Posamezna številka 1*20 IL Poštnina plačana v gotovini. Štev. lit.	V LMflDi, v soboto dne 28. maja 1921.
Leto M.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vsa atrani Jugo-
slavijo ln v LJubljani: sa oolo leto naprej. S 2to-— sa pol leta ,, .. * 120 — n četrt leta » • • » — sa en mesec „ .. » 20-—
Za tnosemstvo oelolelno K flP
es Sobotna izdaja: == Za oelo leto.....K 40 —
a Inozemstvo
55 —
3W Uredništvo je v Kopitarjevi allol Stev. G/m. Rokopisi se ne vračajo; nefr?nLlrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petitvrsta (99 mm široka ia 3 mm visoka ali nj«
prostor) sa enkrat ... po K 6*— poslana 1HL . . po K 0«—
Pri večjem naročila popurt.
HaJmanjšl oglas 58/9mm KM.
i
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po p raz« nlkn ob 5. uri sjutrp].
Oprava Jo v Kopitarjevi ni. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero, 7563.
Ljubljana, 27. maja 1921.
Povsod po celem svetu se opaža močno gibanje, ki gre za tem, da se vpostavi duhovno in moralno edinstvo med narodi, ki jih je svetovna vojska do dna pretresla, ce nikoli se ni v moderni Evropi opazilo tako zanimanje za religiozna vprašanja kakor danes. Splošno prepričanje je, da tako zvana eksaktna znanost ne more zadovoljiti življenjske potrebe po svetovnem naziranju, ki naj postavi človeku visoke etične ideale, ga povzdigne nad golo materijo in mu da dejansko moč jih uresničiti. Sodobni človek je po dolgih blodnjah uvi-del, do kakšnega brezdna ga je privedlo tisto blazno samočeščenje človeka, odtrganega od svojega božanstvenega izvora, tisto predrzno zaupanje v vsegamogočnost omejenega človeškega razuma, tisto naj-grše iz vseh malikovanj, ko je človek postavil na oltar sebe. Po vojski, v kateri se je ta človek izkazal za najkrutejšo iz vseh živali, se je začelo iztreznenje in za dobo smešno domišljavega racionalizma se začenja neko bogoiskateljstvo, ki spominja na podobne pojave v zgodovini, ko so se podirali temelji vsega obstoječega.
Da to gibanje nima jasno začrtane smeri, da niha od enega nasprotja do drugega, da je deloma bolestnega značaja, je čisto naravno. Nahajamo se v stadiju po-korečega se grešnika, ki z vso silo spoznanja in srčnim hrepenenjem stremi po utešitvi in moči odzgoraj, pa ga stare blodnje vlečejo nazaj, nizki nagoni ga še mičejo in mu otežujejo zmago, proces izpreobr-nitve spremljajo vedno ponavljajoče se krize. Kako lahko bi bilo biti kristjan, če bi ne bilo treba stremiti za samoizpopol-njenjem, kako lahko poglobiti se v lepoto in pomen nauka o včlovečenju, če bi ne zahteval od nas truda in prizadevanja, da se Bogu-človeku vpodobimo, kako lahko je razumeti nauk o preobrazitvi vesoljstva, o večnem miru, o božjem kraljestvu na zemlji, če bi ne bilo treba, da se tudi sami preobrazimo! In najhujše je, da je treba iz-moliti odkritosrčni confiteor, da je treba glasno reči: Vsi smo grešili!, da je treba kakor Akim Akimič pasti z, licem na zemljo in se izpovedati pred vsem stvarstvom. Moderni svet mora svoj confiteor izmoliti, da najde mir, mora brez rezerve vse zavreči, čemur je dozdaj sledil, če ne, bo samo iz ene blodnje zašel v drugo, iz racionalizma v napačni misticizem.
Velik del človeštva še vedno veruje v socializem. Toda socializem, ki hoče urediti človeško družbo po načelih materialistične filozofije, se je sam dovedel ad absur-dum. Brez vrhovnih etičnih načel ni mogoča zadovoljiva ureditev človeške družbe, etična načela na temelju materializma so pa sama v sebi nesmisel. Eksistenca nad-čutnega sveta, vera v neumrjočnost vsakega posameznika, popolna zmaga duha nad smrtjo, možnost poduhovljenja, poveli-čanja in povzdige vse tvari do bogopodob-nosti, to so neobhodni postulati za etični napredek. Pri nas, ki smo takorekoč religiozen narod kat eksohčn, je to spoznanje tudi med socializem prodrlo. V 117. številki »Napreja« od 27. t. m. se Filip Uratnik v svojih »Študijah o socializmu in politiki« popolnoma odpoveduje materialističnemu socializmu. »Socialistična družba bodočnosti je koncem koncev gospodarska organizacija, urejena na podlagi etičnih načel. V okviru materialističnega svetovnega nazora pa so ravno etična načela, torej podlaga socialistične družbe, brez vsakega temelja. Zato socializem novega idealizma nujno zahteva.«
Na čem pa naj sloni ta idealizem? Katera je tista vera? S čim misli zadovoljiti duha, ki ga ni zadovoljilo tisoč in tisoč sistemov, izmišljenih od čistega razuma? Dvomimo, da socialistični teoretik »Napreja« doume popolnejšega nego so dosedanji. On meni, da razlog, zakaj moderni socializem ne more postaviti svojega sistema na miselno podlago katoličanstva, ni tista »čisto slučajna zveza« cerkvenih predsta-viteljev izvestne dobe s kapitalističnim svetovnim redom, ampak enostavno ta, da »sodobni meščanski svet in ž njim pretežna večina delavstva v dogmatične podlage katolicizma-krščanstva ne veruje.« Zato meni on, da je treba socializmu »novega
idealizma bodočnosti, recimo novega krščanstva.«
Ta sklep je seveda nelogičen. Vsak svetovni nazor, ki zahteva od človeka brezpogojne vere, da ustvari velika dela, je dogmatičen. Tudi »religija bodočnosti« bo morala biti dogmatična. Vprašanje je le, bodo li te nove dogme trajno zadovoljile tistih, ki so vsled svoje »meščansko-kapitalistične ideologije« zapustili krščanstvo. In niso li dogme krščanstva prav zato sijajno opravičene, ker jih je ravno »meščanska družba« vsled duha neomejene sebičnosti, izrabljanja slabejših in užitka-željnosti zavrgla? Verske resnice, ki so tako nasprotne materialističnemu pojmovanju, da meščanska družba vanje več ne more verjeti, bi prav zato morale biti najbolj dostopne izkoriščanemu, po idealizmu stremečemu delavskemu sloju. Če socialistični člankar vkljub temu išče nove vere, bi utegnil biti to vpliv istih kapitalističnih meščanskih nazorov glede svetovnega na-ziranja, od katerih se socialistično delavstvo ravno tako ni osvobodilo, kakor se ni osvobodilo kapitalistične ideologije v drugem oziru.
Nova vera! Katera vera more prinesti človeštvu drugih in višjih načel za socialno pravično in etično visoko soživljenje nego jih oznanja krščanstvo? Kaj je še več in višje nego nauk o osebnem Bogu, neumr-ječnosti duše, poveličanju telesa, neskončni vrednosti osebe, solidarnosti med udi enega mističnega Kristusovega organizma, občestvu vernikov, preobrazitvi celega stvarstva, pobožanstvenju odrešenega človeka? Katerakoli vera se bo še oznanjala, vsaka bo razpadla, ker bo slonela zgolj na izumu omejenega človeka, zgolj na njegovih naravnih moralnih težnjah, ker bo brez sankcije odzgoraj, ker človeka ne bo povzdignila nad sebe, ne bo približala nad-čutnemu, večnemu, absolutnemu.
Sicer pa so vsa ta predvestja nove dobe znamenje preokreta k boljšemu, višjemu. Veliko bo od nas odvisno, da to gibanje razumemo, zadovoljimo, mu kažemo smer. Brez dvoma je bila podvojena delavnost katoličanov na vseh poljih v zadnjih desetletjih mogočen sočinitelj pri tem preobratu, tudi pri nas na Slovenskem. Glejmo, da ne zaostanemo.
Bursia mm radikalnega Itlista«
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Afera med banom dr. Tomljenovičem in prometnim ministrom dr. Velizarjem Jankovičem še ni razčiščena kljub trudu demokratov, ki hočejo celo stvar potlačiti. Demokrati so v veliki nepriliki, ker zahtevajo radikalci Tomljenovičevo glavo, vsled česar se demokrati boje popustiti tudi v tem vprašanju, ker bi izgubili svoje zadnje pristaše, ako bi se tako očitno pokazala premoč radikalcev. V upanju, da bi vso afero prikrili, so izdali poseben komunike, v katerem se napada dr. Jankovičevo stališče glede vprašanja dvojezičnih napisov na železniških postajah. Belgrajski tisk se bavi obširno s to afero, ki jo tolmači na razne načine. »Politika« opisuje sejo radikalnega kluba po demisiji dr. Jankoviča. Dasi je večina kluba na tej seji odobrila Pašičevo dila s takim ogorčenjem, da je dr. Janko-čevo delo v zadevi napisov na železnicah, se je vendar pojavil med mlajšimi člani klu-
ba velik odpor proti Pašiču in dr. Jankovi-ču in je bil hrup tolik, da je sam Pašič po seji izjavil, da tekom 40 let svojega političnega delovanja ni doživel tako burne seje v svojem klubu kakor je bila ta. Debata o postopanju dr. Jankoviča se je vodila s takim ogorčenjem, da j cdr, Janko-vič svojim nasprotnikom izjavil, da bo izvršil samomor, ako se potrdi to, kar so predlagali. Razvoj te afere je zelo značilen za odnošaje med vladnimi strankami in v vladnih klubih.,
LDU Belgrad, 27. maja. (ZNU) Na današnji seji radikalnega kluba je referiral predsednik vlade Nikola Pašič o politični situaciji in o ustavi. Izjavil je, da je z ozirom na protiustavno opozicijo v stranki, ki se je zadnje čase pojavila, pripravljen demisionirati. Radikalni klub je nato pri glasovanju v veliki večini izrekel ministrskemu predsedniku zaupn' .o.
i&fgr^e P
Pri banketu, ki ga je priredila angleška vlada novemu poslaniku Zedinienih držav Harveyu, je slednji poudarjal, kako se je Zedinjenim državam zahvaliti, da se je Nemčija udala ultimatu zaveznikov. Glede vrhovnega sveta zaveznikov je Har-vey izjavil, da se bo Amerika odslej njegovih sej udeleževala, da se vzpostavi resnični mir in blagostanje v Evropi. »Zveze narodov« pa Amerika ne prizna, ker se je večina ameriških narodov izjavila proti
njej. — Odgovarjajoč Harwevu, je Llovd George dejal, da vidi v sodelovanju med Ameriko in Anglijo najsigurnejše jamstvo za mir. Če pretekla vojna ni bila zadnja, bo prihodnja vojna Evropo popolnoma razdejala. Po miru so se zopet zbudila stara smrtna sovraštva med narodi osrednje Evrope. Spričo tega je silno težko ubirati srednjo pot razuma. Treba je najti sredstvo, ga premagamo to sovraštvo in ponižujoče stanje.
Številka 86. moskovskih »Izvestij« prinaša okrožnico osrednjega izvršilnega odbora sovjetov, ki kaže, da Rusija niti malo ne zanemarja svoje armade, Osrednji izvršilni odbor predpisuje gubernijskim izvršilnim odborom, da ne smejo dajati tovarnam, ki izdelujejo v prvi vrsti vojne potrebščine, nobenih naročil v lokalne svrhe, ako ne dobijo preje dovoljenja od osrednjega sovjeta za obrambo države. —
I V štev. 83 »Ekonomičeske Zizni« je ob-i javljena naredba, glasom katere se znani Brjanskij zavod osvobodi vseh del za ke» misariat prometnih sredstev, da more izvršiti naročila departementa za oklopni ; material. — Tudi veliki Sormovski zavodi ki so izdelovali dozdaj večinoma lokomotive, so dobili velika naročila od vojno-in-duslrijskega sovjeta.
Nemiri, ki so izbruhnili v Egiptu, so največji ,kar jih kdaj pomnijo. Kakor smo že poročali, so jih povzročili egiptovski nacionalisti, ki so hoteli dati duška svojemu nezadovoljstvu, ker njih vodja, Zaglul paša, ni bif imenovan za člana delegacije, ki se pada v London, da se z angleško vlado posvetuje o egiptovski samoupravi in ustavi. Izgredi trajajo zdaj žc skoraj en teden in so naperjeni proti Evropejcem sploh, dasi so največ trpeli pri mohamedanih najbolj obsovraženi Grki. Resnično število žrtev ni znano, en sam dan je bilo okoli 150 oseb ubitih in ranjenih. Evropejci so se spričo brezpomočnosti policije sami oborožili in se branijo iz svojih hiš. Bati se je, da se ne bi vmešali beduini in no bi
Vprašanie zveze narodov.
»Evening Standard« je priobčil uvodnik, v katerem izvaja, da izvestni vplivni diplomatski krogi smatrajo »Zvezo narodov« za mrtvo. Ako se Zedinjene države nočejo Zveze, nimata Nemčija in Rusija nikakega povoda se ji pridružiti. Zveza narodov bi bila mogla razviti plodonosno delavnost, ako bi jo bile podpirale vse države in bi bila imela zaslombo v masah. Tako pa Zveza danes ni samo brezmiselna in zelo draga, ampak celo nevarna,
Py£ na PorSu«?afiskem.
Prvotno poročilo angleških listov, da je na Portugalskem izbruhnila monarhi-stična vstaja, se zdi, da ne odgovarja popolnoma dejstvom. Res da se je uprlo vojaštvo, to se pravi nekaj stotnij republikanske garde in ena baterija v Lizboni in so prisilili vlado, da je celokupni kobi-net, ki ga vodi Bernardino Mackado, demi-sioniral. Baje pa pri tem gibanju monar-histi niso bili nič udeleženi. Predsednik republike dAlmeida je naročil Avgustu Soa-rez, da sestavi nov kabinet. Ta kabinet je 32-i, odkar obstoja mlada republika in 9-i v teku zadnjih 15 mesecev.
pretrgali telegrafske in železniške zveze v okolici. Kljub vsemu so angleške oblasti dosti mirne in menijo, da se razburjenje samo kmalu poleže.
LDU Aleksandrija, 27, maja. (Reuter.)
V	vladnih skladiščih gori 10.000 bal bombaža. Blago je bilo zavarovano.
LDU Aleksandrija, 27. maja. (Reuter.) Poslednjo noč je bil povsodi mir. Več tisoč beguncev so nastanili po šolah, druge pa v raznih javnih zavodih ali zasebnih hišah.
LDU London, 27. maja. (Brezžično.)
V	Aleksandrijo je dospelo več angleških križark za udušenje nemirov. Pričakujejo še drugih vojnih ladij.
an HcusMa.
Iz Kodanja se poroča, da je angleška vlada pripravljena vrniti Rusiji križarko »Askold« in dva torpedorušilca. Krasin je zadnje dni sklenil v Londonu kupčijo za 100.000 ton slanikov.
Kova vSada v togori.
Narodna skupščina je na mesto odsto-pivšega Sami bega imenovala za predsednika sovjeta komisarov generala Fevzi pašo, ki bo obenem minister za vojno. Za komisarja zunanjih zadev je imenovan Jusuf Kemal paša. Ostali člani kabineta so prejšnji.
Dogodki v ŠBezšša.
LDU Berlin, 26. maja. (DunKU) Kakor javljajo listi, so Nemci zasedli Gorov, ki je tik poljske meje. Iz Glivic poročajo, da je ondotni francoski državni kontrolor s pretnjo kazni prisilil nemške liste, da so objavili naravnost neresnične vesti.
LDU Varšava, 27. maja. (Brezžično.) Frontno poro:iio g;r.erainega štaba gore-nje-šlezijskih v->t,:šev z dne 26. t. m.: Sovražnik je dobil ojačer.ja in j c v severnem odseku pri Boryczu in Grosmci napadel. Vse napade smo oduiii.
Nemčija pS&žasIe.
LDU Berlin, 27. maja. (DunKU) S tem, da je sprejela londonski ultimat, se je Nečmija obvezala, da izvrši svoje obveznosti, ki se ji nalagajo v peti točki plačilnega načrta reparacijske komisije, je, da plača milijardo zlatih mark v teku 25 dni, šteto od 8. maja dalje. Plačali je bilo treba ali v priznanih devizah, ali v zlatu ali pa v nemških zakladnih nakaznicah. Dne 17. t. m, je Nemčija reparacijski komisiji poslala takojšnje vplačilo 150 milijonov zlatih mark, od katerih je bila skoro vsa vsota v inozemskih devizah na željo komisije izmenjana v dolarje. Pred pretekom 25dnevnega roka sc mora izplačati ostanek vse vsote 850 milijonov zlatih mark. Kako se izplača ta, sc je, kakor poroča »Bcrliner Tageblatt«, že določilo. Danes se odpošlje v Pariz 20 zakladnih nakaznic v znesku 10 milijonov dolarjev ali vsega skupaj okroglo 850 milijonov zlatih mark. Jutri se te nakaznicc izroče reparacijski komisiji. S tem je nemška vlada izpolnila svoje obveznosti, katere ji naklada plačilni načrt reparacijske komisije.
Ponesrečena grsfta ofenziva.
LDU Carigrad, 26. maja. (Havas.) Po poročilih iz Angorc, ki šc niso potrjena, so pričeli Grki splošno ofenzivo v Mali Aziji. Vendar se jim v dveh dneh ni posrečilo, da bi pomaknili svoje črte naprej. Turški odpor je razbil sovražne napade, Grki so imeli baje resne izgube.
Konigres
difaSflva Ifi inteligence
se vrši zajedno z občnim zborom »Ciril-metodijske slovanske Lige« dne 9—13. julija 1921 v Pragi. Javljene so že mnogo-brojne delegacije vsega dijaštva, posebno slovanskega .Razven Rusov, Ukrajincev, Poljakov, Lužiških Srbov, pričakujejo Če-hoslovaki kolikor mogoče večje število jugoslovanskih študentov in inteligence. Karakter kongresa je popolnoma slovanski.
Vzpored:
Sobota 9. julija: Dopoldne slavnostna otvoritev unionistične razstave v Klemen-tinumuj zvečer »Prodana nevesta« za udeležence kongresa v Nar, divadle.
Nedelja 10. julija: Dopoldne: Staroslo-venska maša v cerkvi sv. Jifi na Hradča-nih (služi prof. Dr. Vajs); nato manifestač-ni sprevod na Žofn, kjer se začne kongres čehoslovaškega kat. dijaštva. Zvečer ko-merz na Žofinu.
Ponedeljek 11. julija: Nadaljevanje zborovanja čsl. dijaštva in inteligence.
Torek 12. julija: Sv. maša (grško-kat.) v univerzitetni cerkvi, nato pa manifestač-no zborovanje slovanskega dijaštva z referatom dr. Dvornika (pred. C. M. L.) »Ideja cirimetodijska in slovansko dijaštvo«; nato slede pozdravi zastopnikov posameznih slovanskih narodov. Zvečer občni zbor Cirilmetodijske Lige.
Sreda 13. julija: Izlet na Karlštajn. Unionistična razstava je otvorjena v vseh dneh kongresa.
Vsa akademska in bogoslovna društva se naprošajo, da čimpreje javijo naslove svojih delegatov; ravnotako vsi oni dijaki in starešine, ki se mislijo udeležiti kongresa. Prijave naj pošiljajo na: »Pfi-pravni v^bor sjezdu kat. študentstva a inteligence.« Praha II. Voršilska 1., da se jim pravočasno morejo poslati legitimacije. Za hrano in stanovanje udeležencev je preskrbljeno za jako zmerno ceno. Na čeho-slovaški železnici imajo udeleženci po-oust 50 odstotkov; a vizum na potne liste dobe na čehoslovaških konzulatih zastonj.
Kongres bode manifestacija krščanske slovanske misli. V starodavni Pragi, v sredini slovanstva se zbero najodličnejši kulturni borci katoliške inteligence čehoslo-vaške in tudi vseh drugih slovanskih narodov. Zato je dolžnost, da se tudi naše dijaštvo in naša inteligenca v kar največjem številu udeleži tega kongresa,
»Na svidenje v Pragi« Vam kličejo bratje Čehoslovaki.
Za pripravljalni čehoslov. odbor: ./•'"' »Jug. kršč. akad. društvo Krek«,
Polltltne novice.
"-f Poslanec Brodar za naše vojake.
Poslanec Brodar je stavil na ministra vojne in mornarice naslednja vprašanja: 1. V Makedoniji služijo v III. armiji mnogoštevilni vojaki iz Slovenije, istotako v Negotinu, Srbija. Njih želja je, da bi mogli vsaj parkrat v letu za časa svojega službovanja posetiti svoje roditelje, a to jim radi previsokih železniških stroškov ni mogoče. Gotovo je v interesu dobre vojne uprave, da zadovolji vojake, v čemur le more, a posebno v tem, da sc družinske vezi med roditelji in njihovimi sinovi ohranijo kar najsrčnejše. Zato bi bilo dobro, da vojna uprava sama omogoči vojakom, da morejo posetiti svoje roditelje in da jim plača vožnjo. Obiski roditeljev ne pomenijo sprehodov, kakor jim vojna oblast odgovarja na njihove zahteve, ampak so velikega etičnega pomena za vzdrževanje družinske skupnosti in vseh lepih lastnosti, ki izvirajo iz nje. Vprašam torej, da li hoče vojna oblast vojnikom na svoje stroške omogočiti, da vsaj parkrat na leto za Čas svojega službovanja posetijo svoje roditelje? — 2, Slovenski vojniki III. ar-mije in v Negotinu, Srbija, bi želeli, da se jim omogoči lastna kuhinja, to je, kuhinja po slovenskem načinu, kar je v drugih ar-mijah že dovoljeno. Vprašamo Vas, ali hočete to zadevo urediti tudi v III. armiji'in v Negolinu? — 3. Slovenski vojniki III. ar-mije v Makedoniji so vsi malarični. Zopet en dokaz, kako opravičena je naša zahteva, da se premestijo v domače kraje, na Čijih klimo so navajeni. In zato vprašamo naposled, ali hoče gospod minister vojake iz slovenskih krajev premestiti v slovenske kraje, da jih ohrani pri zdravju in življenju? — Prosim za pismeni odgovor. Janez Brodar, narodni poslanik.
-f- Fašis lovsko organizacijo so, če smemo verjeti »Napreju«, osnovali po bin-koštnih praznikih v tajništvu NSS v Mariboru. »Naprej« poroča, da so pri tem udeleženi nekateri demokrati, narodni social-ci in sokoli, da so se pa v to organizacijo vpisali tudi nekateri policisti. Namen teh fašistov da je uničiti vse, kar ni državo-tvorno, ozn o»tiq. d c m okrutriLc nnrodno-socialistično. »Naprej« poživlja vlado, naj vzame v roke brezovko, če ne bodo socialisti pomedli s temi otročjimi elementi.
— Če je to res — dobro informirane osebe trdijo, da sc celo v Ljubljani nekaterni-ki bavijo z mislijo organizirati fašizem — potem bi pač vlada zelo dobro storila, če bi take glave ohladila, zakaj posledice takega budalega podjetja bi bile nedogledne.
-f Tolminski civilni komisarijat je poslal »Eri Nuovi«, ki je poročala o dogodkih v Tolminu, kot da so jih povzročili naši ljudje, dopis, v katerem konštatira, da so se naši volilci vdeleževali volitev mirni in disciplinirani in da niso izzivali nkogor. Slovenci niso ne streljali, niti metali bomb. Aretiranih je bilo 15, vsi pa so tujci, ne Slovenci. — S tem je tendenujozno pisanje italijanskih listov razgaljeno, Tolminci so lahko zadovoljni s tem dopisom civilnega komisarjata, ki jim je dal najlepše izpričevalo, ki jim ga more dati civilna oblast in lojalno izjavljamo, da smo s tem tudi mi zadovoljni. Poštenost je edino sredstvo, ki nas more privesti do mirnega sožitja. — (»Goriška Straža«.)
+ Duhovništvo šibeniške škofije je na zadnjem svojem sestanku 1. protestiralo proti kulturnobojni politiki vlade, 2. izjavilo svojo neomajno vernost sv. Očetu, 3, obsodilo propagandno delovanje vladike Dositeja, 4. izrazilo željo, da pravoslavno in katoliško duhovništvo sodelujeta solidarno za zmago verskih načel v javnem in zasebnem življenju in za zboljšanje svojega gmotnega položaja, 5. zahteva za našo državo ime »Jugoslavija« in 6. izraža globoko zahvalo >• Jug.iilovanskemu klubu« za njegov idločeo nastop za svobodo cerkve. — Posldii sta se udanostr.i brzojavki sv. Očetu in kralju Petru.
+ Zcpet kriza. Belgrajski listi poročajo, da so bosanski radikalni poslanci izzvali novo krizo. Ob priliki debate o tretjem oddelku ustave, ki govori o agrarni reformi, bodo ponovno načeli vprašanje o begih, to je o sporazumu med vlado in muslimani. Sklenili so, da bodo glasovali proti temu oddelku brez ozira na posledice. Ta njihov sklep je povzročil novo in težko situacijo, ki bi znala zrušiti celo vlado, kajti muslimani so izjavili, da ne pristanejo niti na najmanjšo spremembo. Demokratski listi pozivajo radikalne poslance, da naj z ozirom na »obči interes« nikar ne glasujejo proti temu, ker bi s tem spravili v nevarnost centralistično ustavo.
,'+' Konferenca nasledstvenih držav v Rimu nadaljuje svoje delo. Posvetovali so se o preprečenju dvakratnega obdače-nja in o mirovnini državnih uradnikov. Prihodnja seja se bo bavila med drugim z ureditvijo vprašanja zasebnih dolgov. Ker so sedaj gmotni pogoji za pogajanja izboljšani po prihodu strokovnjaških delegatov, se vrše razprave hitreje in pričakovati je, da se bodo sklenile pogodbe, čijih predmetov se doslej nasledstvene države še niso dotaknile.
r+ Amerika za razorožitev na morju. Reuter poroča iz Washingtona: Senat je soglasno sprejel dodatni predlog za kredite za vojno mornarico. V tem predlogu se prosi Harding, naj skliče angleško-ame-riško-japonsko konferenco v svrho razorožitve na morju.
+ Ruska trgovinska misija v Rimu. Kakor poročajo listi, je minister za zunanje posle grof Sforza sprejel načelnika ruske trgovinske misije Vorovskega. Grof Sforza je vprašal Vorovskega, a|i misli, da bo mogel doseči sklep pogodbe v dveh mesecih. Ker jc Vorovski odgovoril, da bo mogel, se dovoli ruski misiji provizor-na imuniteta za dva meseca. Prenehala bo sama po sebi, če po dveh mesecih trgovinska pogodba še ne bo podpisana. Po-eii.ljša se pa, ako bo podpisana v dveh mesecih. Vorovski je izjavil, da bo ostala misija v Rimu in nadaljevala svoje delo.
— Zapadno-ogrsko vprašanje. Avstrijska vlada namerava svoje naziranje o stališču mažarskih delegatov v zapadno-cgrs-kem vprašanju formulirati pismeno in podati to izjavo v kratkem mažarski delegaciji. Navzlic vsej dobri volji avstrijske vlade za prijazno nastopanje v tako-irnenovanih tehničnih podrobnih vprašanjih pa avstrijska vlada ne more opustiti dosedanjega stališča, ki temelji na saint-germainskem miru in na več določbah vrhovnega sveta.
Primorske nmke.
p O fašistovskih divjaštvih v Istri, ki
so se godila pred volitvami in na dan volitev, priobčuje »Edinost« zanimiva poročila. Iz Moščanic v Istri poroča, da so fašisti 15. maja vdrli v cerkev v Moščanicah, ko je bila tam ravno popoldanska služba božja. Verniki so zbežali iz cerkve, v kateri so fašisti razbili razne cerkvene predmete ter nato naskočili župnišče. Tu so razbili vrata, okna, slike, zrcala, sežgali važne uradne spise itd. Škode so napravili nad 10.000 lir. Župnik se je rešil z begom. Predno so fašisti odšli, so odnesli večjo vsoto denarja, obleke, perila in druge predmete. V Vodnjanu, sekcija Divšiči, je lomastilo 10 fašistov pou vodstvom trgovca Sanse, ki jih je tja pripeljal na svojem tovornem avtomobilu. Razdelili so se najprvo na prostoru pred voliščem, kjer so
silili volivce, da pomečejo proč glasovnice z lipovo vejico ter sprejmejo fašistovske. Ko so fašisti videli, da ljudje kljub temu spuščajo v žare glasovnice z lipovo vejico (krasna volivna tajnost!), so zahtevali ocr volivne komisije, da se voli javno. Temu pa se je komisija uprla. Nato so fašisti odšli in se pozneje vrnili ojačeni. Začeli so s silo. Nekemu volilcu, ki ni hotel vzeti fašistovske glasovnice, je. fašist trgovec Sansa nastavil revolver na prsi. Kmet pa mu je izvil revolver in fašista treščil ob tla. Drug fašist je hotel vreči bombo med volivce. V tem hipu skoči jugoslovanski volilec nadenj in ga z revolverjem v roki prisili, da se umakne. Ker nasilja tudi to-pot niso nič zalegla, so se fašisti odpeljali z grožnjo, da se vrnejo na 4 avtomobilih, kar se pa ni zgodilo. Pač pa so prihruli drugi dan ter s puškami in bombami streljali med ljudi. Ljudje so se vrgli na tla, ko so kosci izstrelkov leteli nad njimi. Pozneje so začeli fašisti loviti posamezne ljudi po njivah, jih vezati ter vlačiti v Vod-njan, kjer so jih pretepali.
p Nečloveška barbarstva v tržaških ječah. Republikansko glasilo »L'Emanci-pazione« priobčuje članek o naravnost neverjetnem barbarskem mučenju komunistov, zaprtih v tržaških ječah. List piše: »Kar se dogaja s komunisti, ki so bili te dni zaprti v tržaške ječe, nam poganja v obraz rdečico. Imamo vtis, da smo šli za par stoletij nazaj ali da živimo med črnimi plemeni. Poslušajte, italijanski državljani Trsta! Vse, ki so bili pozaprti radi zadnje komunistične »zarote«, so podvrgli orožniki resničnemu telesnemu trpinčenju, da bi tako iz njih izsilili priznanje ali jim pod pritiskom krčevitih telesnih bolečin izvabili kako ovadbo. Navesti hočemo nekatere slučaje. Zaprtega Scabarja so slekli do nagega in pretepli do krvi. Izbili so mu zobove. Izvršili so nad njim ta-kozvani »ples sv. Antona«, ki obstoja v tem, da bijejo človeka toliko časa po prsih, dokler ne začne bljuvati kri. — Zaprti Vi-dali je bil tepen do krvi. Zadrgnili so ga okoli vratu in ga toliko časa stiskali, da je postal plav in padel v nezavest. — Vjet-nika Canzianija so slekli do nagega in ga pretepli z bikovko do krvi. Da bi mu izsilili priznanje, so mu zvezali spolne ude z vrvico in vlekli toliko časa, da se je onesvestil. — Zaprtemu Hrovatinu niso dali dva dni nič jesti. Postavili so ga pod mrzlo škropilo, kjer je moral stati dve uri. Pustili so ga nato nagega. Prisili so ga, da je moral hoditi po kolenih čez pod, ki so ga bili posuli s soljo, in ga medtem pretepali z bikovimi žilavkami po bedrih. —-Vjetnike Gravino, Apollonija, Kokorasca in Tomaskoviča so slekli do nagega in jih pretepali. Ti čini so se dogodili in se še dogajajo v tržaških zaporih. Zahtevamo, da se prične nemudoma preiskava, ki jo je treba poveriti sodnikom našega sodišča. Zahtevamo, da se dvigne proti storilcem teh lopovščin obtožba radi veleizdaje. Kajti poniževati Italijo na stopnjo, ki jo stavi pod Turčijo, je za nas pravi in resnični zločin veleizdaje. Nemudoma naj se prične preiskava. To zahtevamo že radi dobrega imena Italijanov. Začne naj se brez odloga preiskava, ki bo prav kmalu spravila na dan krivca. Tu ne gre za komuniste in ne za upornike; tu gre za našo civilizacijo, ki je ne sme nihče na tak način mazati. Taka barbarska grozodejstva se niso vršila pri nas niti v najbolj nagnusnih in najbolj osovraženih dobah naše politične zgodovine.«
p Postojaa. Postojna, ta prijazni, po leti živahni izletniški kraj je postal torišče, pO katerem razgrajajo in strašijo po noči in po dnevi sumljivi ljudje. Ti ljudje se štejejo med sinove onega naroda, ki trdi in pripoveduje, da je na višini kulture. Oblastva drže roke križem, in komur se zljubi, prezira in tepta pravice naše osebne svobode. Sicer pa smemo biti s tem početjem skoro zadovoljni, ker je naš narod vzpodbudilo, da je ostal zaveden. Sicer bi se bil že marsikdo prilagodil dobrikanju in laskanju nasprotnikov. Mesto se je navzelo pod nasiljem fašizma na zunaj deloma že laškega značaja. Čez noč so zastopniki nove kulture namazali vsa naša poslopja z različnimi napisi. Zagrozili so, da bodo znali z bombami in požigi preprečiti, da se ti napisi izbrišejo. Venomer prepevajo vsakojake izzivajoče pesmi, moteč nočni mir prebivalstva. Nihče jim tega ne zabrani; pač pa so takoj na mestu orožniki, če zadoni domača narodna pesem naših fantov. Da se izpelje sistematično po-tujčevanje mesta, za to so poskrbeli oni hišni lastniki, ki so oddali tujcem svoje prostore le radi tega, ker so se zavezali, da jih prenovijo. Tako so prišle s pomočjo naših ljudi trgovine v tuje roke. Okoličan danes že ne ve, ali naj zahteva v trgovini postrežbo v spakedranem italijanskem jeziku. Po zaslugi teh Slovencev izpodrivajo že tuji trgovci domače. Ljudje, ne meneč se za izrek »svoji k svojim«, zahajajo že v tuje trgovine. V našem mestu ni več kulturnih prireditev, niti veselic ali kake druge zabave ni več! Volitve so končane. Vršila so se nasilstva vsake vrste, vendar nam obeta izid kljub temu boljšo bodočnost. .Upamo, da bodo izginili časi smrtnih gro-
ženj, časi obitih palic, bomb, samokresov in surovega pretepanja.
Dnevne novice.
—	Kamna gorica. Na Veliki Šmaren, one 15. avgusta t, 1. se odkrije na rojstni hiši dr. L o v r o Pogačnika spominska plošča. V to svrho se je osnoval posebni pripravljalni odbor. Predsednik: Valentin Arh, posestnik; podpredsednik: Franc Zorko, župnik; blagajnik: Ivan Žagar, nadučitelj; tajnik: Joško Špendal, cand, phil.. Kamna gorica se pripravlja na dostojno proslavo tega dne. Odbor je razposlal vabila ter obenem prošnje za prispevke. Natančnejši spored še objavimo.
—	Promocija. Danes promovira na univerzi v Inomostu za doktorja filozofije g. Jaklič Franc, prefekt v škofovih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani. ČastitamoJ
—	Trdinov spomenik na Gorjancih', Novomeška podružnica SPD odkrije v nedeljo, den 5. junija ob 4. uri pop. pri Zajcu ob državni cesti Novo mesto-Metlika spominsko ploščo Janezu Trdini, pripovedniku »Bajk in povesti o Gorjancih«, Gostje dobrodošli! Vlak iz Ljubljane odhaja ob' 7.40 dop. Po odkritju prosta zabava.
—	Poročil se je v Ljubnem dne 23. t, mes. g. Anton Kašman, trgovec v Škofji Loki, z gdč. Mici Žagar. Bilo srečno!
—	Jugoslov. kat. akad. društvo »Zarja« praznuje v nedeljo, dne 5. junija t. 1. dvajsetletnico svojega obstoja. Ustanovilo se je društvo 6. junija 1. 1901. v Gradcu, kjer je lepo procvitalo in vzgojilo slovenskemu narodu lepo število odličnih kulturnih delavcev. Po prevratu se je vsled vojske decimirano društvo preselilo v Ljubljano, kjer zopet zbira v svoje vrste katoliške akademike in jih vzpodbuja za delo med narodom po geslu: »Na delo krščansko!« Na ta jubilej se občinstvo že naprej opozarja. Natančen program je v Dijaškem vestnil^u.
—	Osebne vesti. Vojni minister je postavil za honorarne vojaške duhovnike: Pri štabu dravske divizijske oblasti vojnega superiorja Janeza Klobovsa; za garnizijo Celje g. Jeronima Stremingerja; za garnizijo Ptuj g. Janeza Mlakarja. Msgr. Klobovs izvršuje vse posle katoliškega vojaškega dušeskrbja v garniziji in v stalni vojni bolnici v Ljubljani.
—	Dečji dan. V smislu naredbe ministrstva za socialno politiko v Belgradu prirede vsa društva po vsej državi, ki se bavijo z zaščito dece in mladine, dne 5. junija t. 1. »dečji dan«. Na ta dan naj bi vsa društva, ki streme za visokim ciljem zaščite naše dece in mladine, priredila svečane shode in predavanja, ta dan naj bi spomnil tudi vse one na njihovo dolžnost, ki dosedaj še niso stopili v vrsto podpornikov in zaščitnikov naših otrok in sirot, ki trpe v bedi, povzročeni po grozotah svetovne vojne. Poverjeništvo za socialno skrb se obrača na vse družabne sloje, da se udeleže teh prireditev ter moralno in materialno pripomorejo k dobremu uspehu. To je dolžnost vseh onih, ki žive v udobnih razmerah, v razmerah, ki so ustvarjene z delom vseh, da pomagajo omiliti bedo zapuščenih sirot, da omogočijo njihovo dobro odgojo, da jim z darežljivo roko vsaj deloma nadomeste pokopane očete, da jih privedemo v človeško društvo kot polnovredne in koristne sodelavce na novi zgradbi naše bodočnosti. Na »dečji dan« nabrane prispevke razdeli prirejajoče društvo po svojem najboljšem preudarku v prej omenjene svrhe, in ker ni kraja brez pomoči potrebne in vredne siročadi* naj bi tudi ne bilo kraja, kjer se ne bi 5. junija plemeniti ljudje zbrali v plemenitem delu, da olajšajo bedo najbednejših.
—	Zrinsko-Frankopanska proslava. —< 5. Junija priredi Matica Hrvatska povodom; 300 letnice rojstva Pelra Zrinskega in 250-letnice smrti hrvatskih mučenikov slovesno akademijo v dvorani Sokola (na Wilso-novem trgu). Na akademiji bodo govorili T odpredsednik Matice Hrvatske dr. Albert Bazala, nadzornik dr. Štefan Bosanac in bivši zunanji minister dr. Trumbič. Namen akademije je, da niš narodni boj, v katerem je zrinsko-frankopanska zarota samo ena epizoda, pokaže s kulturno-zgodovin-ske, književne in politične strani. Na akademijo bodo povabljani predstavitelji oblasti, vsa prosvetna in kulturna društva ter omladina. — Matica Hrvatska.
—	V občini Aržiše je izvoljen župa-n.m Matej Čebin, rudar, komunist, ker so pri ožji volitvi volili odborniki SKS — komunista, komunisti pa za podžupana Alojzija Ašiča SKS, gostilničarja in trgovca.
—	Poziv! Delavski oddelek poverje-ništva za socialno skrb namerava ustanoviti v Trbovljah — kasneje event. tudi v Hrastniku in Zagorju — javno knjižnico, ki naj bi po eni strani nudila delavstvu v tamošnjem rudniku priliko za samoiz-obrazbo, po drugi pa naj bi s tem, da bi nudila ljudem plemenitejše vrste zabavo, odvajala delavce od telesno in duševno pogubonosno vplivajočega alkohola. Poverjeništvo si je sicer zagotovilo v te svrhe neznaten kredit. Vendar bo pa ta krc-^
začetek knjižnici skromen okvir. Zategadelj prosimo občinstvo, da nakloni v ta namen iz svojih knjižnic in knjižnih zbirk izvode knjig, ki jih ne rabi in ki so mu vrhutega morda celo samo v balast, dočim bi vršile na pravem mestu neprecenljivo kulturno delo. Knjige naj se izvolijo poslati na Delavski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo. Le-ta je tudi pripravljen, poravnati vse eventuelne poštne in prenosne stroške.
_ Občni zbor Zadružne zvonarne, zadruge z o. zavezo v Ljubljani, se bo vršil v torek 7. junija ob dveh popoldne v škofijskem dvorcu.	,
_ Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v sodnem okraju Krškem ima svoj občni zbor v četrtek dne 16. junija 1921 ob 10. uri dopoldne v razpravni dvorani okrajnega sodišča v Krškem.
_ Zadruga stavbenikov v Sloveniji
vabi na II. redni občni zbor, ki se vrši dne 1. junija 1921 ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije g. Valentina Mraka v Ljubljani, Rimska cesta, s sledečim dnevnim redom: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Določitev zadružnih do-klad za 1921. 3. Pregled zadružnih in blagajniških knjig. 4. Slučajnosti. — Zadruga stavbenikov v Sloveniji v Ljubljani. — Al. Accetto, zač. načelnik.	(K)
_ Z Dolenjskega nam pišejo: Vsakega pravega domoljuba zaboli v srcu, ko gleda današnjo šolsko mladino. Vemo, da je svetorvna vojska človeštvo demoralizi-rala, a najhujše je to, da je naša mladina ,— prihodnjost naša popačena. Desetletne paglavce vidiš pušiti cigarete, ko gredo v šolo ali iz šole. Razbijajo s kameni porcelanaste dele pri brzojavnih drogih. Te dni so pobili celo nekaj šip pri vagonih. Trpinčijo žiiali in zasmehujejo stare, slabotne ljudi. Da se taki pobalini za šolo ne brigajo, je jasno ko beli dan. In ne samo, da neredno hodijo v šolo, ampak, še kadar pridejo, škodujejo pouku, ker motijo druge, kateri bi se radi kaj naučili. Učitelj ima težko stališče. Če takega nagajivca zapre, je sam kaznovan, ker mora ostati v razredu pri njem. Palice ne sme rabiti, če noče imeti sitnosti. Včasi je pač bilo drugače. Ako sem bil v šoli kaznovan, je potem še doma šiba pela. Starši so sodelovali s šolo, danes, žal, večinoma ni tako. Kaj če v šoli katehet otroke navaja k čed-nostnemu, krepostnemu življenju, kaj če jih učitelj uči in izobrazuje, ako pa njih starši ne kažejo nobenega spoštovanja do cerkve in do šole. No, kakršno drevo, tak sad! A tega sadu domovina ne bo vesela, zakaj, kaj bodo ti posiroveli pobalini, ko
dorastejo?!
—	Rogaška Slatina. Danes, v soboto dne 28. maja prispe v Rogaško Slatino vojaška godba 45. pehotnega polka iz Maribora, ki bo svirala počenši od nedelje dne 29. t. m. dopoldne in popoldne po flve uri v zdraviliškem parku. Prijavljanje gostov je, osobito za čas glavne sezije zelo mnogobrojno, tako da je tudi v letošnji seziji pričakovati zelo obilen obisk zdravilišča.	1866
—	Porotne razprave v Mariboru. Dne 13. iK 14. junija: Kocan Neža in Jurij (zanimiva pravda o razmerah na meji Prekmurje—Mažarsko); 15. junija: Malek Ambrož, umoi; Mozer Franc reete Alojz Grgič, tatvina; 16. junija: Žnidaršič Karol, uboj; 17. junija: Kolar Ferdinand, težka telesna poškodba; Rubin Ferdinand, tatvina, Vrstovšek Anton, goljufija; 18. junija: Švarc Ivan, goljufija; Lovše Vinko, umor; 20. junija: Kntetič Franc, tatvina, Eferl Josip, umor; 21. junija: Spazzapan Josip, poneverba, Polak Ivan, Svager Dragotin, Er-ker Štefan, tatvina; v pripravi je še mnogo drugih slučajev.
—	Demonstracije dne 13. oktobra. Ze dvakrat preložena razprava proti Srbinu Drago Šče-kiču radi demonstracij 13. oktobra se nadaljuje 3. junija. Proti glavnini obtožencem: Pircu (tedanjemu uredniku »Tabora«), trgovcu Čebula in davčnemu poduradniku Črnetu razprava še zdaj ni razpisana. Domneva se, da hočejo z razpisom počakati na izid razprave proti Ščekiču, ki zavrača glavno krivdo na funkcionarje državne policije.
—	Kronika nesreč v Mariboru. Josip Rech-bauer, strojnik juž. žel., je prišel v sesalnici pri Dravi z levo roko tako nesrečno v strojno vrete-no, da mu je vso kožo odtrgalo, obenem na več krajih roko težko pretisnilo. — Franc Levik, mesarski pomočnik v klavnici, je hotel z levo roko zabosti prašiča, a mu je izpodletelo in namesto v prašiča je zasadil nož v svojo desno roko. — Alojzij Weber, strojar v tovarni za usnje Berg, ie prišel z desno roko v stroj, ki mu je raztrgal kožo od lakta navzdol ter mu jo tudi sicer tako težko poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico.
—	Mariborski »leš« v Zagreb. Na kolodvorih v Mariboru se nabere dnevno mnogo takozvanega »leša« od strojev itd. Ta materijal se potrebuje ne le za posipavanje potov, ampak v novejšem času tudi kot pridatek k raznemu stavbenemu ma-terijalu. Toda večina tega »leša« se izvozi iz Maribora v Zagreb v svrho nasipanja razširjenja ondotnih kolodvorov. Pravijo, da gre včasi tega materijala kar po 20 vagonov v Zagreb. Če se to izplača, je to stvar železnice. Gotovo pa je, da bi se ta materijal prav lahko ves izrabil tudi v Mariboru in večinoma obenem tudi dobro prodal.
—	Ponarejevalci bankovcev. Kakor poročajo listi, se je posrečilo dunajski policiji aretirati več ponarejevalcev bankovcev. Ponaredbe štejejo mnogo milijonov. Voditelja delavnice za ponarejanje sta bila namišljena rabinska kandidata brata Fraenkel. Enega izmed njiju in njegovo sestro so aretirali. Glavnega voditelja, starejšega Fraenkla, doslej šc niso mogli
prijeti. Razen tega so zaprli tri kameno-
- -v	:»> v.:. V? V'"
tiskarske pomočnike, ki so delali za Fracnklc, Ponaredbe so obstajale večinoma v ponarejenih kolkih na starih avstrijskih bankovcih.
—	Smrt na državni meji, Paznika finančne kontrole Josip Cotič in Alojzij Ra-kar sta dne 20. t. m. za Liscem severno-zahodno od Črne prsti v bližini Osrcdkove planine približno eno uro hoda od državne meje zagledala tri može, kateri so šli po strmini od državne meje proti Bohinju. Gospoda Cotič in Rakar sta izvršujoč svoje službene predpise pozvala namišljene tihotapce s klici: »V imenu zakona, stoi!« naj obstoje; njunemu pozivu se je odzval le eden, ostala dva sta pa zbežala, nakar je g. Cotič streljal za njima; kroglia je enega zadela, ki je smrtno ranjen padel; krog-Ija mu je predrla spodnji kot desnega pleča in veliko dovodnico Mrliča so prenesli v Bohinjsko Bistrico. Ustreljeni je Josip Bizjak, rojen 1, 1898 v Stražišču, občine Grahovo v tolminskem okraju. V Jugoslavijo je šel iskat dela.
—	Ubit je bil v pretepu nekje pri Moravčah neki Cerar Janez. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl. O podrobnostih še ni nobenih poročil.
—	Smrtna nesreč? t, dinamitom. V Podsmreč-ju pri Blagovici so našli ob gozdnem potu mrtvega posestnikovega sina Antona Barliča. Mrlič je bil strašno razmesarjen, glava je bila odtrgana in truplo raztrgano. Barliču se je zažgala dinamitna patrona.
—	Poškodovana planinska koča. Na planini Vog so neznani zlikovci vlomili v kočo lesnega trg. Hajnriharja in odnesli več reči. Vlom so izvedli najbržje italijanski vojaki.
—	Tatvine. 17.000 kron je bilo ukradenih posestniku Mihu Stembalu v Išlci vasi. — 920 kron je bilo ukradenih delavcu Francetu Zižmanu z Ižanske ceste v Ljubljani. — Vlomilci so odnesli kočarju Auguštinu Vidmarju s Sv. Planine blaga v vrednosti 2970 kron. — Marija Jerin je bila zaradi tatvine že večkrat kaznovana, toda kazni io niso nič poboljšale. Klatila se je okoli m kradla pri Finlcu v Kranju, pri Rezi šušteršič na Preski, pri Ivani Erjavec v Virju in pri Jakobu Gorjancu na Primskovem. Kradla je tudi drugod, da niti sama ne ve, kje. Pri deželnem sodišču so jo zato obsodili na 6 mesecev težke ječe, poostrene s trdim ležiščem na 14 dni, s postom na mesec in z dvakratno temnico s trdim ležiščem.
nesrera.
LDU Maribor, 27. maja. Snoči se je pripetila v bližini Gorenje Sv. Kungote nad Mariborom velika avtomobilska nesreča. Šofer razmejitvene komisije Mike je zvečer, ko se je povrnil z uradne vožnje z avtomobilom, ki je last deželne vlade, na svojo pest povabil razne znance na izlet proti Svečini, kjer so skupno popivali. Na povratku proti Mariboru so okrog 22. ure prisedli še nekateri domačini na avtomobil, ki je z veliko naglico zdirjal proti Mariboru. Na nekem ovinku med Svečino in Gorenjo Sv. Kungoto pa je avtomobil zadel ob ograjo ozkega mostu, ki pelje čez tamošnji potok in se z vsemi pa-sažirji vred zvrnil v približno štiri metre globoko strugo potoka, kjer se je razbil. Izmed osmih oseb. ki so bile v avtomobilu, je bi! finančni paznik Klasinc takoj mrtev, sobni slikar Trinkaus pa ie obležal s hudimi poškodbami na glavi in polomljenimi rebri, dočim so bile druge osebe lc manj težko, ozir. lahko poškodovane. Šofer Mike je po nesreči pobegnil neznano kam.
»sl a -S®'' w i; i
lj Procesije sv, Rešnjega Telesa so se
v našem mestu ob najlepšem vremenu kar mogoče sijajno vršile. Procesija iz stolne cerkve je bila imppzantna in je morebiti prekašala vse prejšnje. Udeležile so se je vse katoliške prosvetne in nabožne organizacije, zastopniki delavstva, dijaštva, starešinstva, inteligence, naših zavodov, šolska mladina. Nedogledna je bila vrsta ljubkih otrok v prelestnih belih oblekah. Za Najsvetejšim sta korakala poveljujoči general Dokič in deželni predsednik dr. Baltič, za župana dr. Zarnik, mestna in civilna oblastva ter številni častniški zbor, med njimi pravoslavni g. protojerej. Občo pozornost je tudi zbudila zastava stolnih Marijinih kongregacij, s kipom Matere božje vrh droga, ki je delo znanega umetnika Plečnika. Mati božja je izdelana v arhaističnem stilu, spominjajočem na egiptske umetnine in je učinkovala visoko umetniško. Ulice, mimo katerih jc šla procesija, so bile okrašene in zasebna ter javna poslopja razsvetljena. Procesija je bila lepa manifestacija nabožne misli in jc pričala o uvaževanju in spoštovanju verskega čustva tudi v najširših krogih.
lj Kat. akad. starešine se vabijo, da se udeleže izleta, ki ga priredita katol. akad društvi »Danica« in »Zarja« v nedeljo, dne 29. maja t. 1. na Bled Odhod iz Ljubljane s prvim jutranjim vlakom. Sestanek pri Petranu. — Predsednik.
lj Organizacija javnih nameščencev SLS ima danes zvečer ob 8, uri svoj običajni sestanek.
lj Javno predavanje »Probude«. Prof. Volavšek nadaljuje v nedeljo dne 29. t. m. svoje predavanje: »O razvoju keramike,« lj Minister pravde v Ljubljani. Včeraj ' dopoldne se je pripeljal v. Ljubljano z av-
•• ■»/	•.' >-, v.>' • • i/V* J--	-
tomobilom iz Zagreba minister pravde g. Gjuričič, kateri jc šel precej po svojem prihodu na sodišče, kjer je sprejel konceptno osobje poverjeništva za pravosodje, višjega in deželnega sodišča ter višjega in državnega pravdništva v Ljubljani. Minister pravde jc tudi poslušal razprave pri kazenskem senatu 'jubljanskega deželnega, sodišča. Pri sprejemu je zagotovil, da bo skrbel za materielno stanje sodnikov.
lj Dr. Knkovčeva nova »stanovanjska naredba«. Kadar izide kak nov zakon ali naredba, se mu doda tudi potrebni komentar, da ^udi lajik natanko ve, kako se ima izvršiti slvar v praksi. Pri nas se pa čestokrat izdajajo zakoni in naredbe, katerih stilizacija dela potem preglavice celo juristom pri pokrajinskih vladah. Nova stanovanjska naredba je tudi take vrste, enostavno zato, ker ji dr. Kukovec ni dodal potrebnega komentarja. Ko bo prišel avgust, pa 'do nastala zmešnjava tako za gospodarje kakor za najemnike, ker nc bo noben gospodar na jasnem, pri kom sme tirjnti en-, aH tri- in večkratno višjo najem-ščino in najemnik zopet ne, koliko je po naredbi dolžan plačati, ker ne bo vedel, v katero kategorijo glede dohodkov kot najemnik spada. Ni čuda, da je tudi »Slov. Narod« n. pr. to naredbo že vnaprej označil kot »kurijozum«, o katerem da bo že še kaj več izpregovoril.
lj »Vsak berač svojo mnliio hvali.« V torek je tudi glasilo ljubljanskih bankirjev, »Jutro«, prineslo obseg nove stanovanjske naredbe. Takoj na to pa jc na uvodnem mestu poverjenik za socialno skrbstvo A. Ribnikar objavil o tej naredbi, pa še bolj o sebi dolg slavospev, češ, kakšno veliko »socijalno delo« se je z njegovim sodelovanjem izvršilo. Človeku, ki to smešno samohvalo Ribnikarjevo med vrstami bere, se začne kar obračati. Da je bivši mestni živi-nozdravnik Adolf Ribnikar pri mestni aprovizaciji »socialno skrb« dobro razumel, nam je znano, da se pa zdaj šopiri s tujim perjem, pa je celo od Ribnikarja preveč. Anketa v Belgradu j4 bila seveda nič napram g. Ribnikarju.
lj »Samopomoč« v likvidaciji. — To je končni efekt te uradniške gospodarske zadruge, o čije usodi so svoj čas že vnaprej prorokovali dobri poznavalci razmer. Za »Uradniškim konsumnim društvom« — »Samopomoč«; v tretjič gre rado! »Naš Glas« je slabo pel! Člani »Samopomoči«, ki so bili toliko previdni, da so še pravočasno izstopili, bodo vsaj za 50 K na boljšem.
lj Prva javna telovadba srednješolske in meščanskošolske mladine v Ljubljani se
vrši dne 5. junija 1921 ob pol 16. uri na Planirju v Štepanji vasi. (Dohod mimo vojaškega oskrbovališča, na posestvu barona Kodelija.) Na sporedu so proste vaje večjih učencev, proste vaje učenk ie vaje s palicami, ki jih izvajajo učenci nižjih razredov, dalje orodna telovadba učencev višjih in nižjih razredov ter telovadne igre učenk in učencev. Pri telovadbi igra vojaška godba dravske divizije pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. Čerina. Vstopnina: sedeži na tribuni 7 din., sedeži ob telovadišču 4 din., stojišče 2 din., dijaške vstopnice 1 d. Čisti dobiček je namenjen podpornim društvom onih zavodov, iz katerih učenci nastopijo. Predprodaja vstopnic je prevzela iz prijaznosti knjigarna L. Schwentner v Prešernovi ulici. — To bo prva javna telovadba šolske mladine v večjem obsegu v Ljubljani. Ker je prostor nekoliko premajhen, ne bo moglo nastopiti celokupno dijaštvo, a vzlic temu bo izvajalo vaje s palicami 800 učencev proste vaje 600 dijakov in učenk. S to javno telovadbo bo dobilo občinstvo vpogled, kako se vrši naša šolska telovadba, ki se jc v zadnjem času pričela gojiti po večini srednjih šol, sicer se v enem letu ni moglo doseči popolnosti, vendar pa bo prav javna telovadba pokazala, da je telesna vzgoja šolske mladine na pravi poti. Zato bo tudi za občinstvo ta prireditev gotovo zanimiva, zlasti za starše, ki imajo svojo mladino v srednjih in meščanskih šolah.
lj Pristransko postopanje stanovanjskega urada. Stanovanjski urad, v katerem, kakor znano, vlada najvzornejši red in v katerega sosvetu nima naša stranka nobenega zastopnika, je zagrešil te dni čin, ki je precej nečeden. Vdova rajnega g. Štc-feta se je preživljala s tem, da je oddajala v podnajem dele svojega stanovanja. Te dni je pa dobila ferman stanovanjske komisije, da mora v treh dneh izprazniti stanovanje. Štcfetova gospa je šla k šefu stanovanjskega urada gospodu Hovanskcmu in mu povedala, da se ona s podnajemnino preživlja. Gospod Hovanski je pa na to odgovoril Štefctovi gospej: »Kaj meni to mari; za Vas naj skrbi Vaša stranka, saj ima dovolj bank in bogatih ljudi. Pri deložiranju ostane.« Tak nastop gospoda Hovanskega, ki se v svojem uradovanju odlikuje v tem, da po mesece in mesece ne rešuje aktov, se obsoja samobsebi.
lj Regulacija Ljubljanice. Listi poročajo zadnje čase, da se je naselila Wran-glova armada v naši državi. To armado je treba prehraniti, kar povzroča državi
velike stroške. Državniki so začeli misliti/ da bi se ta množica zdravih in čv/stih ljudi vporabila za koristna javna dela. Listi; pišejo, da bodo ti vojaki zaposleni pri grad-\ bi železnic v Srbiji. Kaj pa, ali bi jih ne.' mogli dobro vporabiti pri dalmatinski že-J leznici, ki še ni gotova? Ali bi jih ne mo-j gli pritegniti za regulacijo Ljubljanice v* Ljubljani? Kolika dobrota bi bila, ko bi se-j to delo vendar že dogotovilo. Prosimo, dalj bi odločilni krogi mislili na to.	V /
lj Tedenski zdravstveni izkaz mes(nei< občiue ljubljanske. V času od 15. t. m. do; 21. t. m. je bilo rojenih 25, 11 moških in:, 14 ženskih, med temi 1 mrtvorojenčefc« Umrlo pa je 9 moških in 7 ženskih oseb,' skupaj 16, med temi je 8 tujcev. Od nalez-^ ljivih bolezni je bil prijavljen en slučaj škr-' latinke.
lj Obrtniki, trgovci, obrati itd, se zad-j
njič opozarjajo, da poteče rok za prijavo; obrala in delojemalcev za volitev prised-? nikov v trgovsko sodišče dne 31. t. m. Za->\ mudnikom se bo naložila občutna glolia. Tiskovina za prijavo, ki stane 1 K, se dobi v mestni posvetovalnici na magistratu.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Novak/ železničarieva hči. 9 mesecev. — Nada ■Kuret, hči banč. uradnika, 9 let. — Elizabeta Novak, slikarjeva žena, 71 let, —*> Ivan Markelj, hiralec, 69 let. — Blaž Go-j stan, gninar, 41 let. — Marija Hudoklinj! mestna uboga, 74 let. — Marjeta Baulofj\ ski, vdova okraj, zdravnika, 81 let. — Iva-! na Traven, hiralka, 69 let. — Sestra Albt-. na Digna Mavrič, usmiljenka, 77 let, —, Fran Drahsler, hiralec, 40 let. — Josj.pl Perko, dninar, 63 let. — Alojzij Pave, že-\ lezn. ključavničar, 22 let. S. Marija Apo-^ lonija Praznik, usmiljenka, 577 let. — Ma* rija Remic, trgovčeva žena, 67 let. — Ka-i tarina Nastran, posestnikova žena, 26 lef.;
lj 14.000 kron ukradenih je bilo trgov-: cu Francu Gabrenja na Dunajski cesti, j
lj Detektiv mednarodne policije v Ljubljani.' V Kolodvorski ulici 24 ima zalogo manufakture. francoski trgovec Bonvetti. Nekega dne je prišel k' njemu neki dobro znani ljubljanski šaljivec France J..., elektrotehnik po poklicu, ki včasih rad nastopa kot detektiv in je imel za to že večkraS a policijo sitnosti. Mož se je predstavil Francozu kot organ mednarodne policije, katere organizacije sicer nikjer ni, in je rekel, da mu mora njegovo zalogo konfiscirati. Francoz se je silno prestrašil, kar, tresel se je in je v razgovoru stisnil »detektiva«; 200 kron v roko in »detektiv« je zadovoljno od-, šel, ne da bi bil konfiskacijo izvedel, čez nekaji dni je pa »detektiv« zopet prišel k Bonvettijn in ga prosil za 60.000 kron ,katere mu pa Francoz nit dal, marveč se je šel na poliicjo informirat o organu mednarodne policije. Na policiji so precej; vedeli, kdo je »vlekel« Francoza in povabil^ so ga. Nekaj časa ni prišel »detektiv« z resnico .na dan, toda končno je s pristnim ljubljanskim hm-morjein povedal, kako se je Francoz tresel poeti njim in kako spretno mu je stisnil 200 kron vf roke. —	J
lj Vlom na Vodnikovem trgu. Ponoči od'Te^. lovega na petek so neznani zlikovci vlomili v za-, boj kramarice Ivane Zuran in ji odnesli mpna-} fakture v vrednosti 3000 kron.
lj Premog. Stranke, ki imajo izkaznico B bi v-, še ubožne akcije, dobe premog na nakaznico mest-: nega magistrata in sicer 100 kg za K 10,— v na-': slednjem redu: v ponedeljek dne 30. maja strank^ z začetno črko O, P. R, S, Š, in v torek dne 31.' maja one z začetno črko T, U, V, Z in Z.
lj Našla se jc v četrtek, 26. t. m. v Tivolf, srebrna verižica s priveskom. Dobi se v uredni-) štvu »Slovenca«.	, , t.,.\iv
f
IM
IZ KONSTITUANTE. " Belgrad, 27. maja. (Izv.) Današnja se:ja ustavotvorne skupščine se je pričela ob pol1 10. uri dopoldne. Nadaljevala se je razprav, va o tretjem oddelku ustave. Prvi je govo-/ ril poročevalec Juraj De met r o vid, ki; je rekel, da je ta oddelek izdelal ustavn« niški klub, pri nas ni mogoč. Nikogar pa bil' strank in navedel predloge socialistične! skupine ter pripomnil, da obligatorni ci-< vilni zakon, kakor ga predlaga zemljorad-', niški klub, pri na ni mogoč. Nikogar pa bij sc nc smelo siliti k cerkvenim obredom.. Prešel je nato na mnogobrojne predloge^ Jugoslovanskega kluba, o katerih je rekel,! da so prepisani iz nemške ustave. Koncem svojega govora je dejal, da je ta oddelek prikladen za naše pleme, ki je ravnokar? preživelo junaško dobo, v kateri je moralo?, vse sile napeti, da si jc zagotovilo svojoij eksistenco. Ta ustava je podlaga za razvoji moderne napredne države. — Nato je gO"' voril posl. dr. AndrejGosar (JugosloJ vanski klub), čigar daljši in stvarni govor.! so spremljali nasprotniki z velikim zanima-; njem. Naglašal je stališče ljudske stranke*} glede gospodarskih vprašanj. Predvsem jej zahteval, da morajo biti v ustavi socialno-! gospodarska določila, ker zahteva to raz-1) voj gospodarskih razmer v naši državi. Ta< razvoj pa ni zajamčen z onimi določili, k? jih je vlada pri reševanju tega vprašanja) vstavila v ustavo. Gospodarska politika' vlade ne odgovarja potrebam življenja. Govoril je nato o pogojih, ki so potrebni za' eksistenco človeka, o gospodarskih stro-* kovnih svetih, o socializaciji, ki jo je treba? polagoma izvesti, o agrarni reformi, o socialni politiki, varstvu dela, o soudeležbi delavca pri dobičku, o varstvu male posesti, o oderuštvu, ki ga je treba kaznovati in nc samo zabraniti. Razvijal je nadalje na-' čela sistematičnega obdavčenja. Obdavčiti' je treba v prvi vrsti one, ki žive odtrente,:
potem naj pridejo šele na vrsto oni, ki žive od dela. Minimum posesti se mora osvoboditi od davka. Trošarina na živila se mora odpraviti ter naj se v državnih dohodkih zamenja z obdavčenjem luksusa. Da bi se zadovoljile nujne potrebe naroda in gospodarskega življenja, ki potrebujeta varstva v ustavnih določbah, je končno predlagal, naj se ves tretji oddelek vrne ustavnemu odboru, ki ga izpremeni. V stvarnem raz-* laganju gospodarskega programa je pobil popolnoma fraze Juraja Demetroviča, ki je v svojem govoru dokazal, da nima razumevanja za gospodarski razvoj. Trditev Demetroviča, da je Jugoslovanski klub predlagal v svojem ustavnem načrtu socialno-gospodarske določbe na podlagi nemške ustave, ni resnična. Medtem pa samo pobija temeljne razloge vladnih strank proti izpopolnitvi gospodarskih določb v ustavi, ker takih določil ni v nobeni drugi ustavi na svetu, a sedaj trdi Demetrovič sam, da ima take zelo napredne določbe nemška ustava. — Za dr. Gosarjem je govoril slovenski samostojnež in veterinar Rajer, ki ves čas zasedanja še ni zinil besedice, s katero bi obrazložil svoj kmetijski program. Tudi sedaj je v svojem 15 minutnem govoru v glavnem govoril samo o veterinarstvu in živinoreji, kar je seveda malo spadalo k stvari. Samostojne je hotel povzdigniti s trditvijo, da so zemljoradniki največ pripomogli, da je prišel ta oddelek v ustavo, pozabil pa je povedati, da so samostojni ravno v trenutku, ko je zemljorad-niški klub vodil najhujši boj, da pride ta oddelek v ustavo, izstopili iz zemljoradni-škega kluba in da je dr. Vošnjak glasoval v ustavnem odboru proti zemljoradnikom. — Seja se je zaključila ob 13. ter nadaljevala ob pol 17. uri. V popoldanski seji so bile na dnevnem redu intereplacije. Prihodnja seja bo jutri ob 9. uri dopoldne.
NASILJA PROTI NAŠIM POSLANCEM.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Teror, ki ga izvaja v zadnje mčasu v Belgradu napram hrvatskim in slovenskim opozicionalcem ne samo šovinistična javnost, temveč tudi službeni organi sami, je dovedel tako daleč, da je ogroženo celo življenje teh poslancev. Včeraj popoldne so provalili orožniki belgrajske policije preko ograje hiše, v kateri stanujejo poslanci Jugoslovanskega kluba, pričeli na najdrznejši način izzivati stanovalce in hoteli izzvati incident. Danes so proti temu nasilju protestirali zastopniki Jugoslovanskega kluba na seji konstituante in se obrnili za pojasnilo na notranjega ministra, ki pa ni dal nobenega odgovora.
MINISTER ZA AGRARNO REFORMO ODSTOPI?
Belgrad, 27. maja. Minister za agrarno reformo Uzunovič je v radikalnem klubu naznanil svojo demisijo radi nezadovoljnosti enega dela članov kluba z delom bosanskih radikalnih poslancev za sporazum glede ustave.
PRISTRANOST Dr. RIBARJA.
Belgrad, 27. maja. (Izv,) Početkom današnje seje konstituante je stavil poslanec Stjepan Barič na predsednika konstituante dr, Ribarja vprašanje, zakaj je bil iz govora posl. Rajiča in Bariča v ste-nografskih zapiskih čitan ves odstavek, v katerem se navaja proglas hrvatskih strank na narod. To nezakonitost, s katero se žali poslanska imuniteta, ni mogel predsednik dr. Ribar opravičiti. Ta stvar je zelo značilna za pojmovanje vladnih strank, ki ne spoštujejo niti onih zakonov, katere so sami predlagali, ako ni to v prilog njihovim interesom. Predsednik konstituante, ki bi sam moral že z ozirom na svojo dolžnost preprečiti vsako kršitev poslanskih pravic in imunitete, ki bi jih hotela izvršiti cenzura ali kaka druga oblast, krši sam zakon. Radi tega so ostro protestirali člani Jugoslovanskega kluba in najstrožje obsodili to nasilje. Predsedniku so klicali, da so razmere za opozicijo-nalne poslance postale tako neznosne, da so v nevarnosti za lastno življenje in da o spoštovanju najprimitivnejših pravic niti govora ni. V času največje opozicije Slovanov na Dunaju se niso v tuji avstrijski državi dogajale take stvari kakor se sedaj.
ODGOVORI NA INTERPELACIJE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) N,i vprašanja posl. Sušnika, zakaj se v Srbiji ne plačuje od žganja trošarina, medtem ko prinaša drugod ta trošarina državi velike dohodke, je odgovoril finančni minister, da za sedaj v Srbiji trošarine ni mogoče uvesti, ker ni predpisana z zakonom kakor v drugih pokrajinah države, vendar pa bo skušal, da se ta zadeva uredi s posebnim zakonom,
Belgrad, 27. maja. (Izv) Finančni minister je odgovoril na vp-a.šanje posl. Du-libiča, da je odredil, a-i sc sme iz krajev, ki nam pripadejo po rapallski pogodbi in ki jih imajo Italijani se zasedene, uvažati v našo državo ^ino brez plačevanja carine.
VPRAŠANJE POKRAJIN.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Kakor se poroča, se v delu radikalnega kluba opaža
tendenca, vplivati na vlado, da bi izločila iz ustave določbe o razdelitvi države v pokrajne ter prepustila to vprašanje ureditvi s posebnim zakonom. — Ta vest se širi v vladnih krogih že delj časa s prozornim namenom, da bi se pridobila opozicija.
NERESNIČNA VEST.
Belgrad, 27. (Izv.) Poročilo »Jutra«, da je ministrski svet na svoji seji razprav-jlal o nelojalni agitaciji SLS v Sloveniji, je neresnična. O tem se na ministrski seji sploh ni govorilo.
NOVA VELEIZDAJNIŠKA AFERA
Zagreb, 27. maja. (Izv.) Pred tukajšnjim sodnim stolom se je pričela danes razprava radi veleizdaje proti eksportne-mu akademiku Janku Mišiču, dijaku VI. razr. realne gimnazije Zlatku Schneiderju in gojencu stavbne šole Marjanu Šilmovi-ču, ki so obtoženi, da so kot člani organi-zaci komunistične omladine zasnovali atentat na notranjega ministra Draškoviča, ker je izdal »Obznano«, da so kupili dva samokresa in da so 13. aprila hoteli iti v Belgrad ter tamkaj v konstituanti ali drugod na primernem kraju ubiti ministra Draškoviča. Medtem pa so bili 12.aprila vsi trije aretirani vsled prijave očeta Schnei-derja, ki je sporočil policiji, da je njegov sin odšel od doma Obtoženci se morajo zagovarjati tudi radi zločina proti domovini po § 90 k. z. V dopoldanski razpravi je bil zaslišan Janko Mišic, ki je skušal vse zanikati. Popoldne sta bila zaslišana tudi ostala dva obtoženca. Razprava se bo nadaljevala.
NOVA STANOVANJSKA NAREDBA.
LDU Belgrad, 27. maja. Ministrskemu svetu je bila predložena nova stanovanjska naredba, ki bo stopila v veljavo dne 1. junija,
POGAJANJA Z ANGLEŠKIMI RUDARJI.
LDU London, 27. maja. (Brezžično.) Ministrski predsednik je povabil rudarje in lastnike rudnikov za danes k nadaljevanju pogajanj z vlado. Ker je Lloyd George svojčas izjavil, da se bo izdalo povabilo k novim pogajanjem samo tedaj, ako bodo predpogovori imeli ugoden izid, pričakujejo nova pogajanja z zaupanjem.
VLADNA KRIZA NA POLJSKEM.
LDU Varšava, 27 maja. (Brezžično) Vsi poizkusi ministrskega predsednika sestaviti nov kabinet so se izjalovili vsled odpora demokratsko-krščanskih strank, ki nočejo stopiti v novo vlado, ki se bc morala nasloniti samo na desničarske stranke,
LAKOTA V PETROGRADU.
LDU Washn5gtcn, 27. maja. (Brezžič.) Dopisniki ameriških listov javljajo, da je v Petrogradu izbruhnila lakota, ker se kmetje branijo dovažati žita. Funt kruha, ki je stal pred 14 dnevi samo 1800 rubljev, velja sedaj 3000 rub'iev. Funt sladkorja pa stane 18.000 rubljev.
c Procesija sv, Resnjega Telesa v mestni župniji sv, Jakoba bo v nedeljo, dne 29. maja. Ob 8. uri slovesna r,v. maša in takoj nato se razvije sprevod, ki gre po stari poti. Pri procesiji igra salezijanska godba z Rakovnika. — V slučaju slabega vremena bo darovanje sveč tudi popoldne pri Šmarnicah,
c Križevniška moška in mladeniška Marijina družba obhaja jutri v nedeljo svoj glavni družbeni praznik. Zjutraj je v družbeni cerkvi ob 6. uri sveta maša s skupnim obhajilom, popoldne ob 6. uri pa slovesen shod in darovanje v družbene namene. Obenem pri tem shodu odda vsak družbenik izpolnjeno vprašalno polo. Kdor bi je še ne bil prejel, jo lahko dobi pri po-samnih odbornikih.
c Akademska sv. masa. V nedeljo, dne 29. t. m. ob 11. uri pri pri oo. frančiškanih akademska maša z govorom. Tema: »O potrebni duševni dispoziciji za vero.« Govori dr. p. Gvido Rant. — Akademiki in inteligenca vljudno vabljeni!
c Za 'zedinjenje. Te dni se je vršila v cerkvi lazaristov v Parizu od Leona XIII. ustanovljena devetdnevnica za zedinjenje krščanskih cerkva, na kateri je o tej temi predaval abbe profesor Calvet. Navzoča sta bila med drugim ekskraljica Natalija srbska in bivši generalprokuror ruskega sinoda Izvoljskij. Abbe Calvet ie poudarjal, kako ruska pravoslavna cerkev, ki se je vsled revolucije notranje okrepila, išče za svoje krščansko poslanstvo pomoči od zapada in se je spominjal tudi znane konference anglikanskih škofov v Lambethu, ki so poudarjali potrebo solidarnega sodelovanja cerkva v svrlio verskega in moralnega preporoda sveta.
Dijaški v@s?n9k.
rl Zarja. Ob priliki dvajsetletnice dno 5. junija se vrši ob 7. uri zjutraj v stolnici sv. maša I s skupnim sv. obhajilom. Ob 9. uri se vrši v Akademskem domu slavnostna akademija, popoldne pa skupen izlet na Vrhniko. Vlak odhaja ob 13. uri 18 min. in odhaja z Vrhnike ob tri četrt na 21. uro. Najiskrcueje vabimo vse g. starešine.
bratska društva lor vse prijatelje kat. dijaštva, da se svete maše kakor tudi zborovanja in izleta v najobilnejšem številu udeleže.
d Izredna odborova seja Razora se vrši danes — v soboto — točno ob 4. uri v društveni sobi (v Ljudskem domu).
d Skupno zborovanje, namenjeno diskusiji za počitniško delo. priredi Razor danes zvečer ob 7. uri v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Udeleže naj se sestanka vsi Razoraši!
Prva petnajstletnica. Šentviški Orel opozarja na svojo prireditev dne 5. junija, ki bo posebnost te vrste. Prireditev bo celodnevna in bo v vsakem oziru dobro organizirana. Oni odseki, ki pridejo z vlaki, naj takoj naroče pri O. Z. v Ljubljani izkaznice za polovično vožnjo, ki je dovoljena po vseh progah, ki pridejo tu v poštev. Odseki in društva naj pridejo v krojih, v narodnih nošah in z zastavami. Priglasnice naj se takoj odpošljejo, da se lahko vse uredi. Dne 5. junija vsi v Št. Vid!
Skupna telovadba ljubljanskih in okoliških orliških krožkov se vrši danes ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Udeležba je obvezna za vse članice.
Trboveljsko okrožje priredi dne 5. junija t. 1. v Trbovljah tehnično in organizatorično tekmo za člane in naraščaj. Prihod telovadcev iz Vač in Zagorja z vlakom ob 8 uri 10 minut, iz Radeč z vlakom ob 9. uri. Telovadci pridejo v civilni obleki, telovadno kompletno obleko prinesejo s seboj. Naraščaj nastopi pri tekmi v kroju. Spored tekme je zanimiv. Bratje, ne bojte se zrcala svojega dela in svojih dolžnosti. Pridite, da vidite uspeh skritega dela, pridite, da se navduši vaše srce.
Ljubljana Sv. Jakob. Danes točno ob 7. uri sestanek vseh bratov v običajnih prostorih. Udeležba obvezna!
T&aršstika fin spori.
S. K. »Primorjc« in "»Sparta« otvorita v nedeljo, 29. t. m. novo nogometno igrišče na Dunajski cesti za Aleksandrovo (artilerijsko) vojašnico ob 17. uri popoldne s tekmo proti reprezentanci Slovenije (S. K. Ilirija), ki nastopi v sledeči postavi: Pelan, Pretnar, Šaleker, Vrančič, Zupančič, Držaj, Balinc, Bregar, Dtirschmid, Oman, Vidma-jer. Predprodaja vstopnic se vrši do nedelje opoldne pri tvrdki Bar, Cankarjevo nabrežje in pri blagajni kavarne »Zvezde«.	(k)
Jeruzalem. »Knez« Herbert Samuel, glavar (glavni komisar) v Palestini in upanje zionistov vseh delov sveta, se je dobro udomačil v sveti deželi in nastopa kot vladar v častnem spremstvu: Pred njim vojak na konju z zastavo in še drug vojak nižje vrste; nato pride »on« in z njim v primerni razdalji pribočnik; za njim jezdita dva vojaka. »Knez« Herbert Samuel stanuje v sijajni hiši, imenovani »Kaiserin-Augusta-Viktoria-Stiftung«. ki — kakor govore — ni bila zidana kot bolnišnica samo, marveč kot »grad« za Viljema II.
r Veselje do dela in dolgo življenje. Sotrudnik ameriške »Medical Reviw of Review« dr. A. L .Goldwater, je preiskoval, kakšen vpliv ima veselje do dela na življenja dolgost. Uspehi njegovega pre-iskavanja' so zanimivi; Dr. Goldwater je dognal, da večina ljudi, kateri delajo normalno in z velikim veseljem, dočaka visoko starost in njih izdatnost je v 70 letih za 100 odstotkov večja ko v 30 letih. To pa zaradi tega, ker imajo v 70 letih več izkušnje in ker so se na stara leta naučili bolje izkoristiti svoje duševne sile. Splošno razširjeno mnenje, da mirno življenje in zgodnji odhod iz službe v pokoj najbolj podaljša našega življenja dobo, je povsem napačno. Nasprotno, neprestana delavnost daje ljudem daljše življenje, boljše zdravje, večjo srečo. — Dr. Go!dwater ima v mislih vsekakor ljudi — zlasti trgovce — ki si tudi pri obilem delu privoščijo nekaj ur v razvedrilo in imajo sploh razumno urejeno življenje, ki jim regulira njih življenjske sile.
r Nov izum v keramiki. Inženir Minke
v Jeni je po dolgih poizkusih izumel, kako se da izdelovati porcelan na hladen način. Ta porcelan je neki popolnoma enak žganemu in s primesjo barv se dosežejo vsakovrstne različice (nuance) že pri izdelovanju ter stem odpade slikanje. Novi porcelanasti izdelki bodo baje 200 odstotkov cenejši kakor dosedanji. Menkel snuje v Jeni društvo, da bo izkoristi lsvoj patent.
r Letalna poŠta iz Prage v Varšavo. Od 23. t. m. nadalje sta slovanski prestolici Praga in Varšava zvezani z letalno pošto. Pisma, namenjena z letalom v Varšavo, je frankirati kakor vsako drugo pismo, t. j. 1.25 č. K za pismo do 20g teže; če je pismo priporočeno, se plača dvojna cena; poleg tega pa je prilepiti na pismo še posebno znamko za 1.50 č. K za vsakih 20 g teže. Dokler ne bo imela poštna uprava posebnih letalskih znamk, je prilepiti do-tični znesek v navadnih pisemskih znamkah, —
r Katoličani na Italijanskem razvijajo jako živahno delavnost. Zdaj imajo že 24 dnevnikov, 50 revij, 300 periodičnih časopisov in več kakor 400 drugih listov. Družba katoliške mladine šteje 2000 organizacij, ženske organizacije imajo nad 300.000 članic, združenih v 1000 društvih. Zveza katoliških delavcev tudi lepo raste; v Turinu samem je v njej organiziranih 2000 članov.
r Češkim kadilcem no pojdo več trda za tobak. Da bi čimpreje že odpravili tobačne karte, je kupila češka tobačna režija 25 strojev za cigarete, od katerih jih je že 13 v obratovanju. En stroj naredi na leto 40 milijonov cigarct in stane 200.000 K češkoslovaške vrednosti. Obenem je sprejela tobačna režija 3000 novih delavcev. Koncem minulega meseca so tudi začeli
mleti tobak za njuhanje. Ta novica je marsikaterega njuhalca močno razveselila, saj so bili zadnja leta njuhalci še na slabšem kot kadilci, Zanimivo pa je, da so bili kljub temu bolj potrpežljivi.
r Nezaposlenost v Ameriki. Kakor poročajo uradna ameriška poročila, je danes v Ameriki 3—5 milijonov delavcev brez dela. — Ob takih odnošajih pač ne kaže našim ljudem, da bi romali v daljno tujino s trebuhom za kruhom, ker imajo doma dela dovolj.
r Španska bolezen spet straši. Epidemija španske bolezni se je zadnje čase zelo razširila po Alzaciji in Loreni. Po uradnih poročilih je tam 14.000 ljudi obolelo za špansko boleznijo.
Čuden znanstvenik. Znani berlinski socialni higienik^ prof. dr. Grotjahn je izdal že drugo i zdi'o svi.je knjige o indi-viduelni in socialni higieni. V imenovani knjigi zahteva zakonito določano število porodov. In sicer mora sleherni nemški zakonski par imeti najmanj troje, posebno izdatni starši pa šestero otrok, ta pribitek pa proti državni odškodnini, če bodo potrebni podpore. Samo na ta način se morejo Nemci ubraniti nevarnosti, ki jim preti od slovanskih plodovitejših narodov.
r Proti alkoholu v Slovaški, Iz Bratislave poročajo, da je trenčanski župan dr, Berilaj odredil glede dejstva, da se prepoved alkohola krši, da se reklamni napisi alkoholnih pijač na gostilnicah in kavarnah nemudoma odstranijo in da bi se alkoholne pijače ne prodajale otrokom in pijancem, Krčme morajo biti zaprte od sobote zvečer do pondejka zjutraj. Krčme v okolišu 100 to od šole, cerkve, državnega urada ali bolnice, se morajo v treh mesecih izseliti, ali pa izgube licenco za zmiraj.
r Težek položaj Nemške Avstrije. Avstrija mora uvažati 75 odstotkov živil, ki jih neobhodno potrebuje v prehrano svojega prebivalstva. Dvorni svetnik dr. H, Len-nel je izračunil, da bi morala Avstrija, tudi če bi se poljedelstvo povrnilo v predvojne odnošaje, uvažati na leto: 3,200.000 q žita, 300.000 q sočivja, 500.000 q mesa, 340.000 q masti, 150 milijonov jajc, sladkorja pa 500.000 q. Uvoz v zadnjih 6 mesecih 1919 je bil ta-le: 1,150.000 q žita, 870.000 q moke, 102.000q drugega mlevnega blaga, 200.000 q sočivja, 50.000 q riža, 695.000 q zelenjadi, od tega 384.000 q krompirja, 611.000 q sladkorja. Češkoslovaška je dala samo sladkor, Jugoslavija pa 237,000 q žita ter cele vlake mesa, Ogrska ni dala skoraj nič. Avstrija je morala dobivati živila iz druge ali celo tretje roke, t. j. iz Angleške, Holandske, Švice in Italije, ki imajo vse visoke valute.
BORZA.
Zagreb, 27, maja. Devize: Berlin 209 do 209.50, Budimpešta 0—56.50, Italija 686—688, London 506—507, Newyork (kabel) 127—0, ček 126—127, Pariz 1080 do 1088, Praga 187—188, Dunaj 22.25 do 22.30. Valute: Ameriški dolarji 123.50 do 125.50, avstrijske krone 22.50—O, carski rublji 50—53, češkoslovaške krone 190 do 195, francoski franki 0—1075, napo-leondori 424—426, nemške marke 213 do 215, rumunski leji 216—0, italijanske lire 665—675.
g Išzla jc 5. številka »Jugoslovanskega obrtnika^, glasila, ki zastopa obrtniške težnje. Njegova vsebina je v kratkem obsegu ta-le: V članku »Ne-kaj pojasnil o kapitalizmu« pojasnjuje pisec članke, objavljene od našega odličnega prijatelja dr. A. Gosarja v glasilu krščanskega delavstva »Novem času«. Ker so Članki dr. Gosarja precej globoko zasnovani in na mnogih krajih za naše delavstvo tudi vsled svoje splošnosti manj razumljivi, bodo ta pojasnila pač mnogim koristila in razpravam dr. Gosarja le pripomogla do prvotno zamišljene veljave. — »Po volitvah« osvetljuje zadržanje našega obrtništva in ljudstva sploh, med občinskimi volitvami, ki so bile za naš narod ve-levažnega kulturnega in socialnega pomena. Bralec uvidi nakane, ki jih je imela naša centralistično skrpucana vlada glede našega ljudstva v njegovo škodo. »Vlada in domača industrija« kaj jasno označuje politiko naših modrih državnikov, ki nalagajo posameznikom nečuvena bremena glede carine na različne stroje in orodje sploh, ki ga moramo uvažati iz inozemstva, posebno iz Nemčije. Naša država, ki je po splošnem mnenju agrarna, in navezana momentalno še na uvoz industrijskih strojev, pač pod nobenim pogojem ne bi smela našega industrijskega prebujanja ovirati, ampak ga pospeševati. Članek »O razvoju ljudske umetnosti« poljudno in obenem globoko zasnovan od pisca, ki se bavi že dalj časa o omenjeni temi, bi pač moral brati vsakdo, ki se ponaša s svojo obširno vednostjo. — »Centralizem odbija« kaže pa smernice, ki si jih je naše obrtništvo postavilo pred volitvami in po njih dospelo do najugodnejših rezultatov. Poleg omenjenih velikih člankov vsebuje zadnja številka še več daljših in krajših notic, ki so se dogodile v teku zadnjega meseca in ki se nanašajo špecielno na obrtništvo. Vsakemu obrtniku bi zadostovalo, kdor se seveda ne misli baviti s političnimi dogodki podrobneje, da bi se naročil na glasilo »Jugoslovanski Obrtnik«, ki stane celoletno samo K 24.— in se naroča pri upravništvu »Jugoslovanskega Obrtnika«, Pražakova ulica štev. 3 v Ljubljani.
g Mednarodni vzorčni semenj v Paclovi se bo vršil v prvi polovici meseca junija t. 1. Razstavljeni bodo proizvodi vsakovrstne industrije iz vseh držav in tudi kolonijski proizvodi. Prospekt semnja je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g Ljubljanski trg. Glede mesa vseh vrst ni pomanjkanja. Na kvaliteto in snaSnost gorko vreme neugodno vpliva. Padanje cen špecerijskemu blagu visoki kurz lire zelo ovira, lmportiranih črešenj je na trgu dovolj, cena 22 K k.j. Ker se je več pošiljat"v.	jiokvapto, go bUe pp;samez-
ne tvrdke prisiljene, prodaja« jih po 5 do 8 K kg. vzlic mnogo višjim nakupnim stroškom. Zelenjave, posebno glavnate solate je na trgu zelo veliko. Cena je še razmeroma visoka, 3 K za glavo. Zaostajanje blaga bo ceno pritisnilo navzdol. Cvetlični trg je zelo živahen. Glede mleka se krije vsakdanja potreba. Jajca se plačujejo še vedno po 1.80 K za kos. Tvrdka Stacul bo prodajala odslej naprej v svoji prodajalni, v Šelenburgovi ulici popolnoma sveža, rahlo počena jajca po 1.20 K kos.
g Semenj v Poznanju. Poljsko poslaništvo v Belgradu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nekaj izvodov prospekta za semenj v Poznanju, ki so bo vršil od 28. maja do 5. junija t. 1. Zbornica opozarja vso interesente na ta semenj s pristavkom, da so jim prospekti na razpolago. Prijave ?a semenj sprejema poljski generalni konzulat v Zagrebu, ulica Boškoviceva 2/1 ,ki daje tudi vse informacije.
g Naše gospodarske zadruge, V Dja-
kovu je prešla velika vojašnica v last naše Gospodarske, sadjarske, vrtnarske in vi-nogradske zadruge. Kupljena je bila za 1,600.000 K. Poslopje se preosnuje v tovarno v modernem stilu.
g Nova podružnica Zadružne Gospodarske banke v Mariboru. S prvim junijem prične poslovati v Mariboru podružnica Zadružne Gospodarske banke. Sedaj ima banka podružnice v Somboru, Djakovu, Splitu, Mariboru, interesno skupnost z Vseopčo Zanatlijsko banko v Zagrebu ter ekspozituro na Bledu.

zbor
šcntpeterske hranilnice in posojilnice v Ljubljani
se vrši v nedeljo, dne 29. maja ob 3. uri popoldne v hranilničnem uradnem prostoru. Vabljeni vsi člani.
Narožalte .Slovenca*!
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 30B m n. m, vid.
Ca« OpttBO- vania	Barometer t mm	T urni o-uiotor V O	l'iihrom. diferenca v 0	Nebo, vetrovi	Padavine v mm
26./5. 21 h	729-7	19	1'7	obl.	r
27./B. 7 h	728-9	15	1-3	jasno	—
27./B. 14 h	725-8	23-5	3-6	jasno z.	
Samo eno toaletno milo je
aiiiijiiTiiitiiiiiititiiiiiiiiiLiiiiiitnMi tita itm (iiTiriiiiittt:i(iitJMiiriitiiMiiiiti[iiiiuii)iiii(iiinitit(iiiiii((tiiiiiitti]tiif!iiiiri!iTiiiiiiiiiii(iiitiiiti itni i iu iiiiiiiii(iiiiiiiiiitiaiiii mi tiiitniiitiiiiTiKiiiniinc
z znamko „ELID A" in to je splošno znano. To milo očara svoje ljubitelje.
„E LID A" ~ toaletno milo
IIMttMIHIIIMIMIffl
je izvanredno nežno, popolnoma čisfo in nevtralno ter se krasno peni. Po umivanju z ELIDA-milom diši kožo še dolgo, postane nežna in rožnata.
Ičftnla on mož in žena, bolj priletna na IjuuIU ju posestvo, katera bi oskrbovala 2 kravi, zato bi Imela prosto stanovanje, veliko njivo in mleko. Istotam se odda tudi mala trgovina v najem. — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod številko 1853.
BfiaftnavS^at samostojna, z dol-B%>tt3lB9l iCsSf goletno prakso, iSCe mesta k mali družini, najraje v žup-nlšče, mogoče v bližini kakega letovišča. — Naslov: Marija Lisec, Krsnikova ulica štev. 4. CELJE.
Urostoviti desk - pioiiov
se uqodno proda. Več pove Štefan Er> St. Vid 1. nad Ljubljano.
man.
kakor tudi
pripravnih za transport cementa, gline in podobnega materijala ima naprodaj
lijoslovansla IM« v LliblM.
2 mizarska pomočnika
sprejme takoj Filip Lazar, mizar, Jesenice, Gorenjsko.
Itlanaina (t i se ceno proda. Naslov UlOUOJUU JI. 4 pove upravniStvo Slo-vcnca pod št. 1843.
Sprejme se njnjjjl/a dobro izurjena v spretna |]iuillAUt vsem pletenju, proti zelo dobri plači. Naslov pove upravništvo pod št. 1832..
Kupi se stara, dobro ohranjena deci-
malna lefflfiiCfl f^^SJS
cene pod »Tehtnica 1827« na upravo Slovenca.
Sezonsko razprodaja
ženskih slamnikov, nakite-nih od 150 kron cvetlice, nakit pri mo-dlstkl Ivani Schiller, Kongresni trg 6.
Penslon Grinlovec Gc
najlepši legi na Gorenjskem se priporoča cenj. gostom in turistom, Nizke cene, najboljša oskrba. Po naročilu Čaka voz na kolodvoru v Kranju. — Naslov: Upravništvo graščine Preddvor, pošta Tupaliče.
Najstarejša pj^^ ffflfo
slovenska
fjolnunira IVAN BRICSLJ, Dunajska UoluVlillu cesta 16, se priproča. izvršitev točna, cene zmerne.
Proda se en vagon
suhih hruiik
Slabše vrste po K 2. za kg. Odda se vsaka množina. — Skladišče južne železnice v Ljubljani.	1855
KUPUJTE
le prs:
LJITLJM - Sv. Petra nasip 7.
če rabite Siv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, iglo olje, ter posamezne dele. Istotam vso potrebščine za Šivilje, krojače ln čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno in debelo
Cene solidne 1 Postrežba točna
Looct, pszar!
Podpisani naznanjam, da sem otvoril v DravskJ ulici št. 10 (pod Veliko kavarno) v Mariboru svojo trgovino ln priporočam pred bližajočo se lovsko sezono predvsem svojo veliko zalogo lovskega streliva prvovrstnega izdelka svetovno znane tovarne »Wollersdorl«, nadalje lovske puške, automntične pištole »Steyr« in »Bulldog«—samokrese po najnižjih dnevnih cenah. Kot bivši strokovni učitelj na kr. puškarski strokovni šoliv Borovljah na Koroškem jamč m za strokovno najtočnejšo fn popolnoma zadovoljivo fzvriitev vsakega tudi najmanjšega naročila.
Velespoštovanjem Janko Havnik, konc. puškar, Maribor, Dravska ulica št. 10.
Suchy & Gabrovšek
Tehnično - elektroinšta-— lacijsko podjetje. — Inštalacija kompletnih električnih central, mehanična delavnica in prodaja vsega električnega materijala
KRANJ.
V Ebenu št. 19, pošta Kočevska Reka v Jugoslaviji se proda takoj eaonad-stropna vila, pripravna za gostilno in obrt, ima 5 sob 2 kuhinji nekaj pohištva s kompl. posteljami, hlev, sadni vrt z dobrim sadjem, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, 1 gozdič, dobro kapnico. Vprašati pri lastniku I. Grabner-ju, Celovec, Bahnholstras3e 47 ali pri okr. gozdarju Ed. 0:etz v Ebenn, pošta Kočevska-Re-ka pri katerem naj se kupci predogledom oglase. — Posredovalci izključeni.
Zahvala.

Vsem, ki sočustvujejo z nami ob izgubi ljubljene soproge, mamice in tašče, gospe
julije Petrinčič
v Šent Petru pri Zidanem uiostu
posebno in izrecno za ljubeznivo skrb in tolažilne obiske ob njeni bolezni rodbini major Puteani, kakor tudi rodbinam Strniša in Punčuh, g. dr. Homanu za požrtvovalno lajšanje njenih bolečin, darovalcem vencev in cvetja, č. duhovščini, uradništvu, učiteljstvu tor vsem spremjevalcem na njeni poslednji poti izrekamo našo globoko čutečo zahvalo.
Žalujoči.

harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. S'rune na debelo in drobno.
illfonz Breznik,
bivši učitelj Glasbone Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
Proda se čisto krvna
stara 1 leto. Poizve se na Rimski cesti št. 11. — Istotam se proda skoro novo
Olodarno
9
se priporoča slavnemu občinstvu, stavbenim podjetjem, tvrdkam pohištva za dobavo vsakovrstnih v mojo stroko spada-jočih del po konkurenčnih cenah. Proračuni na zahtevo na razpolago.
Tvrdka m. OogaSa, Bled.
Največja zaloga
klavirjev in pianinov
v Ljubljani.
Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, Hitlerjeva ulica Stev. 5, priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejših nizkih cenah.
Prevzema izvršbo vseh vrst jeklenih rolet za nove gradnje, trgovine, izložbe in odre. — Vsaka na-ročba se izvrSuie na lastnih strojih v roliu od 48 ur. Popravila brzo in ceno. Graditeljem, trgovcem in obrtnikom znaten popust. Zahtevajte cenike z oznako mere.---
Dpatoeina 11.
Dunajska ccsta št. 19, Ljubljana.
Mi stroji
Izborna konstrukcij a in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1.1867.
Vozenjo poučuje brezplačno.
Pisalni siroii
Ceniki zastonj ln franko.
Kolesa iz prosti fouarn:
DUrkopp, Styria, Mfaffenrad.
da 8Lf ^s3». su» 8 (belec)> sposoben se	za ježo in vožnjo,
krotak Hla^a?' a z opremo, šeste-rosedežnlm lahkim vozičkom in dvema sedlima. Informacije Šubičeva ulica št. 5. v nedeljo dopoldne.
na drobno in debelo, cementne cevi, plošče za tlak, stopnice iz umetnega kamenja in druge cem. izdelke dobavlja najceneje
Betonska tvornica J. CI84LAR, Ljubljana.
Izvrševanje hišnih kanalizacij.
Koruzo, oves, otrobe
in druge dež. pridelke dobavlja v vrečah ali rinfuzi cele vagone ali tudi v manjših množinah najceneje; tvrdka Paternost & Kemtc, Ljubljana, Rimska cesta 2. Brzojavi: Parem Ljubljana
na debelo in drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu.
Št.lH33_ ref. X.
V smislu § 53 občinskega reda razglaša mestni magistrat, da so računski sklepi mestne občine ljubljansko za upravno dobo 1919/20, in sicer:
mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestne pehotne vojašnice mestne klavnice, mestuega vodovoda,
amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojil; .
mestne elektrarne,
mestne plinarne,
mostnega pogrebnega zavoda,
mestne zastavljalnice,
mestne priprege in
ustanovnega zaklada,
dogotovljeni ter bodo občanom 14 dni, t. j. od 27. mnja do 10. junija 1921, v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Itetal magistrat ljubljanski
dne 23. maja 1921.
Pripravljalni odbor »Kočevske trgovske in indastrijalne banko d. d. r
Kočevju« razpisuje službo
nčnega ravnatelja
ki mora biti verziran v vseh bančnih poslih in trgovskem poslovanju. Ponudbe je poslati do 15. junija 1.1. obenem s popisom dosedanjega službovanja in zahtevkom plače na zgoraj imenovani odbor. V ponudbi naj se navede čas, s katerim bi mogel ponudnik nastopiti svoje mesto. — Za ravnatelja banke je preskrbljeno lepo in udobno družinsko stanovanje.
Kupim novo ali dobro ohranjeno
Ponudbe na dr. Fran Jenko, tu, Krekov trg. 10.1. nadstr. desno.
Eksporina iiišo »LUNA" Maribor, Slomškov trg li.
Samozastopstvo za celo Jugoslavijo vseh izdelkov sledečih tvrdk:
J. SCHNITZEB sinovi: cajgi za hlače, podloga za suknje, kordbaržuni itd. jSratje MttLLER: bombaž, pokrivala in konjske odeje. — F. KNAPPE & Sin: bombaž, predilnica in tovarna sukanca, pavola za pletenje ln kvačkanje. — LOWY & DRUCKEH: tovarna nogavic kratkih nogavic in pletenine. — MATHIAS WAGNER: tovarna tkanin in tkanih trakov. - PAROLLA & Co: tovarna naramnic za hlače in za kratke nogavice ter podvezic za nogavice. — MORITZ KHRPEL: proizvajanje krznenega blaga in čepic.
Posebni engross-oddelek samo za preprodajalce in to za vso galanterijsko, pleteno in kratko blago, steklo in porcelan, pisalne in potovalne potrebščine, papirnato blago, železne In kuhinjske potrebščine, kakor tudi igračke.
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
Telefon št. 567. -- Čekovni račun 12.205.
LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, najproti »MESTNEMU DOMU".
Izvršuje vse bančne posie ===== najkulantneje.

ZlaSorog
Gospodinje, pozor! Cene našega prvovrstnega izdelka
ZLflTOROQ-niLO
so nižje, kakor pri importiranem, tujezemskem milu. Sezite tedaj le pogumno po njem! Olavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko: R. BUNC in DRUG, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7.	Zlatorog
nsi
a m m
m m
(poprej Vzajemno podporno društvo)
II BJUHSLJHHIE, KOIlfiRESIII TR«3 fl9,
poleg susnske cerkoe
oSrBSfssIc hranilne vloge po čistih
Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno gladko 3,099.000 R ter zakladi v znesku 600.000 M.
Posojila na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov i. t. d.
Prodaja srefife drža»K5! razredne io2sri§e.
n sa
i", ME
prei
n. mmt
j
Tovarna ketničHiSi fin radi?. Sians ter latenu.
Centrala: Lgnblgana. D. z o. z. Skladišče: (loolsad.
Brzojav:: Merakl Ljubljana.	Telefon 6i
Emallni laki. Pram firaež. Barua za pssde.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenee (Federweiss), strojno olje, karbolintj, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski ln mizarski čopiči, kakor tudi dragi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL« Lak za pode.	»MERAKL« Linolenm lak za pode.
»MERAKL«. Emajlnl lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!

Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon interurb. St. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
in ____________
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
poŠta in železniška postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. d Ljubljani prevzema vsa naročila in mo-Vemiziranje tvrdka Kovačevič 1 TrSan v Prešernovi ulici St. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto.
POLNO GUMIJASTI OBROČI
za tovorne avtomobile
PNEVMATIKO
za kolesa in avtomobile
KOLESA AVTOMOBILI
najceneje.
J. GOREČ,
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 14.
COSULICIHMUi:
(prej AUSTRO - AMERIK AN A)
Tmt « AmmiMi	r£s
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
|| P. T. Potniki, kateri se želijo voziti z brzoparnikom President VVilson U na dan 18. junija v New-York, se sprejmejo še do 2. junija t. 1.
aZ7ZZZ7ZZZ3SC

uttner
Ljubljana 3,
Mestni trg 23.
f Največja zaloga ur, zlatnine in src-| brnine. Lastna protokolirana tovarna 8	ur v Švici.
Veliko zalogo poljedelskih strojev
lz tvornice UMHHTH * bakrene |<0tle ^^o^ P°
FRMCU BITU LJUBLJANA, Sv. MartiDO ceslo šlev. 2.
prvovrstne
tffaff šivalne stroje
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle. olje, itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča
J^N. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
I
i
GHliši, podgaiie, stenice, ščurki
n vsa goiazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim K 12, zn podgano K 16; za ščurke posebno močna vrsta K 20; tinktura za stenice K 15; uničevaloc moljev K 10 in 20; prašek proti mrfio-sorn K. 10 in 20; mazilo proti uiem nri ljudeh lifi.—12.; mazilo za nSl pri živini 6.—12.; priu sok za uSl v obleki in perilu K 10 in 20; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uniiev rastlin) Prašek proti mravljam K 10 Pošilja po po vzetju Zavod za eksport
M. Jlinker, Petrlnjska ul. 3. Zagreb 39.
Tr&ovoem pri večjem odjemu popust.
T
Žične železnice
In oseh urst	S
preoozne naprave, j
Speclaliteta a
žične železnice j
za naioečio silo, Samske pre- I vozne naprave za oelike daliaoe., q Predprofekti zaslon]. |
SEILBRHH HKTfiEM-	te
6ESELLSCHHFT	|
t mm III., E5TEPLHTZ Kr. 4.	I
Telefon 33—S?.	|
nji
Eumilevl
Zajamieno predvojna kakovost!
Nedoseina trpešnost! Tovarna: Bratislava • PetrSalka. Prodajalna: Paramon « Gummilndustrle, Wlen Vli; Neubaugasse 7.
f ♦
mesini tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ulica št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne
♦
brzeparobrodov za Severno Ameriko in Canado.
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
Največji fln najhitrejši parobrod! na svetu.
Od Cherbourg-a do New Yorka		Parobrod
sobota sobota četrtek sobota	4. junija ! 18. „ 23. „ 25. „	Aquitania Imperator Saxonia») Aquitania
Največji in najhitrejši parotoro(3£ na svetu.
. t	..__„„,.«,.. (ealtlmaclie: Vsak potnik mora imeti predpisani potni list, vidirnn od naj-
Ifl OHaCI fl za POto ke	amiriklnskeK konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1) dalje od konzulov
istih držav skozi katere se mora potnik voziti do iuke ukrcanja. - Do nadaljnega se morajo vsi potnik istih držav, skoz s^ r	p karanteni v luki ukrcanja, vsled tega je potrebno, da so potniki k
potujejo preko ChPerbourg-a zglase za odhod pri zastopstvu 18 dni, m oni ki potujejo preko Trsta H dni
pred odhodom parnika.	*) Parobrod „Saxoma" vozi do luke Halifax (Canada).
Natančneja pojasnila flaie: Zoslopsivo Conam Line, Ljubljano, Kolodvorska ulica Slev. 26.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posie pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, * Uubliana, Maribor, Mefckovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne ^ zveze z vsemi večjimi kraji v litin inozemstvu.
3E
=HH=3č=3Er



Izdaja konzorcij >Slovenca<.
Pdgovorni urednik Mihael MoSkere v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.