-,đ

Z*f
«., /?	.V	*itoM&Ms
(,3>r6*~y. o&>-;~)
Poiameina itevfflia stana 60 vinarjev*
Naročnina listu;
Sfyàf''",' km—
0DÌ feto . . . . 26 — £*trt leta . . ,13 —
Zunaj Jugoslavije: Calo teto . .	, 66.—
Posamezne številko
ito itWb strneta 60 v.
^radništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica It i - Telefon št 220.
Keodvlsem političen list n slovensko ljudstvo«
Vnserati ali oznanite
se računajo po K URI od enoredne peUtvrste pri večkratnih oznanilih — popust. —
„Strata“ izhaja v po** del jek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se mor* govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldn*.
102. številka. ,	Maribor, dne 15. septembra 1920.
Letnik XJCL
Demokratie so v zadregi.
b,Willst du,, mein Liebster, ein Tänzchen mit mir wagen,
nur irisch gewagt, ich nehm es auf."
Gospodje demokratje so v zadregi. Volilni boj se pričenja, treba zasesti postojanke za napad in za odboj. Gospodje generali gledajo okrog, kam bi po -stavili svoje krdelce, da bi prišlo v bojnem metežu vsaj nekoliko do veljave. Zdihujejo, kakor tisti mož v Levstikovi satiri:
«
„Kam bi človek se zaril, da bi kolom guzo skril?"
članček. Seveda je „pa vse skupaj samo boj z mlini na veter, ker je samo plod njegove domišljije, da pride stranka v boj s klicem: „Proč od Beograda!" Kaj pa, če pojde v boj z drugačnimi klici,'na primer s klicem: „Proč z zaščito milijonarjev! Prisilimo jih, da zidajo hiše!" — „Proč s švindlom nacijonalizacijeindustrije! Mi hočemo socijalizacijo!" — „Ven z davkom na vojne dobičke in z oddajo velikih premoženj!"
— „Ven s postavo o prisilnem delu vseh! Zakaj bin. pr. pri kmetu delali vsi člani rodbine od najmanjšega vsak po IG ur na dan, delavci po 8 ur na dan, ne- i kateri ljudje pa samo par ur ali pa nič?" itd.
V tej zadregi so prišli na čisto posebno idejo: Hočejo kar enostavno predpisati naši stranki, kam in kako naj se postavi in kakšno bojno geslo naj si izbere, da bo bojevanje zoper njo lažje. V zadnji „N. Dobi“" (od sobote, dne 11. t. m.) predpisuje dr. V. Kukovce, da mora. Slovenska ljudska stranka iti v boj s klicem:	„Proč od Beograda!" Kakor si je slavni
srednjeveški španski vitez don Kišot s svojo domišljijo iz mlinov na veter naredil sovražne viteze velikane in se potem spustil ž njimi v boj, tako si hoče dr. Kukovec ustvariti nasprotnika po svoji domišljiji in se potem ž njim bojevati. V svojem navedenem članku stika že vse strašne posledice tegq nevarnega gibanja. Ustavotvorna skupščina bo —- ako zmagajo med Slovenci in Hrvati stranke, ki stoje na programu; „Proč od Beograda!“ — za redno delo nesposobna. Država vsled tega sicer še ne bo razpadla, varovali jo bodo Srbi in vsi Mobikani med Slovenci in Hrvati, vladalo se bo absolutnim načinom dalje. Demokratje bodo pri tem prišli celo v prijetni položaj, da se jim ne bo treba ozirati na gospodarske potrebe • celokupnega prebivalstvi, ampak bodo skrbeli samo za ko fisti svojih maloštevilnih petičnih pristašev. Seveda bo država imela od tega, škodo, a krivda ne bo zadela demokratov, ampak izključno le one stranke, ki hočejo razbiti državo. Tako izvaja dr. Kukovec in i sklene: „Kdor logiko tega izvajanja priznava, vedel 1 bo, kaj da pomeni geslo proč od Beograda za Šlo - J venpe.“	... .	.	.	|
Logiko izvajanj v navedenem članku priznava- j mo tudi mi. Priznamo, da je dr. Kukovec tokrat na- j pisal za svoje razmere izvenredno logičen in jasen <
Vidite, da imamo na razpolago jako veliko bojnih klicev, tudi takih, katere gospodje demokratje ne slišijo radi, ker so zanje, kakor pravi tista pesem:
„Gregor gluh je na uho,
Gregor gluh je na obe, kar najbolje sam on ve ! “
Ce pa hočete na vsak način, da se trčimo na polju centralizma, smo tudi tukaj na razpolago in lahko zapojemo ter bomo tudi zapeli jako krepko centralistično pesem. Centralizirati je treba n. pr. skrb za občinske reveže in javno dobrodelnost sploh. Ce -mu bi n. pr. kmetske občine morale skrbeti za reveže, ki so svoje moči izrabili po mestih in po tovarnah za demokraške bogataše? — Centralizira naj se ljudsko šolstvo v tem snpslu, da prevzame država zidavo šol. Fant gre iz te šole po svetu za delavca, dekle gre v mesto za služkinjo, s tem, kar so (se otroci naučili, koristijo vsem drugim, najmanj pa domači občini.
Seveda bi bilo gospodom demokratom najbolje všeč, če bi se bil boj pod geslom: „proč od Beograda!" z ene in „za Beograd!" z druge strani. Najbolj všeč bi jim bilo seseda, če bi mogli vse nasprotnike proglasiti za puntarje in protidržavnike ter poslati nad nje srbske pandurje. Državotvorni patrijotizem je njihova edina pozitivna ideja, a kaj početi, če se sovražnik ne pokaže na tej postojanki, tudi če ga je dr. Kukovec že zagledal v svojem preroškem zanosu? Lahko se mu zgodi, kakor tistim avstrijskim generalom, ki so v starih dobrih časih na manevrih delali lepe načrte: „Sovražnik mora priti ob tej uri in toli-
ko minut od te strani in biti toliko močen." Prišel je po predpisih in bil po predpisih tepen. Ko se -je pa začela vojska in je šlo zares, ter je prišel sovražnik nekoliko preje in od druge strani, kakor bi imel priti po pravilih avstrijske strategije, so bili seveda avstrijski generali tepeni.,
Socialistični babilonski stolp-
Socijalištična stranka je danes pred vstopom v volilni boj ža konstituanto kot svetopisemska gradba babilonskega stolpa. Spominjamo se še dobro v ujedinjeni socijalistični stranki „Naprejevih" bojnih klicev, ki so pozivali na volilni boj, ki bi naj zagotovil zmago proletarijatu. Socijalistično organizirane proletarske mase so bile tedaj podobne donebesnemu babilonskemu stolpu, kateremu je manjkala le še- streha — razpis volitev-
No, pričakali in doklicali smo vendar le volitve, ki pa niso pokrile socialističnega babilonskega! stolpa, ampak nekdo je socialističnim zidarjem in graditeljem zmešal jezike tako, da danes ne razumejo več eden drugega in se se ravno pred volitvami razšli pri že razkričani donebesni politični moči v; najmanj sedem različnih strank, ki se danes mrcvar rijo med seboj bolj nego poprej meščanske stranke in socijalisti. Na kako ujedinjenje proletarijata pred volitvami niti misliti ni, razdvoj v stranki je preglobok ter osebno preoster, da bi se tekom nekaj tednov u-blažil v skupen volilni nastop. Radi tega socijalisti^ nega notranjega razpora pa je tudi potihnil po soci-balističnih glasilih poprej tako mogočni klic, ki je iz* zivai na volitve. Vodje razcepljenega proletarijata u-videvajo, da jih je sicer dovolj zakasneli razpis volitev še prehitel, radi tega po večini molče o volitvah v strahopetnemu pričakovanju, da jih bodo porazile tudi tokrat v volilnem boju meščanske stranke.
Razdvojene socijaliste danes ne plaši samo no« tranji razdor na sedem med seboj se grizečih strank, ampak sitnarila jim bo, da, skoro onemogočena se -stava kandidatne liste za vse različne stranke. Krog „Napreja" je menda danes edino le še g. milijonar Kristan, ki bo baje kandidiral kar na lastno pest — brez privržencev ter volilcev kot kvalificiran in ne-
LISTEK.
fflveni NarääiS::
Spomini orlovske mladosti«
k	XX.
Za god sv? Jožefa je bilo napovedano skupno sv. obhajilo vseh Orlov. Naši fantje so bili takoj pripravljeni. Saj bo ob enem za Veliko noč!
Cerkvenih slovesnosti so se vedno radi udeleževali. Čutili so, da je njihov kroj posebno prazničen, kedar stopi v službo Najvišjega. Pri procesijah so i-melr častno mesto in so prav'lepo nastopali.
Veliki teden so stražili Božji grob. Vsako uro sta stala dva v najstrožjem pozoru pred Najsvetej -šim. Na vernike je ta častna straža prav spodbudno vplivala.	,	-
„NašiCfantje se bodo končno celo naučili, kako se je treba'obnašati v hiši- božji . . .“
Dva sem opazoval ria straži.
Tik sebe sta imela po enega na les naslikane- : ga evangeljskega stražnika, z dvignjenima sekirama. Ta dva moža sta bila od nekdaj moja dobra znanca.' Ko sem bil prvič pred Božjim grobom, smo se spo -znali. Bili smo takoj prijatelji;, da sem imel mnogo več ž njima opraviti, nego s samim gospodom Bogom. Pa tudi pozneje jih nisem nobeno Veliko noč prezrl.
Poleg orlovske straže sta se mi zdela grdogle-da možakarja še bolj huda. Naravnost V rdeča tepta sta imela uprte oči in hudo grozeče sta dvigala, svoji sekiri.	I
Orla pa nista nič videla. Strmela sta vsak na določeno mesto Božjega groba in sta imela vsako mi-' šico na vajetih. Se trepalnice se' jima niso smele samovoljno gibati. 'Vsaka poteza na obrazih je razodevala eno neomahljivo misel: Vstrajati do konca ure!
Pa ni majhna stvar! Ce hočeš vedeti, kako dolga zna biti ena ura, pojdi poizkusit!
Stražnik na desni čuti to dolgost. Prsti leve ro- , ke mu krčevito grabijo orlovsko čepico. Čeljusti sta j mu sjtrastno sklenjeni. Obraz mu je pobledel, potne j srage odsevajo z njega pri sveči nem plamenu v mr. , tvaškem sijaju. Oko mu zdaj strmi kakor prikovano v določeno smer, zdaj blodi! kakor v skrbeh po tesni okolici--------
Le nekaj hipov sem opazoval. Zdelo se mi je, da se vsa ta prikazen odbija name in na meni ponar- j vij a.
Stražnik vstrepeta — lahen vzdih — in že se je zgrudil k nogam tovariša--------- —
Okoli Groba je završalo. Dvignili smo ga in odnesli na zrak. V nekaj minutah je bil dober.
v Ampak neizrečno ga je bilo sram. Huje se mu nisi mogel zameriti, nego če si ga spomnil: Kako je bilo takrat pri Božjem grobu?
Tisto leto so imeli Orli še enkrat skupno sv. obhajilo. Ne vem več, kakšna prilika je bila.
Zadelo je huje, ker ni bilo ob eneih za Veliko noč---------
Dan poprej srečam enega naših fantov v Ljubljani. V praznični obleki je pohajal /po cestah.
„Oho! Kaj pa ti postopaš po mestu? Ali si predai par volov?“
„Ah, kaj še! Sa.j vidiš, da nimam; nič seboj."
„To se mi ravno čudno zdi. Menda vendar nisi prišel praznovat, ko te doma čaka polno dela.“
„Res me čaka. Ampak ta orlovska stvar , . . No, pustiva to!“
„Kaj? Orlovska stvar? Ta naj bi te bila pripeljala v mesto? Kdaj si pa postal orlovski gorečnih?“
„E, goreČnik nisem in ne bom. Ampak ko sem j že zraven, moram držati, dokler bom."
„Dobra je ta! Ti si mož! Toda ne posveti se mi v glavi, kaj bi imel danes Orel v. Ljubljani.“
„Saj nima,. Nič nisem dejal, Pustij me! No, ali pa, če že hočeš! Saj vem, da mi ne boš dal'miru, K I spovedi sem prišel za jutri,“
„A a? No, vidiš! To je pa lepo od tebe. Na božjo pot takorekoč. Ampak taka čemernost zavoljo tega? Saj menda nisi farizej?“
„Ravno zato, ker nisem. Celo jutro že premi -šijuiem, zakaj moram- k spovedi. Poprej sem hodil za Veliko noč in mir besefli. Sedaj se pa kar na le-.pem izmislijo.“
„Za misijon si pa že tudi šel.“
„No, tisto tudi.“
„Vidiš, sedaj je pri nas misijon.“
„Kakšen ?"
„Orlovski .
Trenutek je pomislil. - Vprašujoče me je pogle -dal, Če sem zinil samo grobo šalo, ali sem hotel v. duhovitih besedah povedati dober nauk.
Pa sva se oba prav iskreno zasmejala. Jaz sem bil ponosen, da sem tako ob kratkem toliko povedal*
„No, da! Saj nič ne .rečem. Tebe sem že vajen, da bi najrajši vedno pridigal. To ti pa naravnost povem: K spovedi ne grem rad.“
„Jaz tudi ne. Ampak pravijo, da je dobro."
„To vem sam, naj pravijo ali naj ne pravijo* Potreben sem, ne rečem. Nikoli me ni bilo kaj pri -da. Vendar je to zame najhujša pot. Celo jutro že hodim okoli in jtuhtam. Ali naj grem res k spovedi, ali naj odstopim od Orla?“
Zasmilil se mi je, da sem se mu moral hudo smejati.
„To je pa res moška! 'Ali ne najdeš nobene drh ge poti ?“
„Kakšno le?“
„Hm! Sam ne vem. Poizkusiva! Ce bi šel brez spovedi k obhajilu. 'Ali če bi brez spovedi in obhajila ostal pri Orlih?“
„Neumnost! Taka hudoba brez spovedi k obhajilu! Ce bi bil tak svetnik, bi se ne bal spovedi. Pa tudi druga pot je zanič. Ce so vsi drugi zraven — ali naj sam izostanem? Ne, toliko možat sem na. Ce danes ne bom pri spovedi, me ne boš videl več. pri Orlih!“	Dalje prihodnjič.
Stran 2.
8TRÄ7/A
kvalificiran ustavotvorni kandidat. Vsa akademsko izobražena Kristanova avahtgarda je ušla med komuniste, kjer vodi že vsak abiturijent svojo stranko in bo nastopil kot samostojen kandidat.
Naravnost izključeno je, (la bi zamogle vse razne stranke socijev, komunistov-desničarjev in -levičarjev postaviti samostojne kandidatne liste, ker jim predvsem manjka kvalificiranih kandidatov.
Za razdvojene socijaliste pomisleka vredna volilna zadev® p« bddtn tudi volilne škatle.- Vprašanje >e, če bo vlada lob ko darežljiva, da bo nabavila za vsako socialistično strančico posebno volilno škatlo. Pa vzemimo, vladna blagajna pokaže toliko darežljivosti in preskrbi socijalistom vse škatle. Sedaj si pa predstavimo našega proletarca, ki bo stopil v volilni loka' in se postavil pred najmanj sedem socialističnih škatel Kako bi mogel kdo od ubogega delavca zahtevati, da bo pri pogledu na sedem škatelj spustil kroglico v pravo skrinjico, ker danes večina socijev niti ne ve:	ali so socijalisti, narodni socijalisti, ko-
munisti, desničarji ali levičarji itd.
.Vočigled vsem tem pomisleka vrednim Volilnim težkočam je pač umevno, da molčijo vsa socijalističnai glasila od ..Napreja“ do mariborske „Enakosti“ o volitvah v koustituanto.
Svoj čas je „Naprej“ vedno poročal o Kristanovemu smehu in posmehu v ministrstvu in v parlamentu, a sedaj že dolgo nismo nič čitali o smehljajočem obrazu g. ministra na razpoloženju, poslanca in milijonarja Kristana. Kaj bi neki pisal „Naprej“, ako bi mi sporočili nekaj o našem smehu, ko gledamo ta razdor še pred kratkem tako donebesno močne Kristanove stranke. Za smehom mora priti žalost, — ta stari pregovor velja tudi za nekdaj čez vse stranke prezirljivo se smegljajočega gospoda generala Kri -stana.
Zadnji smeh, najboljši smeh, to si naj zapomni g. Kristan in njegovi politični pristaši — sedaj naj -Sjutejši njegovi nasprotniki.
Kratko in malo, Kristanova armada je danes nred volitvami babilonski stolp, krog katerega se preganjajo njegovi zidarji in graditelji z zmešanimi jeziki, nerazumevajoč eden drugega.
politični pregled.
r	Jugoslavija,
Zaroka reg en ta Aleksandra? Razni listi poročajo o zaroki regenta Aleksandra z romunsko prineesijo Marijo, drugo hčerko romunske -ga kralja*. Zaroka se je baje izvršila povodom regentovega obiska v Parizu.
Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo se bodo vršila med 20. in 80, t m. v doslej še nedoločenem kraju. Jugoslovanska zastopnika bosta Pašič in idr. Trumbič,
Na ministrskih sejah v Beogradu rešujejo uradniško vprašanje. Razpravlja se tozadevno na podlagi načrta službene pragmatike, katerega je izvršilo ministrstvo za konštituanto. Vzrok, da se rešitev tega vprašanja zavlačuje tako dolgo so ravno naše finance.
Naše čete so prejele iz Beograda zapoved , 'da preprečijo z oboroženo silo vsak prehod d’Annunzi je vih čet na naše ozemlje.
Na Koroškem so začeli It albani znatno o-jačevati svoje čete. Od Beljaka do St. Vida so razvrstili oelo divizijo,	\
Italija.
Ti r ž a š k o delavstvo se baje pripravlja, da zasede te dni po vzgledu delavstva v Italiji, tvornice. Splošna delavska stavka, ki je bila za Tirsi že napovedana, je odpovedana.
D'Annunzio je slavil proklamacijo „Re -genzze italiane del Carnero“ s sprevodom, ki se ie začel z istrske meje. Sprevodu je načeloval D’Aminu zio, jezdeč na konju. V sprevodu je bila razvita nova reška zastava poleg staroreške in italijanske. Seve, sprevodniki so prepevali tudji D’Annunzievo himno, katera blati SHS narod in napoveduje pogin Jugoslaviji. Slavnostno komedijo je poselilo mnogo gostov iz Italije. Zaključek slavlja je bil plès na D’Annunzie-vem trgu.
Italijanske delavske organizacije so se izrekle proti diktaturi proletarijata. Tozadevna resolucija je bila sprejeta z 591.000 proti 409.000 glaso -vom.
lustrila.
V Avstriji in osobitjo na Dunaju vlada veliko pomanjkanje kruha. Vsled pomanjkanja žita in moke so znižali kvote moke, dokler ne pride jugoslovansko žito (da bodo lahko siti našega kruha hujskali proti nam na Koroškem. Op. ured.)
Afftftamdn.
M a S ža r s k a je obvestila našo vlado, da namerava ogrski parlament odposlati v Narodno p n d • stavništvo v Beograd svoj d odposlanstvo 18 pus; ar. -cev. Govori se, d® M’ràdi stopili y stik z Jtfgòéia -yijo samo madžarski nasprotniki Habsburžanov in zastopniki malih kffletov.V Zatrjujè se tudi, da bi rada odposlala Madžarska delegacijo v Beograd ža -stran mirovne pogodbe, katera še nj ratificirana od madžarske strani,' Naše Narodno predstavništvo ia izjavilo ogrskemu parlamentu po svojem zastopniku, da sioer načeloma nikakor ne odklanja tega obiska, ampak samo smatra sedanji položaj med Jugoslavija in Madžarsko kot neprikladan za take posete,
Anglija«
Angliji preti v najkrajšem času splošna stavka vsega delavstva. Pričakujejo , izbruh stavke
18. t. m.
Preiskovanja o atentatu na Vienizelosa so dognala, da se je skovala cela zarota v St. Morion pod vodstvom princa Andreja, brata bivšega kraha Konstantina; Ako bi še bil atentat posrečil, bi bila izbruhnila v Atfnah^^évolucija, ki bi bila pori-mia atentatorjem v roke državno moč. Raditega razkritja bodo obtoženi vsled soudeležbe pri veleizdaji princ Andrej Theotokis in drugi grški politiki, ki se skrivaio sedaj po Svici m so v službi bivšega Kralja.:
Kosija—Poljska.
Mirovna pogajanja med Rusijo in Poljsko se bodo pričela v Rigi 18. t. m. Poljska delegacija je odpotovala v Gdansk, odkoder jo popelje angleška torpedovka v Rigo. Ruska delegacija je na potu v R<igo od 11. t. m.
Wran g 1 poroča, da je zajel v provinci Je-katerinosava celo boljševiško brigado s Štabom vred.
Pnevne vesti.
Razmejitvena komisija v Mariboru, Razmejitvena komisija v Mariboru je na predlog našega delegata in proti predlogu delegatovi Avstrije določba, da se mora državna meja v odseku Kokošnjak—Sv. Lovrenc držati natančno v mirovni pogodbi določenih tcčk. Uravnava meje je dopustna samo med temi že določenimi točkami in sicer tako, da se približuje kolikor le mogoče premi črti med določenimi točkami, Ta določba je zelo veljike načelne važnosti. Določilo se je, da se na državni meji pri Radgoni takoj izvede tehnični pregled staro ogrske meje. Avstrijski delegati' so se temu upirali z izgovorom., da bi se ljudstvo razburjalo. Obveljal je naš predlog, da so in dela takoj pričnejo.
Cehoslovaška carinska komisija v, Jugoslaviji. Dne 11. t. m. se je v Mariboru vršila zelo važna kon ferenca, katera bo uredila promet med Cehoslovaško in Jugoslavijo. Cehoslovaška komisija je ugotovila, da je blagovni promet med Cehoslovaško in Jugoslavijo že več mescev pretrgan, vsled česar trpi ne samo Cahoslovaška, ampak tudi Jugoslavija,. Temu so krive naravnost neznosne razmere predvsem na carin skem uradu v, Mariboru. Cehoslovaška vlada je sklenila napraviti tem neznosnim razmeram na naših carinskih uradih konec. Naši vladi bo komisija sbavila ultimat: ali vlada takoj stori potrebne korake za ricino in točno uradovanje carinskih uradov v Mari -boru, Ljubljana in v Zagrebu, al» pa ho Cehoslovaška ukinila ves nadaljuj promet z Jugoslavijo, Zlasti v Mariboru je komisija ugotovila naravnost kričeče razmere pri carinskem poslovanju- O teh razmerah katere so naši listi že opetovano ožigosali in o katerih že vrabci na strehi čivkajo, bomo ob drugi priliki obširneje poročali. Ali ni sramota za celo državo, da mora tuja vlada poseči vmes, da napravi red na naših carinarnah?
Koroški plebiscit hočejo Italijani izsiliti v prilog Avstrije. Koroškim Nemcem ter nemškutarjem raste greben, ker zbirajo Italijani celo divizijo od Beljaka do St. Vida. Med koroškim nemštvom se splošno govori, da bodo poskrbele italijanske Čete po odhodu jugoslovanskega vojaštva za red in mir v plebiscitni coni. Nemci upajo, da bodo Italijani na ta način izsilili za Avstrijo ugodni izid glasovanja na Koroškem.
Jadranski odbor protestira na vrhovni svet. 'Odbor Jadranskega zbora in poslanci iz zasedenega ozemlja, zbrani v Zagrebu, so odposlali protestno brzojavko na vrhovni mirovni svet v Pariz, v kameri protestirajo z vso odločnostjo proti samovoljni proklamaciji D’Annimzijeve „Reggenze“ in prosijo vrhovni svet za pravično rešitev jadranskega vprašanja. Odbor je brzojavil tudi beograjski vladi in dr. Trumbi-ču, 'da zastavi vse moči, da občuva našo zemljo pred nadaljevanjem nasilne zasedbe od strani Gabrijela D’Annunzija.
Streli na slovenskega duhovnika v Trstu. 12. t. m. je pridigoval v cerkvi Sv. Antona novega v Trstu polnoštevilno zbranim Slovencem kaplan Guštin v slovenskem jeziku. Med pridigo je vdrla v cerkev množica mladih ljudi, ki je vznemirjala poslušalce. Naenkrat sta počila v cerkvi dva strela, ki sta povzročila splošni pobeg občinstva. Nekdo je ustrelil na pridigarja, ki pa k sreči ni bil zadet. Duhovnik je pobegnil s pridižnice, nakar sta ga pograbila dva uniformirana postopača in ga aretirala. Na policiji so dognali, da duhovnik v svojem govoru ni zabav -Ijal čez „blaženo“ Italijo, so ga izpustili, ne da bi bili preiskali napad na cerkev in strele na našega 'duhovnika. Takih bogokletnih surovosti si niso dovoljevali v svetovni vojni niti Madžari li
D’Anntmzieva pustolovstva. Dj’Annunzijevih pu~ stolovstev noče biti konca ne kraja. Sprl so je Že z laško vlado, s poveljnikom vojne mornarice, z reš -ki m prebivalstvom, a liavše zadnje se je še sprl s papeževim delegatom na Reki Constantinijem. Poslednji se namreč protivi ustavi, kakor jo je proglasil D’Annunzio, ker vsebuje mnogo točk, ki nasprotujejo verskim čutom. Constantin! očita D’Annunzi ju popol- , no brezboštvo.
Italijani po Donavi pred Beograd, Na Donavi pred Beogradom se je 13. t. m. prvič pojavil italijan- _ ski monitor, z italijansko zastavo. Monitor j» pini po
15.	septembra 10f®0.
MMNHMMMMNMMMMNNMaM ***”■ ****,w?'   » ■na«	.... . .. •
reki mirno Beograda v Budimpešto, ker je plovba po Donavi prosta. Beogračani so se čudili laško-izzivak« ni drznosti.
Svečani proklamacija SHS pravoslavnega pa-» trijarhata. .V Sremskih Karlovcih se je vršila 12. U m. proklamacija pravoslavnega patrijarnata (ujedinjenje srbsko-pravoslavne Cerkve v skupni patrijarhat). Slovesnosti jp .prj^toval regent Aleksander. .Vi oatrjjarhatskem dvoru so.je pročitala vsem vladikam '^étòtdva proklamacijama, slovesnosti je bil nadvse navdušeno pòzdray$en regent, ki se je pa takoj po slavlju vrnil nazaj v Beograd. Ob tej priliki je odli-^ko^V.^jgent:.. ininishrä" verstva Marinkoviča z redom I^aradjordjeve zvezde, 3 metropolite z lento Sv, Sa* ve, 7 vladik z zvezdo Sv. Save.
Beograjski komunisti pogoreli. V seji državnega sveta v soboto dne 11. septembra se je vršila razprava o pritožbi beograjskih komunistov, ker hm je bilo zabranjeno prevzeti občinsko upravo v Beogra -du. Ministrski svet o teh pritožbah ni razpravljal^ ker je bila ena pritožba nezakonitim potom predložena neposredno svetu in ne preko ministra za notranje posle, druga pritožba je pa bila prekasno vložena preko ministra za notranje posle.
Zborovanje v Skalah’ pri Velenju. Napovedane zborovanje za 19. septembra t. 1. je preloženo iz važnih' vzrokov na prihodnjo nedeljo, dne 26. t. m. s sledečim sporedom : Zjutraj po prvem sv. opravilu se vršita dva shoda za Jugoslovansko strokovno zvezo ter za Kmetsko zvezo. Popoldne istega dne, takoj po večernicah, pa se vrši veliki ljudski tabor za celo Šaleško 'dolino. Povabljeni so vsi somišljeniki krščanskega mišljenja in vse krščanske organizacije Šaleškega okrožja. Torej: kmetje, delavci, žene in vsa za* vedna mladina, pridite vsi ta dan popoldne na omenjeni šaleški tabor v Skale. Na obeh shodih poročajo tuji govorniki.
Medvedja nadloga na Koroškem. Nedavno je neka zver, baje medved, napravila na planinah nad Vblšperkom na Koroškem zelo veliko škode med čredami ovac in goveje živine. Zver so tamkaj pregnali a sedaj se je pa pojavila na jezerskih in belskih planinah. Samo posestniku Hribarju na Kortah je zver raztrgala osem ovac. Tudi več drugih posestnikov ie prizadetih. Nek pastir, ki je videl zver od daleč, Je izpovedal, da Je bil medved. Tudi lovci so že ugotovili, da je zver skoro gotovo medved. Na škodljivca se je spravila cela vrsta lovcev in upajo, da bo kosmatincu kmalu odklenkalo.
Griža še vedno močno razsaja v okolici Celja,, zlasti v krajih’ proti Vojniku, Prekorju, Lahomni itd*
„Mladika“ v Ptuju. Gospodinjska šola v internatu „Mladika“ v Ptuju daje gospodinjsko in splošne izobrazbo. Pouk traja eno leto. Vpisovanje bo v soboto 18. septembra od 10, do 12. ure na imenovanem zavodu.
Popis invalidov. Ministrstvo za socialno skrbstvo je izdalo naredbo, s katero se določa popis vseh? invalidov in popis družin padlih vojakov, ki imajo pravico do pokojnine ali preskrbnine. Popisovali Kodo Župani. Zglasiti se morajo pri županu bivališča vse tiste osebe, katere bivajo stalno v svojem kraju« in katere imajo pravico do pokojnine ali preskrbnine^ Izkazi morajo biti izgotovljeni še pred koncem septembra, vsled Česar se naj invalidi,, družine padlih « sirote brez očeta in matere, siromašne družine onih oseb, katere je sovražnik usmrtil iz političnih ali vojaških' razlogov, civilni invalidi in tuji državljani invalidi, nemudoma zglasijo pri županu svojega stalnega bivališča.
Za SKZ je daroval Ö. g. dekan Jos. Dekorti v I jubnem 50 K namesto venca na grob preč. g. stolu, dekanu Jože Majcenu. Tisočera hvala!
Ruška koča bo še nadalje oskrbovana, kakor dosedaj. Izletniki in turisti dobe torej še nadalje pijačo in hrano ter lahko prenočujejo. Zaključek letne sezone se bo pravočasno naznanil. Naznanjamo pa« da baš sedaj gradimo tretjo kočo, ki je namenjena v: prvi vrsti zimskemu čuvaju, ki pa bo imel ključe od Ruške koče in Planinke. Na ta način bo Ruška koča tudi čez zimo na razpolago izletnikom, ki bodo lahko tam nočevali ter dobili vino in priprosto hrano. — Odbor.
Domača politika.
Radikalna zmaga. Po poročilih notranjemu mU nistrstvu so pridobili radikalci pri zadnjih občinskih volitvah v Srbiji 100 občin več nego vse druge stranke»	^
„Enakosti.“ Sobotna „Enakost* odgovarja nekaj na naš članek: „Boljševiki gredo“, toda tega odgovora nismo mogli razumeti. Citali smo enkrat, dvakrat, trikrat nismo marali, ker smo postali prepriča) ni, da bi bilo istotako zaman. Reči zamoremo samo z nemškim pesnikom:	„Da steh’ ich nun, ich arme»
Tor, und bin so klug als nie zuvor.“ Samo toliko se liähi zdi, da pobija našo trditev, da tudi komunizem sam nä sebi še ne pomeni rešitve narodnega vprašanja. Ponavljamo torej še enkrat: prepričan sem, da bo?^narodnostni boj obstajal še daljo,, tudi če zmaga soefjàlizem ali komunizem, zadobil bo samo nekoliko drugačno obliko. Nàrodtìostho vprašanje je socijalna vprašanje, če hočete:	konkurenčni boj dveh socijal-
nih enot. Ko so Nemci zagospodovali po naših krajih, je nemški plemenitaš iztrebil slovenskega, da bi lahko sam brez konkurenta odiral ljudstvo. W birokra -tigni državi je nemški uradnik hotel imeti nadvlado nemščine, zato da ni slovenski uslužbenec in uradnik ne delal konkurence nemškemu. Nemški kapitalist je»
vit, v	v.	-v	' ‘v'V
ßiraa S*
!
!
!
i
1
j
I
j
ì
!
1
!
I
15 wan^euibra 1320.	....	.... .. ■
'odiral slovenskega proletarca, hotel $a jc držati v gospodarski odvisnosti in kulturni zaostalosti, da bi g« lažje izrabljal. Istotako je pa po obmejnih krajih tuđi socijalizam v veliki meri raznarodoval našega i>roietarca, a, to iz dveh razlogov. V. socialističnem gibanju, ki je'družil Nemce in Slovence, so bili Nemci duševno iii številno jačji element. Naravno je torej, da se je slabši del organizacije prilagodil silnejšemu ■m polagoma se v nji topil; Soorjalisti so pöpolnoma vnemar puščali narodnó vprašanje in' naglašali samo razredni socijalni boj. S tem sb puščali germaniza -oiji popolnoma prosto pot. Nacijonalizem je lahko pritiskal, kolikor je hotel, nemški sooijalizem mu jo puščal prosto pot in odtegoval še slovenske delavsko množice, da niso mogle staviti odpora. Ako zmaga socijaJizem na celi črti, ta konkurenčni boj ne bo odpravljen. Kakor sta konkurenta med sabo dva tovarnarja ali dva trgovca, tako tudi dva delavca-prole -tarča. »Večjo moč bo imelo ono delavstvo, kjer bo večja masa, večja kultura in boljša, že starejša organizacija, a to bo pri Nemcih in Italijanih. Na Koroškem n. pr. bo nemški proletarec zavladal nad slovenskim, na Primorju pa laški, in v tem slučaju se bo z narodnim bojem začelo odkraja, sredi socialističnih vrst.
„Samostojna“ razkrinkana. Generali „Samo -stojne“: Mermolja, Urek, Drofenik, Smidt, Sancin in njihovi pribočniki vpijejo na shodih, da „Samostojna“ ni v nobeni zvezi z liberalno („demokratsko“) stranko. In zapeljani ljudje to kar slepo verujejo. Vprašamo jih: Ali še tudi danes to verjamete? Danes, ko a-gitira glavar najbolj zagrizenih liberalcev dr. Žerjav v svoji „Domovini“, v „Jutru“, mariborska glavna liberalna stebra Voglar-Koderman v svojem „Delavcu“ in „Taboru“ in celjski dr. Kukovec v svoji „Novi Dobi“, je jasno, da „Samostojna“ ni samostojna, ampak je popolnoma pod kuratelo svojih roditel-jev-liberaleev. Govorniki na shodih Samostojne rentačijo samo čez „farje“ in „klerikalce“, a proti liberalcem si ne upajo ziniti korajžne besede, ker — ne smejo. „Kmetijski list“ in vsi lepaki ter letaki Samostojne napeljujejo vodo na mlin liberalne brezverske stranke. Javna tajnost je, da je liberalni kralj Matjaž dr. Groga Žerjav dal odpreti pri 'demokratskih bankah’ zatvornice rezervnih fondov. S temi je „Sa -mostojna“ za silo zamašila luknjo, ki je nastala vsled nesrečne koruze pri „Ekonomu“; demokratska stranka daje Samostojni že več mesecev papir za „Kmet. list“ itd. Kdor še vedno verjame, da „Samostojna“ ni popolnoma liberalna stranka, ima zaplankane, mož-gane.
Nečedno sredstvo samostojnežev. Na „samo stojno“ slavnost na Planini je jurklošterski bogataš Smidt pripeljal nekega Srba, ki se je kopal v Rim skih toplicah. Ko ga je peljal na Planino, so samo stojni priganjači razglasili, da je ta Srb poljedelski minister »Velizar, Jankovič, In res se je na slavnosti ffia Planini in po celem kozjansko-laškem okrožju raz-kričalo, da je minister Jankovič zapustil svojega prijatelja dr. Korošca in se je popolnoma zapisal gospodom pri Samostojni. Mi smo zadevo zasledovali in smo dognali,, da dotični Srb ni bil nihče drugi, nego nek Avramovič, bogati prekupec žita, svinj in masti iz Srbije, ki ima toliko bogastva, da se lahko koplje v kopališču za milijonarje v Rimskih toplicah. V« „Kme t:jski list“ so sicer gg. samostojneži napisali, da je bil Avramovič na Planini, a v planinskem okrožju so kričali vsi mali in veliki, da jc to minister Velizar (Jankovič. S takimi nečednimi agitačnimi sredstvi ne boste prijadrali daleč!
Na Pesnici bo dne 19. septembra velik dirindaj Samostojne, Mi jim nočemo kaliti veselja. N9.j zborujejo s svojimi nemčurskimi glavarji kakor in kolikor se jim zljubi. Prav posebno pa jim privoščimo sve činskega Pastoia, ki sedaj noč in dan agitira za pesniško komedijo. Priporočamo g. “Mermolji, naj naprosi Paskola, da mu prižene tiho čez mejo iz Nemške Avstrije kaj „bauernbündlerjev“ iz Ernovža in Lip -»ice, kamor tako rad smuka. Obenem svetujemo prirediteljem, da povabijo na „slavnost v Pesnici“ vse Svoje tihotapce in druge prijatelje. Naj ne pozabijo na svoje mariborske očete, osobito naj ne izpustijo advokata in zagovornika nemčurskih glavačev, Sokola dr. Kodermana. Z njegovo udeležbo bo dobila cela slavnost poseben sloves.
Volilno gibanje.
Važno sa naše zaupnike. Do 25. septembra (in
ne do 21. septembra, kakor se je prvotno poročalo), morajo biti volilni imeniki za ustavotvorno skupšči -10 (državni zbor) gotovi. Zupani naj torej hitijo sestavljati imenike. Župni uradi naj gredo županom pri sestavi na roko, kakor so jim naročila okrajna gla varstva Pri sestavi imenikov pazite na te-le točke: Nolilec je vsak moški, ki je dne 25. septembra star 81 let, ki je jugoslovanski državljan, nima kake ka* 'Mi, ki ga izključuje od volilne pravice; 2. volilec.Mv tisti, ki dne 25. septembra biva redno C» mesecev* dotični občini; 3 moški, ki so se leta 1910 pri ljudskem štetju zapisali za Nemce, nimajo volilne pravice ; '£> reklamacijo in volilne imenike bodo morali župani, predložiti sodniji, katero mu bo naznanilo okrajno glavarstvo; 5. zaupniki Kmetske zveze naj takoj prepišejo pri občinskem uradu celoten volilni imenik; 6. V vsaki občini sestavite takoj volilni odbor; 7. volilni odbor naj pregleda volilni imenik in sestavi takoj reklamacije. — Vse podrobnosti volilnega reda in priprav za volitve bodo dobili okrajni in krajevni odbori Slovensko kmetske zveze od tajništva KZ ▼ Ma -
»Bo™.'	.... m'msatamm
smamaa
" .iAv!;-! .m a
Važno za volitve v konštituanto. Po volilnem zakonu bo razdeljena Jugoslavija na 57 volilnih 0-irožij. Koliko poslancev da pride na posamezna volilna okrožja, o tem bo še sklepal državni zbor v Beo gradu. Po volilnem zakonu pride na 30,000 prebivalcev v vsakem volilnem okrožju po eden poslanec. Ako bi pa bil preostanek prebivalcev večji od 17,000 prebivalcev, tedaj voli dotično okrožje , še enega poslan-#a| Slovenija bo obsegala 3 volilna okrožja. Ljublja-i|a| sama dobi 4 poslance., Kranjska, brez Ljubljane in brez zasedenega ozemlja z okrajem Borovlje dobi 151 poslancev, Štajersko z velikovškim okrajem in Prekmurjem dobi 21 poslancev. Ako se bo rešilo jadransko vprašanje po Wilson oveni načrtu, nam pri -padeta še 2 poslanca.
Celotno število poslancev: Srbija 157, Crnago-ra 8, Vojvodina 44, Bosna 63, Dalmacija 11 j Hrvat -ska 93,, Slovenija 40.
Tudi pomota. „Službene Novine“ objavljajo, da se je v ukaz o volitvah za ustavotvorno skupščino v-kradel tiskovni pogrešek. Ukaz nosi datum 3. sept., mesto 7. sept. 1920. Vsled tega se morajo tudi vsi na-daljni roki premakniti za štiri dni. Občine morajo sestaviti volilne imenike do 25. sept. in jih poslati 26. sept. sodnim dvorom prve stopnje, torej dež. sodišču ljubljanskemu, oziroma okrožnim sodiščem v, Novem Mestu, Celju in Mariboru. Reklamacijsko postopanje se konča dne 6. nov. in od 11. do 21. nov. se vlagajo kandidatske listine pri deželnem sodišču ljubljanskem in pri okrožnem sodišču v Mariboru. Torej celo tako važna odredba ne more biti brez nerodne napake !
Nemci po krvi in po plemenu. „Jutro“ piše, da „Nemci po krvi in plemenu“ nimajo volilne pravice . Zadeva je sama na sebi čisto logična in pravična . Nemci imajo opcijsko pravico, torej še niso naši državljani v polnem obsegu. Vsled tega tudi ne morejo voliti. Kočljivo bo samo, kako se bo pri nas presojalo, kdo je Nemec „po krvi in po plemenu.“ Ali bodo vsakega, kdor je osumljen nemškega plemena, pozvali na policijo, da ga preiščejo? Ali bodo v kemičnih laboratorijih' preiskavah o dvomljivih slučajih, kakšna je njegova kri? Avstrijsko ljudsko'štetje ne more biti merodajno, lastna izjava tudi ne, še manj obnašanje v preteklosti. Na vsak način bo po naših krajih to vprašanje povod mnogim zapletljajem.
Poslovnik ustavotvorne skupščine. Beograjska demokratska „Pravda“ poroča, da je ustavnemu od -seku predložen načrt poslovnika za ustavodajno skupščino ter se silno huduje, da je ta poslovnik zelo absolutističen in nazadnjaški ter kaže popolnoma Pro-tičevega duha, vsled tega da je za demokratsko pol. stranko čisto nesprejemljiv. Mi tèga poslovnika doslej nismo videli, naše mnenje pa je, da mòra pri naših sedanjih razmerah biti zelo absolutističen, ker v obratnem slučaju bo nemogoče uspešno zborovanje . Zlasti mora vsebovati odredbe proti poslancem, ki ne posečajo sej ali povzročajo kravale.
Manifestacijsko zborovanje JDS v Ljubljani. •Vi nedeljo, dne 12. t. m. je priredila jugoslovanska demokratska stranka „manifestacijski shod“ v Ljub -Ijani kot uvod v volilni boj. Zupana dr. Ivana Tav-arja je prijela bolezen, nadomestoval ga je podžupan dr Triller. Programatični govor je imel dr. Kramer. Govoril je o državnem edinstvu in potem še nekoliko c gospodarskih zadevah. O prvem je govoril samo is staro, o drugem ni povedal nič novega. Dr. Triller je citiral moderne pesnike in govoril proti svoboda': trgovini. V resoluciji, katero so sklenili, so napovedali „boj proti plemenskim, kulturnim in gospodarskim separatistom.“ Drugega nič. Popoldne so priredili veselico.
h fflaribora.
Himen. M Mariboru se je poročil dne 13. t. m.
g. dr. Jež, sekcijski oddelni načelnik' v ministrstvu za socijalno skrb z gospico Pavlo dr. Povalejevo. Mlađemu vzor-paru srčne čestitke in obilo sreče!!
Poročil se je v Studencih pri Mariboru v soboto, dne 11. t. m. g. Aleksander Alt z gdč. Adelo Smidovo, nadučiteljico istotam. Bilo srečno!
„Tabor“, glasilo mariborskih' naddemokratov se v svoji zadnji nedeljski številki pod zaglavjem: „Gotovo vsled interesov“ silno huduje, da se med drugimi imeni naših mest še vedno rabi za naš jugoslovanski Maribor označba Marburg in zahteva, da se ta označba povsod odpravi. Dobro, toda le dosledno! .Vprašamo samo, zàkaj se pa ravno v isti tiskarni, v kateri se tiska „Tabor“ še tudi tiska „Marburger Zeitung“? Doslednost, kje si?
Javno nabita laž. Na onih' slavnih vratih Mariborske tiskarne, kjer priobčuje „Tabor“ svojo svetovne politiko v izvlečkih, čitamo vsak ponedeljek: „Tabor“ danes (v ponedeljek) edini list.“ Gospodje 0-krog „Tabora“ so pač presneto kratkega spomina ali pa pogleda, da jim ni znano, da izideta v Mariboru razven dojenčka „Tabora“ v ponedeljek tudi „Taboriva“ švabska sestra „Marburgarica“ in „Straža.“ „Tabor“, „Marburgarica* in „Straža“ — ali je to e-den in edini listai Tak je monopol pa resnicoljubje pri gospodih' demokratih krog „Tabora.“
’• Izpred sodišča. Pred približno 14 dnevi je bilo ukradeno v uradno zaprti gostilni Lovec na Pobrežju čevljarskemu mojstru Avgustu Krois iz Maribora pri nekem popivanju pri objemu iz žepa čez 1000 K z denarnico vred. Tat je zakopal denar na neki bližnji njivi ter tajil svoj zločin ; energičnemu postopanju 0-rožništva se je pa vendar posrečilo, celo stvar raz -jasniti. 'Okrožno sodišče Maribor je prisodilo drzne mu tatu Sest tednov, ječe.
jmartiR


Sein ffTWvjìnWt

Vpisovanje za šole na dekliškem zavodu „Ves-i na“ je 16. in 17. t. m. od 9. do 12. ure predpoUne. Na zavodu se nahajajo sledeče šole: 1. enoletna km ninjska-gospodinjska šola, 2. I. in II. letnik obrtne šole za belo šivanje in obleke; 3. izobraževalno strm kovni tečaji:	a) trgovskega značaja, b) jezikovnega!
in umetniškega značaja, c) gospodinjskega značaja 4 - - Vodstvo,:/. . »...	:	aE;:V :
Začetek pouka na javnih ljudskih in meščanskih šolah v. Mariboru. Redni pouk v šolskem 1. 1920-21 se prične dne 20. septembra 1920. Sprejem in vpi-sovanje se vršita dne 16. in 17, septembra od 8. do 12. in popoldne od 15. do 17. ure v sledečem redu a
1.	Za dekliško ljudsko šolo I v poslopju te šole v Miklošičevi ulici L 2. Za dekliško ljudsko šolo I\fi vi Cankarjevi ulici (t. j. dekliška meščanska šola II inf dekliška ljudska šola IV) v šolskem poslopju v Cankarjevi ulici. 3. Za dekliško ljudsko šolo III na Zrinjskega trgu (prej vadnica razpuščenega ženskega u-čiteljišča) v poslopju te šole na Zrinjskega trgu. 4, Za vse v Magdalenskem predmestju in delavniški koloniji stanujoče deklice v poslopju dekliške ljudska šole na Magdalenskem trgu in za dečke v deški ljudski šoli III Ruška cesta. 5. Za dečke, ki posečajo meščansko šolo, v poslopju deške meščanske Šole vj Krekovi ulici. 6. Za deško ljudsko šolo I v poslopju nekdanjega ženskega učiteljišča na Zrinjskega trgu.,
7.	Za ljudsko deško šolo II na Slomškovem trgu vi poslopju te šole, če ne pride še tukaj naknadna iz-prememba. 8, Za deško ljudsko šolo IV v poslopju te šole v Samostanski ulici. — Glede meščanskih šol se odloča: a) Vsi meščanskošolski učenci bodo zahajali v deško meščansko šolo v Krekovi ulici, b) Učenke meščanskih šol, katere obiskujejo slovenske razrede, bodo zahajale v dekliško meščansko šolo II, Cankarjeva ulioa. c) Učenke meščanske šole, katere obiskujejo nemške razrede, se priklopijo meščanski šoli I, Miklošičeva ulica. Stariši ali njih zastopniki se opo-zore, da morajo otroke dovesti k vpisovanju ter predložiti krstni list in izpričevalo o cepljenjih kozah teh! otrok’, če možno tudi domovnico. Za tuje, tukaj nešo-loobvezne otroke, ki žele vstopiti v kako mestno šolo, se vplača pri Šolskem vodstvu predpisani znesek 50. K za šolsko leto. Opozarja se, da se morajo vsi tuji učenci in učenke, ki prestopijo v kako mestno šolo , odjaviti pri svojem šolskem vodstvu in prinesti s seboj tozadevno potrdilo. Šolska vodstva se pooblaščajo sprejemati tuje otroke v ljudske in meščanske šole na ustno prošnjo v slučaju prostora in proti dokazu dobrega reda iz nravnosti. V ostalem ostanejo dosedanji predpisi pri postopanju glede predčasnega sprejemanja. Šolska vodstva se morajo ravnati pri tempo razglasu mestnega šolskega sveta od 30. 8. 1913, št» 1597.
Davkoplačevalci mesta, Maribor se opozarjajo, da tekom 14 dni vplačajo pri mestni blagajni naknadna doplačila povišanih občinskih doklad, ker se bodejo morala sičeč po preteku tega časa zaračunavati zakonito predpisane opominovalne pristojbine.
Repertoire
Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru«
Soboto, dne 18. septembra:) 'Otvoritvena predstavam
Hlapci. Izven abon.
Nedeljo, dne 19. septembra: Divji lovec. Izven abon« Torek, dne 21. septembra: Samska domačija». Izven abon.
Dopisi.
Celje. Prenovitev našega mesta od 'dne do dne lepše napreduje. Med vojsko opustošene ceste in ulice se pridno popravljajo, poslopja prezidavajo. Upamo, da se popravijo še ostale ceste in ulice ter se tudi pogleda nekoliko pri železniškem prehodu od Re-bevšekove hiše. Priporočamo zdravstveni oblasti in drugim organom.
Dobrna pri Celju. V nedeljo 12. t. m. je predaval g. dr. Zupanc o nalezljivih boleznih s posebnim ozirom na grižo. Dne 8. t. m. pa znani pomolog g-Jankovič o spravljanju sadja in kako napravljamo sadjevec. Zbralo se je obilo občinstva, ki je z veliko pozornostjo sledilo poljudnim predavanjem. Taka predavanja so za naše ljudstvo velike važnosti in se predavateljema izreka tem potom prav prisrčna zahvala.
Narodno gospodarske.
Kovani denar za Jugoslavijo. Našo finančno ministrstvo je že prejelo prvo pošiljatev kovanega
denarja, druge ostale bodo sledile do konca tega meseca. Ko bodo vse pošiljatve kovanega denarja zbrane pri finančnem ministrstvu, bo oddan denar prometu. Finančno ministrstvo bo izdalo posebno ostre odredbe proti špekulacijam s kovanim denarjem, zelo občutne kazni bodo pa naložene na iztihotapljenje kovanega denarja.	0
Ponarejeni tisočdinarski bankovci. Pojavili so se ponarejaj)! tisočdinarski b^kp^g^ ki jih . je razločiti od pravih' po zelo finem papirju, med tem ko je oni od pravilnih dokaj hrapavo priprost. Ti ponarejeni tisočdinarski bankovci krožijo tudi po Mariboru.
Iz Avstrije vtihotapljeni eno- in dvokronski bankovci. V naše obmejne kraje so np,m naši avstr.: sosedje vtihotapili veliko število čisto novih eno- io dvokronskih bankovcev, ki imajo serijo 1300—1400 j Južna železnica teh vtihotapljenih serij na postajah ne sprejema.
ftI Jv*	a &	ivi : Iai
Strast 4.
Agrarna reforma.
Ker se bodo vršile kmalu volitve v agrarne ori bore, zato objavljamo kako se to vrši. Natančne podatke dobiš v naredbi sami (Uradni list z dne 27, februarja t. D. Vsi ti agrarni odbori bodo le posvetovalni organi; ođborni&ko mesto je častna služba in noben odbornik nima pravice zahtevati povračila ali nagrade za izvrševanje odborniške dolžnosti.
Ö b Ö i n s k j| agrarni o d b o r L * Občinski agrarni odbor se izvoli izmed občanov samih. Volilno pravico imajo vsi) predstojniki družin (gospodarji), ki se pečajo s kmetijstvom. ! Obrtniki, trgovci, uradniki in drugi, katerih, izključni posel ni kmetijstvo, nimajo volilne pravice; volilno pravico pa imajo tudi vsi kmetski! delavci in hlapci, ako imajo svojo družino. Kjer je v družini ženska gospodar, i-ma ona volilno pravico. Za družino se smatra po naredbi vsakoj samostojno gospodarstvo z vsemi člani , živeči do sedaj v istem gospodarstvu.
Ko je volilni imenik gotov, se mora razgrniti na «občinskem uradu in moka biti vsakemu na vpo -gled za dobo 8 dni. V ti dobi se morajo napraviti vse reklamacije, katere mora žep a tj ali njegov namestnik sporočiti tekom treh dni glavnemu poverjeništvu za agrarno reformo v Ljubljani. Ta mora tekom nadalj-uih 8 dni priziv rešiti ; čel v tem času priziv ni re -Sen, ga je smatrati za odbitega.
Volilni imenik se sestavi tako, da se razdelijo vsi volilni upravičenci v peti kategorij, to sicer v:
1.	skupino one, ki nimajo nič svoje zemlje;
2.	skupino one, ki nimajo toliko zemlje, kolikor bi jo mogli obdelati s svojo družino;-
8.	skupino one, ki imajo toliko zemlje^ kolikor je morejo obdelati s svojo družino;
4.	skupino one, ki obdelujejo svojo zemljo z lastno družino in s pomočio najetih delavcev (dekle, hlapci in stalni dninarji);
5.	skupino one, ki obdelujejo svojo zemljo samo z najetimi delavci ab dajejo zemljo v zakup.
Jraštvena naznanila.
Sv. Jurij ob j. žel.
Dne 19. sept. ob 3. uri popoldne priredi Okoliška požarna bramba t Št, Jurjn ob jnini žel. ▼ gleda-ü$ki d .orani Kat. Doma igrokaz : „Županova Mleka8. Po predstavi proita zabava.
Sv. Križ pri Ljutomeru.
Ganljivo in poučno igro „Moderno suženjstvo* ponovijo naie Orliee v nedeljo, dne 19. septembra 1920 takoj po vežernieah. Igra je vredna, da si jo vsakdo pogleda. Na sporeda so tudi pevske in tamburaške teške. Domačini in sosedje, pridite!
I Mala naznanila.
Rasnai
Ikro iha 3 toplokrvnih in 3 JllaZUo mrzlokrvnih žrebcev, katera se vrši dne 18. septembra 1920 ob 10. uri dopoldne ▼ državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani.	754
Deklica-učenka
se sprejme na stanovanje in hrano Studenška ulica 6, I. nadstropje, Maribor.	751
froda aai
Pohištvo
kompletno, kuhinjska oprava se proda. Naslov v upravniitvu. 7i8
Harmonij
od tvrdke Lenarčič, dvo vrstni, s 6 spremeni, se proda. Ogleda se in izve za eeno pri Jos. Brandt, orglarski mojster v Maribora. 751
OBLEKO
Priproste in nbjfinejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ABBKITEK, Maribor, Dravska uMea 11 16, (pri starem mostu).	401
URE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr ristaine in srebrnine. Cene zmerne, Postrežba točna.
8% IGNACU, MARIBOR
nuni n»’, .a« (fai).
ii Haloz, lastnega pridelka
in najboljše kakovosti, prodaja v steklenicah
Jqs. Stariti,
Maribor, Trubarjeva ulica
(prej Lutrova allea). 780
2 železna motorna voza,
en transporter za žagine sani z valjarji vred za mrežne žago, dobro uporabljivo staro želeaje za kovače in ključavničarje^ lesene vijake, kakor tudi posteljne Šine proda zelo po ceni Janez Sink, ključavničarski mojster, Maribor, Pobreška cesta 16.	741
Malo posestvo
5 oralov se proda. Trbonje, Vuzenica pri Peku 41.	747
Službe i
tf/lrtirn poštena in zanes-V (lUVclj Ijiva srednjih let išče službe za gospodinjo v katoliško hišo, naj si bo v mestu ali na deželi. Dopisi na poštno ležeče Ormož št. 20.	748
Raznašalci
proti1dobremu
CIRILOVA -
mmü
TISKARNA.

izdaja tal! in asünäaik^ Konsorcij „Straža,*
"	_	8 I R S 2 X	___
Prva in druga skupina tvoriti,, eno volilno skupino, in volijo na vsakih deset upravičencev enega od bornika. Tretja, četrta in peta skupina tvorijo drugo volilno skupino in volijo na vsakih 20 upravičencev ravnotako enega odbornika. Izvoljeni odborniki tvorijo občinski agrarni Odbor. Tekom 7 dni po volitvi mora völilfia komisija sklicati te odbornike k seji, ki izvolijo iz svoje srede predsednika^ podpredsednika in tajnika.
Volitve vodi župan ali. njegov namestnik, ki pokliče iz prVe’ volilne skupine v volilno komisijo dva, iz druge, pa enega člana. Poleg tega se lahko pokliče v komisijo na zahtevo tildi po en zastopnik raznih strank. Zoper nepravilne volitve je dopusten priziv na. glavnega poverjenika za agrarno reformo.
pravice občinskih agrarnih odborov.
Občinski agrarni odbor Ima pravico predlagati:
a)	koliko veleposestniške zemlje, kje in za koliko zakupnino naj se da v zakup onim družinam ob -čine, ki so za to upravičene;
b)	koliko drv za kurjavo, stavbnega lesa in ste-
lje naj dobe upravičene družine iz veleposestniških gozdov;	:
c)	katere skupne naprave v melijoracijske ali druge svrhe naj se napravijo ali vzdržujejo na veleposestniških zemljiščih (jarki za namakanje, drenaže, pota itd.) in kdo naj vzdržuje oziroma nadzira te naprave.
15. septembra
b)	koliko kmetskih posestev, ki so primerna za, samostojno gospodarstvo, se je vtelesüo veleposestvom kako se je to zgodilo, kje so njih prejšnji lastniki o-ziroma njih pravni nasledniki, zmožni za obdelOva -nje zemlje;
c)	koliko oseb in družin je v občini, ki se pe -čajo z obdelovanjem zemlje, ki je pa doma nimajo v zadostni meri, da.bi mogli ob'njej živeti s svojo družino ter se zato žele izseliti v drug del države na večje posestvo.
O k r o-ž n i
(o k r a j n i) o, d b o r i.
agrarni
V okrožni agrarni odbor izvolijo občinski a., grami odbori svoje zastopnike in sicèr pride k’lf odbornikov iz prve VpKIne skupine (skupine lrn2) po en odborniki, iz druge volilne skupine pa na vsakih 20 odbornikov 1. Imena teh odbornikov je javiti d -krajnemu glavarstvu in poverjeniku za agrarno re -formo, Seje okrožnega odbora kliče okrajno glavarstvo, galega teh je, predlagati:
1.	koliko zemlje in v kakšni kulturi se od k a že od razpoložne veleposestniške žemlje v zakup vsaki izmed občin njih okrožja in koliko znašaj zakupni -
rra;<
2.	kje se odkaže vsaki občini kurivo, stavbni les in stella in proti kakšni odškodnini;
3.	kako naj se razsodijo med posameznimi občinami njih okrožja spori, ki se tičejo užitkov iž vele posestev v smislu prehodnih odbredb.
Deželni agrarni odbor.
ZNANO JE !
ia ut vatetrgoTiai manufakturne ga blaga
v Mmibmw, Gféodsks ulica
dobiva vsakovrstno manufakturno blago v
ßifvei liberi po naiitiiiih cenah
Občinski agrarni odbor ima potem pravico za zbiranje materijala, ki je potreben za izvedbo a-
grarne reforme, zlasti;
a) koliko zemlje in v kakšni kulturi (gozd, travniki, njive itd.) potrebujejo posamezna posestva v občini zaradi zakrožit ve in izpopolnitve, primerne dru žinskim in delovnim razmeram obdelovalčevim, kakor tudi krajevnim pridelovalnim in gospodarskim pogojem ;
Deželni agrarni odbor tvorijo vsi predsedniki h krožnih agrarnih odborov. Naloga deželnega agrarnega odbora je:
1,	da predlaga, koliko zemljišč veleposestnikov In katera zemljišča je ohraniti v javne svrhe (za kmetijske šole,, vzorna posestva itd.);
2.	da oddam mnenja o zakonskih in naredbenib načrtih, zadevajočih agrarno reformo, ter predlaga dotične potrebne ukrepe in odredbe.
«se dolgosii, profit 14 do 22 cm, ima v »legi po NIZKI CENI TRGOVINA ŽELEZNINE
MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 32-34
ÌlÌlÌI5lÌlÌlÌIIÌlÌIÌlÌRIÌ
K
o
imate tel s*
zmlatit
buibto s feai Umiti i Išfetesluibef
iÄlÄTlÄBStpl in tsspeh legatovi
Hočete kupiti po nizki ceni ? ?
Potem si oglejte veliko zalogo
čevljev
dokolenic (gamaš)
perila
torbic za trg
potnih košar in raz. galant Unga ter
vrvi iz prave konoplje pri
Jakoba Lit, Maritar, Binai trg itn. Z.
» MARIBORU, GOSPODSKA ULICA,
v sredini mesta,
se kot prva slovenska kavarna v Maribora priporoča za obilen obisk vsem Jugoslovanom
G. VALJAK,
KAVARNAH
IZDALA
Regent Aleksander odpotuje v Sarajevo 17. t. m. spremljan od raznih ministrov in generala Jankoviča.
D’Annunzio poživlja v posebnem manifestu italijanski narod, da naj sam reši jadransko vpra šanje.
Narodno predstavništvo se je p©~ tfalo v zadnjih sejah, z mirovno pogodbo z Bolgarijo, m začela se je tudi debata o mirovni pogodbi z Avstrijo.
Pogajanja o rešitvi jadranskega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo se pričnejo 20. t. m. Pogajanja se bodo vršila v Ljubljani ali v Gorici im celo Opatija se imenuje. Dr. Trumbič bo stal pri teh pogajanjih na stališču; Reke in vzhodne Istre ne priznavamo Italijanom.
Po poročilih iz Ankone so zasedle D’Än-nunzijeve čete otoke : Rab, Crez in Krk.
V Luzernu v Svici so zborovali 29. avgusta monarhisti:	Bivši avstrijski zunanji minister
grof Berthold in drugi so govorili za. vzpostavitev mo narhije pod cesarjem Karlom,
mm
Pristaii,
zbirajte za volilni skladi
Oskrbnik (Wirtschafter)
s Štirimi ali petimi delavnimi močmi, za polje» deljstvo, živinorejo in mlekarstvo se sprejme v
opekarni v Lajtersbergu. ,»
ŽEPNI
50
ZA LET01921 ZALOŽILA TISKARNA
CIRILA
Sv.
IN
MARIBORU
i

Ddgavomai »rednika ^efeeslav Stapam.	' žDsk tiskarne sv. Cirila v Maribora.,