SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 24 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 24 de junio - 24. junija 2010 PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVE Spremembe krovnega zakona ANDREJ FINK Prihodnji petek se bomo ob državnem prazniku spet spominjali osamosvojitve. Pri tisočpetstoletnem narodu, ki ima šele devetnajst let spet svojo državo, je spomin na njen pomen več kot umesten. Takrat smo doživeli svoj kair^ös, svoj pravi trenutek. V sebi smo začutili dovolj energije, da smo kot zrel subjekt stopili na pot samostojnega življenja, da smo to samostojnost primerno branili ter jo tudi notranje in mednarodno utrdili. Navzoči v vseh mednarodnih ustanovah in na vidnih mednarodnih srečanjih, ne nazadnje na športnih, smo uspešno predsedovali Evropski zvezi. A za tem smo v dobrem letu doživeli padec, ki ni posledica zgolj mednarodne gospodarske krize. Vzrok je kje drugje. Kot da bi izgubili kompas ... Marsikaj v naši republiki danes ne teče tako, kot so v svojem času in v svojih državah govorili grški in rimski klasiki (Periklej, Ciceron ...). Naša republika (,,respubl^ic^", zadeva vseh) ni tisto, kar bi vsem državljanom pomenilo solidno skupno življenje. Zdi se, kot da naša država ni zadeva vseh, kot da ni skupni projekt vseh Slovencev na začetku 21. stoletja. V zraku je občutno pomanjkanje tistega povezovalnega tkiva, ki nas državljane združuje drugega z drugim, s skupnostjo in v bistvenem z oblastjo. Če bi merili po vzorcu volilnega telesa, kot se je pokazal v zadnjem tednu, bi morali v najboljšem primeru zaključiti, da je narodno telo razdeljeno na dvoje, v najslabšem pa, da dobršni del državljanov država zelo malo briga. S kakšnimi občutki bomo torej prihodnji teden, ob novi obletnici praznovali osamosvojitev? Slovenski državljani se moramo vprašati, kaj nam danes prav to pomeni. V 19. stoletju je francoski mislec Ernest Renan dejal, da je narod ,,vsakodnevni plebiscit", kar v precejšnji meri velja. Človek se vsak dan odloča za svoj narod, za svojo državo, za svoj zakon, za svojo družino, za svoje prijatelje, za svoj poklic ... Kakšen bi bil izid plebiscita, če bi bili danes vprašani kot pred devetnajstimi leti? Slovenski državljani moramo spet vzeti svojo državo resno v roke in se vprašati, kakšno državo hočemo. Nekateri kazalci iz zadnjega leta ne kažejo dobro. Resne države (pa tudi velika podjetja) načrtujejo za dvajset let naprej. Misliti moramo s temi merili. Kakšen bo takrat svet? Kako se bo Slovenija živahno vključevala vanj? Narodno drevo je na slovenskem vrtu kljub vsemu zdravo. Vprašati pa se je treba, ali so vrtnarji pravi. (Po D^^ž^^^) Odprtje Konzulata RS v Asuncionu V paragvajskem glavnem mestu je 15. junija 2010 potekalo uradno odprtje Konzulata RS, ki ga vodi častni konzul slovenskega rodu arhitekt Luis Alberto Boh Serafini. Odprtja se je udeležil Veleposlanik RS v Buenos Airesu prof. Avguštin Vivod, ki je kot veleposlanik RS v Buenos Airesu nerezi-denčno akreditiran tudi za Republiko Paragvaj. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik paragvajskega kongresa Miguel Carrizosa Galiano, ministrica za Z leve proti desni: častni konzul arhitekt Luis Alberto Boh Serafini, veleposlanik prof. Avguštin Vivod, zunanji minister dr. Hector Lacognata in generalni direktor za bilateralne zadeve na zunanjem ministrstvu Roberto H. Benftez Fernandez. zdravstvo Esperanza Mart^nez, minister za finance Dionisio Borda, minister za kulturo Ticio Escobar podpredsednik industrijske zbornice Felipe Resek Bonnin, direktor javnih del ministrstva za javna dela in telekomunikacije arh. Gustvo Glavinich, generalni direktor za bilateralne zadeve na zunanjem ministrstvu Roberto H. Ben^tez Fernandez, direktor za protokol veleposlanik Oscar Ben^tez Estrago, generalni direktor za konzularne zadeve veleposlanik Felipe Robertti, direktorica etnografskega muzeja „Andres Barbero" dr. Adelina Pisi-neri in začasni odpravnik poslov Delegacije Evropske unije v Paragvaju E d u a r d o Lechuga. Poleg ostalih osebnosti iz gospodarskih, političnih in kulturnih krogov so se slovesnosti udeležili tudi Slovenci in potomci Slovencev v Paragvaju. V e l e - Slovenska vlada je v prvi polovici junija sprejela spremembe in dopolnitve obstoječega zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Predlog sprememb je vlada poslala v državni zbor v nadaljnjo obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Vlada s predlogom dopolnjuje krovni zakon, ki je bil sprejet pred štirimi leti. Predlog prinaša spremembe in dopolnitve, ki so potrebne zaradi uskladitev znotraj zakona in zaradi uskladitve z drugimi zakoni. Zahteva jih tudi dinamika dogajanja na tem področju ter lažje izvajanje samega zakona. Popravki so v večini primerov tehnične narave. Pri ostalih popravkih in spremembah gre še za določitev trajanja mandata članom vladnih svetov in jasna navedba pristojnosti posameznih organov državne uprave za izvajanje zakona. S spremembo zakona se tudi razširja krog prosilcev, ki lahko zaprosijo za finančno podporo pri izvajanju projektov in programov na področju sode ovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Največ popravkov zakona se nanaša na področje repatriacije. S popravki se odstranjujejo tudi ovire, ki bi lahko nastopili pri izvajanju določil sedanjega zakona. Konkretneje se tudi določa, kateri resorji so izvajalci nalog na različnih segmentih repatriacije, hkrati pa je bilo potrebno določila zakona uskladiti s socialno-varstveni-mi predpisi, z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov ter z zakonom o uvedbi evra. Vlada je prav tako sklenila, da bo v čim krajšem možnem času pripravila nov zakon, ki bo urejal področje odnosov Slovenije s Slovenci, ki živijo v tujini. Vir: "_blank" Slovenska tiskovna agencija Inzko na čelo NSKS Visoki predstavnik mednarodne skupnosti in posebni odposlanec EU v BiH Valentin Inzko je bil v nedeljo 20. junija kot edini kandidat soglasno izvoljen za novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišje telo odločanja pri NSKS, je na svoji nedeljski seji v Celovcu soglasno potrdil tudi Inzkov predlog za novo predsedstvo politične organizacije koroških Slovencev. Za podpredsednika sta bila tako izvoljena Nanti Olip, ki bo obenem poklicno nadomeščal Inzka med njegovo odsotnostjo v BiH, ter Danilo Katz. Tajnik NSKS je postal Marko Oraže. Kot je Inzko dejal ob izvolitvi, sta njegovi prednostni nalogi prizadevanje za usklajenost med organizacijami slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ter skrb za šolstvo. Inzko je že sestavil tudi strokovni posvetovalni odbor, ki naj bi mu svetoval pri vseh bistvenih vprašanjih. Vanj je vključil tako strokovnjake s posameznih področij kot tudi predstavnike iz raznih družbenih skupin Slovencev na avstrijskem Koroškem. Predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev (SKS), Marjan Sturm in Bernard Sadovnik, od Inzka medtem pričakujeta izboljšanje odnosov in sodelovanja med političnimi organizacijami slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Prav o enotnem nastopanju manjšinskih organizacij so na ponedeljkovi seji spregovorili tudi člani sveta vlade za Slovence v zamejstvu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je ob tem opozoril, da bo v primeru enotnosti organizacij tudi glas iz Slovenije močnejši. Sicer so začeli razpravo o najpomembnejših aktivnostih za manjšine, trenutno pa sta to področji šolstva in kulture. Sicer se je tudi Žekš pridružil čestitkam Inzku in ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da bo novi predsednik NSKS s svojimi izkušnjami in umirjenim značajem prispeval k poenotenju pogledov koroških Slovencev na probleme, ki jih imajo. Na Inzkovo izvolitev za novega predsednika NSKS so se pozitivno odzvali tudi predstavniki deželne politike avstrijske Koroške. Deželni glavar Gerhard Dörfler je ocenil kot dobro odločitev in dobro znamenje za koroške Slovence, da je mesto predsednika NSKS prevzel Inzko, ki si je pridobil zasluge kot diplomat in posebni odposlanec EU. poslanik RS Avguštin Vivod si je v spremstvu častnega konzula arh. Luisa Alberta Boha Serafinija ogledal cesto, ki nosi ime Slovenke dr. Branislave Sušnik, dolgoletne direktorice paragvajskega Etnografskega muzeja ,,Andres Barbero". Dr. Branislava Sušnik je svoje življenjsko delo posvetila preučevanju guaranijske kulture v Paragvaju in v tej državi predstavlja osebo, ki je ovrednotila paragvajsko nacionalno identiteto. Odlok o poimenovanju ceste, ki se nahaja v ožjem središču paragvajskega glavnega mesta in prečka osrednji mestni trg ,,Plaza de Armas", je lani podpisal paragvajski predsednik Fernando Lugo. Poimenovanje ene najpomembnejših cest v paragvajskem glavnem mestu Asuncion po arheologinji, rojeni leta 1920 v Medvodah pri Ljubljani, ki je svojo profesionalno pot začela z doktoratom iz prazgodovine in zgodovine na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, je v izreden ponos tako Paragvaju kot Sloveniji. Odprtje konzulata in pomen dr. Branislave Sušnik v Paragvaju nedvomno vzpostavljata krepke temelje za nadaljnjo gradnjo in razvoj bilateralnih odnosov med državama. (Po spletni strani veleposlaništva RS) Komisija zadovoljna člani parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so se seznanili z realizacijo sprejetih sklepov v tekočem mandatu in se strinjali, da so bili ti večinoma uresničeni. Kot je uvodoma poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, je večina sklepov, ki jih je komisija sprejela v tem mandatu, uresničenih, razen dolgoročnih, ki pa so večinoma v teku. Žekš je nato na kratko predstavil razmere v vseh štirih sosednjih državah. Kot je poudaril, se pogajanja tako z italijanskimi kot avstrijskimi oblastmi nadaljujejo. Za poletje je napovedal obisk v Rimu, kjer naj bi s predstavniki italijanske vlade govoril o možnosti sistemske obravnave slovenske manjšine v Italiji. Kar se tiče slovenske manjšine na Madžarskem, pa je Žekš izpostavil predvsem ,,dokaj uspešno" delo mešane slovensko-madžarske komisije, hkrati pa spomnil da je Madžarska pred kratkim dobila novo, „precej nacionalistično vlado". Glede Hrvaške je Žekš spomnil, da je po novem je v preambulo hrvaške ustave vključena tudi slovenska manjšina. 65. LET USMRTITVE Narte Velikonja, pisatelj in mučenec IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Narte Velikonja Po sv. Lenartu je dobil ime prvoro-jeni otrok številne družine gozdnega čuvaja iz Dola pri Otlici na Primorskem, Narte Velikonja. Rodil se je 8. junija 1891. Bistremu otroku so starši omogočili šolanje. Fant je sprva mislil na duhovništvo, a si je nato izbral drugo pot. Šel je študirat pravo na Dunaj, kjer se je vključil v razgibano kulturno življenje in je imel stike z vidnimi osebnostmi tedanjega časa. Po prvi svetovni vojni je postal pravni izvedenec ljubljanske vlade. Poročil se je z nečakinjo tedanjega ljubljanskega škofa Jegliča. Imela sta 13 otrok. Kot oče je bil strog, a pošten in zelo dober, zato so ga otroci spoštovali. Pri svojem delu je bil vedno zelo vesten in pošten. Ves čas je pisal v različna glasila in postal tudi član društva pisateljev, PEN kluba. Leta 1933 je zaradi bolezni delno ohromel, vendar je nadaljeval z delom, tokrat kot uradnik v upravi tedanje vlade v Ljubljani. Ob nemški okupaciji Gorenjske in Štajerske se je v Ljubljano zateklo mnogo beguncev. Zanje so ustanovili posebno karitativno pomoč z imenom Zimska pomoč. Narte Velikonja je postal njen predsednik. Skrajno vestno je skrbel za pravično razdeljevanje pomoči potrebnim. Čeprav je morala v vojnem času tudi njegova družina trpeti pomanjkanje, ni dovolil, da bi se kdo od njegovih okoristil z dobrinami Zimske pomoči. Domačim je govoril: ,,To ni naše. To je za tiste, ki nimajo nič. Vi imate streho nad glavo!" Sam je bil izredno skromen in je tudi od svojega delil drugim. Narte Velikonja je bil pokončen kristjan. Dosledno je izpolnjeval krščanske dolžnosti in se je tudi v bolezni strogo držal cerkvenega posta. Kot kristjan je odločno odklonil komunizem. Svoje odklonilno prepričanje je izpovedal v radijskih nastopih in na raznih predavanjih. Predavanja so nato izšla v knjižni obliki pod imenom Malikovanje zločina. S tem si je prislužil srd in nasprotovanje komunistov. Ob koncu vojne, ko so se mnogi njegovi prijatelji umaknili v tujino, je Narte ostal doma, čeprav se je zavedal tveganja. Svojim odraslim otrokom je naročil, naj se umaknejo v tujino, sam pa tega ni hotel. Dejal je: ,,Jaz ne grem nikamor. Nikomur nisem nič ža-lega storil, nikomur nisem škodoval, nikogar ovadil, samo pomagal sem, kolikor sem mogel. Moje roke so čiste. Ne grem nikamor." Kmalu pa prihodu partizanov v Ljubljano so ga novi oblastniki aretirali in ga po dobrem mesecu postavili pred sodišče. Na montiranem procesu so mu očitali predvsem to, da je odklanjal komunizem. Dolžili so ga tudi politične Naslovnica knige, izdane pri SKA pristranosti pri delitvi pomoči med vojno, sodelovanja z okupacijskimi silami in organiziranja odpora proti partizanom. Sojenje so preko zvočnikov iz dvorane prenašali na ulico, kjer so morali nasilno zbrani ljudje vpiti: ,,Smrt zasluži!" Narte Velikonja se v obrambi ni izmikal, ampak je jasno povedal, da kot kristjan nikakor ni mogel sprejeti komunizma ali celo sodelovati pri njegovem udejanjanju.Povedal je, da je uporabljal samo zakonita demokratična sredstva za to, da komunizem ne bi zmagal. Nikomur ni delal krivice in ni storil nobenega od zločinov, ki so mu jih očitali. Ne da bi mu kar koli dokazali, so ga komunistični sodniki 24. junija 1945 obsodili na smrt, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in na odvzem premoženja. Že naslednji dan so sodbo tudi izvršili in ga usmrtili neznano kje. Niso dovolili, da bi ga pred smrtjo obiskal duhovnik, izročiti mu niso hoteli niti ženinih pisem. Za njegov grob Bogata zapuščnina Narte Velikonja se je začel pojavljati v književnosti kot pesnik, pozneje pa se je razvil v pripovednika modernega realizma. Snov je zajemal predvsem iz rodnega okolja na obrobju Trnovskega gozda. Z jasnimi potezami je slikal kmeta, bajtarja in delavca v boju za preživetje težavnih gospodarskih in političnih razmer, zajemal pr-vinskost kmečkega življenja in se osredotočal na psihološko doživljanje posameznika. Razmere pod Italijansko oblastjo je opisal v povesti V Smrlinju (Mladika, 1921). Zgodnje novele je objavil v zbirkah Sirota in Otroci. Naklonjenost bralcev si je pridobil zlasti s povestjo Vinarska polena; izšla je v zbirki Mohorjeve družbe Slovenske večernice, vendar je močno presegala tradicionalne okvire te zvrsti. Med njegova najpomembnejša besedila sodi povest Besede; v njej se je močno približal ruralis-mu na Slovenskem. V knjigi Nas pes je zbral vesele zgodbe iz svojega otroštva. V zadnjem obdobju je pisal, deloma po lastnih izkušnjah, tudi novele o bolnih. Humoristične zgodbice je zbral v knjigah Pod drobnogledom in Zbiralna leča. Za gledališče je napisal nekaj ljudskih dram (Suženj, DiS, 1916; Tabor, Mladika, 1940). domači nikoli niso izvedeli. Kakor je pozneje povedala žena, tožiteljev in sodnikov ni sovražila, ampak se je trudila, da bi jim odpustila, tako kot je hotel in delal njen mož, Narte Velikonja. V povojnih letih je bil Narte Velikonja v slovenski literaturi popolnoma zamolčan. Vse njegove knjige so morali umakniti s knjižnih polic. Ni se smelo omenjati njegovega imena, niti navajati njegovih besedil. Ostal je živ med nami v izseljenstvu, kjer je Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu izdala zbirko črtic in novel Ljudje (1955) in Zanke (1969). Doma so ga nasprotniki hoteli povsem izbrisati iz spomina Slovencev. Vendar se on in njemu podobne žrtve totalitarnega komunizma neustavljivo vračajo. Zamolčane žrtve nemo obtožujejo zločin, a hkrati prosijo za odpuščanje zmotnih dejanj svojih krvnikov. Srečanje bolnikov V soboto, 19. junija 2010, je bilo na Brezjah tradicionalno slovensko romanje bolnikov, invalidov in ostarelih — letos že 42. po vrsti. Vodil ga je upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Po lanskem močnem deževju in po obetih za podobno deževje tudi letos, se je tokrat udeležilo v temperaturno zelo primernem delno oblačnem vremenu - nekaj manj romarjev, skoraj 4000. Uro pred mašo je bila skupna molitev rožnega venca. Vzdušje so nekateri označili kot evharistični kongres bolnikov. Med tem časom so mnogi duhovniki spovedovali, mnogi še med mašo. Na prostor pred baziliko so nato ob začetku slovesne maše prinesli podobo Marije Pomagaj, ob oltarju se je letos zbralo 31. somaševalcev. Po homiliji upokojenega nadškofa Urana je bilo bolniško maziljenje h kateremu so mnogi pristopili. Bolniki in invalidi so tudi sodelovali z branjem beril in prošenj. Ob sklepu maše pa je bila še procesija z Najsvetejšim. „Romanje, ki ga vse od začetka organizira revija 'Ognjišče', se je v svoji 42-letni zgodovini razvilo v narodni dan bolnikov, ki ga v Cerkvi po svetu sicer obeležujemo na god lurške Matere Božje 11. februarja, v Sloveniji pa tretjo soboto v juniju", je v pripravi na romanje zapisal mag. Božo Rustja, in nadaljeval z mislijo, da ima letos romanje tudi značaj evharističnega dneva za bolnike, invalide in ostarele. Poleg invalidov, bolnikov in starejših, ki jim je v prvi vrsti namenjeno, se romanja udeležujejo tudi njihovi domači in številni prostovoljci, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem. Delijo jim okrepčilo, poskrbijo za zdravniško pomoč ali priskrbijo duhovnika za spoved in pogovor. Najbolj zvesti pomočniki so skavtska združenja, malteški vitezi, nekatere mladinske veroučne skupine in številni posamezniki. Vsakoletno romanje na Brezje je le ena od oblik skrbi Cerkve na Slovenskem za bolnike, invalide in ostarele. Ta se kaže z duhovnim oskrbovanjem bolnikov v vseh sedemindvajsetih bolnišnicah in drugih podobnih zavodih, z različnimi cerkvenimi organizacijami in združenji invalidov in bolnikov ter kakorkoli prizadetih. Radio Ognjišče poskrbi za neposredni prenos maše, da so lahko z dogajanjem na Brezjah duhovno povezani tudi tisti, ki so zaradi bolezni ali starosti ostali doma oz. v bolnišnicah. Mnoge župnije in pastoralna področja za bolnike in ostarele pripravljajo posebna srečanja. Duhovniki obiskujejo bolnišnice in domove ostarelih ter varovancem nudijo duhovno oskrbo. Po številnih bolnišnicah in domovih za ostarele so v zadnjih letih obnovili ali odprli nove bogoslužne prostore. Kdor je pričakoval miren potek domačih dogodkov, med odvijanjem svetovnega nogometnega prvenstva, se je krepko opekel. Morda uspehi na travnatem igrišču zasenčijo politične zaplete, a pokriti jih ne morejo. Most je prost. Gotovo je bil to eden največjih uspehov vlade: mirno streti blokado, ki so jo prebivalci mesta Gualeguaychu izvajali pred mostom, ki preko reke Urugvaj povezuje Argentino s sosednjo državo in najbližjim mestom Fray Bentos. Več kot tri leta je most sameval in nihče (razen občasnih izjem) ni mogel preko njega. Otežkoče-na je bila tudi trgovska vez z Urugvajem in Brazilijo, saj so po tej cesti in mostu celo vozili tovornjaki razno blago iz Brazilije v Čile. Spomnimo, da se je vse začelo, ko je finska družba Botnia na drugem bregu začela graditi tovarno za papirno pasto in, po mnenju prebivalcev argentinskega brega, ogrožala naravo in vode z onesnaženjem. Pred kratkim je mednarodno sodišče v Haagu odločilo, da je Urugvaj res nepravilno postopal, a da ni dokazov okuženja in naj tovarna ostane tam kjer je. Argentinska vlada je do blokade zavzemala histerično razmerje. Kirchner jo je najprej označil kot „narodni podvig", in navidez podpiral protestnike. Potem so na razne načine pritiskali nanje. Sedanja predsednica je ukazala proti ,,piketerom" celo uvesti sodni postopek. Ne eden ne drugi pa ni hotel uporabiti sile, da bi dosegel prost dostop do mosta in prehoda. Strategija je rodila zaželeni sad. Ko je novi urugvajski predsednik Mujica izjavil, da bi bil celo pripravljen sprejeti skupno nadziranje proizvodnega postopka, je bilo vprašanje zaenkrat zaključeno. Ljudsko zborovanje je, za dobo 60 dni, odpravilo blokado, a z vrsto pogojev. Je s tem problem rešen? Zelo verjetno, predvsem zaradi prijaznega razpoloženja predsednika sosednje države. Pa tudi, ker bo težko ponovno navdušiti prebivalce za blokado, ki se je bistveno izkazala za neučinkovito. Vlada je tako dosegla pomembno zmago, čeprav je cena v eni politično ključnih provinc še vedno vprašljiva. Samo zvesti. A ko bi lahko proslavljala viden uspeh, se je vlada sama zapletla v novo afero na področju zunanje politike. Popolnoma nepričakovano je odstopil resorski minister Jorge Taiana. Na vodstvu zunanjega ministrstva je bil že več kot štiri leta, saj je nastopil že v prejšnji predsedniški dobi. Zakaj torej tako nenaden odhod? Zapletlo se je okoli afere trgovanja med Argentino in Venezuelo. Pisali smo že o sumu, da so argentinska podjetja morala plačevati neke vrste „cestnino", če so hotela trgovati s Chavezlan-dijo. Baje naj bi si 15-odstotno podkupovanje bratsko delili funkcionarji v obeh vladah. Stvar je potegnil pod luč javnosti bivši veleposlanik v Venezueli Eduardo Sadous. Njega je posebna parlamentarna komisija, ki raziskuje zadevo, poklicala na zasliševanje. Taiana je dovolil, da Sa-dous gre v Parlament in s tem povzročil jezo predsednice. Očitki ,,iz-dajstva" so kar deževali v telefonskem pogovoru med gospo Cristino in ministrom in se končali z njegovim odhodom iz vlade. Nič niso pomagali veliki uspehi ministra v zadnjem času: poravnava z Urugvajem, srečanje predsednice z Ba-rackom Obamo, nov datum za potovanje predsednice na Kitajsko, vzpon Kirch-nerja na čelo Unasurja ^ Oditi je moral in z njim trije državni sekretarji. Zanimiv je tudi novi minister. Hector Timerman, dosedanji veleposlanik v Wash-ingtonu, je vidni predstavnik levice. A ima eno temeljno lastnost: vdano je zvest predsedniškemu paru. Kot trdijo opazovalci, se sedanja vlada vedno bolj nagiba k fundamentalizmu. Vedno več prizadetih. Naj vlada javno še tako zanika, da bi preprečevala uvoz raznih izdelkov, se posledice ,,prostovoljnega" ravnanja argentinskih uvoznikov vedno bolj poznajo. Nihče da ne preprečuje uvoza, a enostavno ni več naročil. Prizadeta pa ni le Brazilija; Kitajska ostro grozi, Evropska unija protestira, te dni pa se je posebej oglasila še Grčija, ki sredi krize vidi, da uvoz v Argentino nenehno upada. Tukaj si med brati tiho pripovedujejo, da je zloglasi Guillermo Moreno ostro zagrozil vsem uvoznikom z represalijami, če ne bodo ustavili kupovanja artiklov, ki jih Argentina sama proizvaja. Sedaj so na seznamu tudi slaščice, sokovi, testenine in pivo. In seznam se nadaljuje ^ Vse za prgišče glasov. Čeprav je globoko zapletena v reševanje vsakdanjih problemov, vlada ne izgubi izpred oči ključne letnice 2011, ko bodo predsedniške volitve. A številke raznih anket burijo vladne duhove. Da bi tehtnico ljudske volje nagnila na svojo stran, vlada uporablja ogromna denarna sredstva za podporo medijev, bodisi državnih, bodisi privatnih, ki so v lasti prijateljev. Poleg državne televizije so tukaj še privatni kanali, kabelska in digitalna TV, tiskovne agencije, zas-tonjski časopisi, radijske postaje, tedniki in revije v prestolnici in po vsej državi. Niti misliti si ne upam, koliko vse to stane. A nekaj je gotovo: denar gre iz naših žepov. Procesija svetega Rešnjega Telesa SLOVENSKA PRISTAVA Prav na nedeljo, 13. junija, ko je bil v Sloveniji evharistični kongres, smo v Buenos Airesu počastili sveto Rešnje Telo. Procesija in sveta maša sta bili v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejiji. Ker je v soboto močno deževalo, je bila procesija v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov. V procesijo so se uvrstili šolski otroci, ministranti in duhovnika z Najsvetejšim. Posamezne oltarje so okrasili: prvega rojaki iz San Justa, drugega iz Castelarja, tretjega iz Ramos Mejije in četrtega iz San Martina in Carapachaya. Procesijo je vodil delegat dr. Jure Rode; z gospodom Francijem Cuk-jatijem sta izmenoma pela evangelije. Napovedoval je inž. Janez Lavrič, rožni venec je molil Jože Oblak. Po lepi slovenski navadi so deklice na čast evharističnemu Jezusu potresale rožice. Po procesiji je bila sveta maša, ki jo je daroval delegat dr. Jure Rode, za vse žive in rajne slovenske duhovnike. Prvo berilo je bral Pavel Oblak, drugo pa Cecilija Malovrh. Pri pridigi je dr. Jure Rode govoril o evharistiji ob priložnosti Slovenskega evha-rističnega kongresa. Nadalje je omenil praznika presvetega Srca Jezusovega in Brezmadežnega Srca Marijinega. Povedal je tudi, da so na kongresu v Ce ju proglasili mučenca Lojzeta Grozdeta za blaženega, saj je on prejemal moč za življenje po veri in za mučeništvo v svetem obhajilu. Na duhovnih vajah je v svoj zvezek zapisal, ,,Evharistija - sonce mojega življenja". Med procesijo in mašo je bilo ljudsko petje; za vodstvo je poskrbel g. Andrej Selan. Prof. Andrejka Selan Vombergar je petje spremljala na orgle. Bila je tudi priložnost za spoved in veliko rojakov je prejelo sv. obhajilo. Na ta način smo se v duhu pridružili rojakom v domovini, ki so na evharističnem kongresu slavili Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. m. m. BARILOCHE Proslava žrtev revolucije Rojaki v Bariločah smo se zbrali prete- klega 13. junija ob običajni uri v Colegio Mar^a Auxiliadora pri „slovenski maši", ki je to pot bila darovana v spomin na vse žrtve komunizma med drugo svetovno vojno in v dobi po njej. Mašo je daroval naš duhovni pastir Branko Jan, ki je pa tudi omenil še dve drugi izredni istočasni okolnosti: v Celju, v Sloveniji, proglasitev k blaženim mučenca Lojzeta Grozdeta, kot posebnega predstavnika vseh tistih žrtev, in v Argentini nedeljo posvečeno nabirki Caritas-a za pomoči potrebnim. Na desni strani oltarja pa je sv. mašo spremljala skupina malih, osnovnošolskih otrok in srednješolcev, pripadajočim Aljaževi Šoli, Tečaju ,,ABC... po slovensko" in tukajšnjemu Srednješolskemu tečaju. Po maši smo se vsi podali v Stan Dva najmlajša, fantek in punčka, pa sta prinesla svečke. Nato smo pa pod vodstvom društvenega odbornika Marjana Groharja skupno zmolili očenaš. Že v dvorani, pred preprostim črnim ozadjem in križem iz surovih vej, je na prvem mestu Blaž Razinger ml. prebral dr. Marka Kremžarja priložnostno razmišljanje iz Svobodne Slovenije (l. LXVIII (63), št. 21) „Resnica ali laž". Nato so učenci najnižjih razredov osnovne Aljaževe šole pred tisti križ položili vsak svojo prižgano svečko. Sledila je recitacija Marjana Jakopiča ,,Rodnemu bratu" v izvedbi Tečaja ,,ABC... po slovensko". Nato pa nastop višjih razredov osnovne šole Jakoba Aljaža z recitacijama „Slovenija" Lojzeta Grozdeta (5. in 6. Slovenskega planinskega društva, kjer smo najprej pri vhodu počastili žrtve. Ga. Olga Mikuševa in Dinko Bertoncelj sta položila pred zadevno spominsko ploščo. venec razred) in „Prošnja pesem za vrnitev" Tineta Debeljaka. Zaključna, in najdaljša, pa je bila dramatizacija izbora naslovljenega „Naša pot v svetlo prihodnost" - v priredbi in vodstvom ge. Zdenke Jan - zadnjih poglavij Marka Kremžarjevega pesnitve „Naša pot" v zelo g oboko doživeti izvedbi vseh dijakov Slovenskega srednješolskega tečaja Dr. Vojka Arka v Bariločah. Ob sklepu recitacije so se dijakom s simbolično dvignjenimi in povezanimi rokami priključili vsi navzoči ter skupno zapeli himno domovini ,,Oče, mati...". Kot že običajno, so se po proslavi rojaki zadržali še dolgo časa tam na pomenku ob priložnostnem zajtrku. S. Ž. Spomin junakom Žalostna narava pregrinja argentinsko zemljo meseca junija, ko se spominjamo slovenskega holokavsta. V nedeljo 13. smo se zbrali na Pristavi pri sveti daritvi in molili za rajne. Med pridigo nam je sporočil naš župnik g. Franci Cukjati kako je potekalo slavje v Sloveniji, kjer je bil razglašen za blaženega prvi slovenski mučenec Lojze Grozde. Pred končnim blagoslovom smo zmolili molitve za pokojne žrtve revolucije. Potem smo obrnili stole in v tišini počakali, da se je končno vse pripravilo. Arhitekt Marjan Eiletz je stopil na oder ter nam jasno in čuteče povedal svoje življenjske izkušnje, kot domobranec. Večkrat je rešil svoje življenje, najbolj ganljivo je bilo pa takrat, ko ga je mama prosila naj z bratom zapusti transport, ker je čutila, da jih bodo Angleži prevarali. Težko ju je prepričala a je z vztrajnostjo vendarle to dosegla, da ji je še danes hvaležen. Podal nam je svoje misli in zaključil, da imamo kot slovenski državljani pravico zahtevati pravno državo, ki bo zagotovila spoštovanje človekovih pravic, sodni proces o krivdi in proti krivcem vseh zločinov ter njihovo obsodbo in popravo krivic, ki so pretrpeli državljani med in po vojni. Kot kristjani pa moramo prekiniti verigo sovraštva z medsebojnim spoštovanjem. Slovenski narod, udarjen in okrnjen, se danes zopet bori za življenje naravnano v večnost. Nato je Ivan Klemenčič prebral pesem Franceta Papeža, Znamenje. Na ekranu smo sledili dokumentarcu Barve ljubezni, kjer opisuje delo patra Marka Rupnika v kapeli v Kočevskem rogu. Uvodne besede iz ust živih prič se nanašajo na tiste hude čase, ko je bilo na Slovenskem toliko žrtev. Prvi del je posnet prav v Kočevskem rogu. V drugem delu nas popelje v delo moz a i k o v , kjer se ustvarja, ko se spominja in s katerim spet zaživijo kosti pozabljenih, kot pravi Marko Rupnik. Barve pričajo o luči, luč zagotavlja večno življenje ... Potem je Marjanka Grohar prebrala pesem Marije Rus, Spomenik. Nazadnje smo še skupno zapeli Oče, mati, bratje in sestre Vse je skrbno pripravil Dominik Oblak, za luči in zvok pa je skrbel Pavel Grohar. Hvala vsem sodelujočim! ,,In vendar bo živel tvoj sladki lik! Glej, v sebi ga ustvarjam, brat moj: dokler bom pila sonca topli soj, bom jaz tvoj skromni živi spomenik." MČK Govornik arh. Marijan Eiletz CARAPACHAY Evharistični kongres, Alojzij Grozde, Domobranci ... V našem domu v Karapačaju smo se odločili, da se bomo na kratko spomnili treh važnih dogodkov: obhajanje Slovenskega evharističnega kongresa v Celju, proglasitev za blaženega mučenca Lojzeta Grozdeta ter spomina na naše domobrance. Spominsko proslavo smo pripravili v nedeljo 13. junija. Pred oltarno mizo smo postavili lepo sliko Alojzija Grozdeta s svečo in rožami, saj je bil ravno dan proglasitve. Navzočim smo razdelili skripta z njegovim življenjepisom in sliko, gradivo nalašč pripravljeno za ta dan, skupaj s podobico in molitvijo za njegovo beatifikacijo. Mašo je daroval naš dušni pastir, dr. Jure Rode in je že med njo omenil kako važen je današnji dan za vse Slovence doma in po svetu. Ob koncu maše in kot začetek te proslave smo vsi skupaj zapeli pesem „Povsod Boga", ki je bila ravno zaključna pesem na Kongresu. Najprej smo omenili, da se je pred nekaj urami zaključil v Celju Slovenski evharistični kongres. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, je v vabilo na kongres in beatifikacijo mučenca Alojzija Grozdeta med drugim zapisal: ,,kongres želi oznaniti in vlivati novo upanje, da se kljub vsem problemom sodobnega sveta in silam teme, ki nas obdajajo, vendarle vztrajno in nezadržno uresničuje delo odrešenja, ki svet in človeštvo posvečuje in nezadržno vodi v smeri novega neba in nove zemlje". Opisali smo Grozdetovo prisotnost na evharističnem kongresu leta 1935 v Ljubljani. 75 let po tem dogodku je bil Lojze Grozde zopet na evharističnem kongresu, a zdaj ne več kot revno oblečen kmečki fant, ampak v sijaju nebeške slave, med blaženimi in svetniki; drugi razglašeni blaženi Slovenec ob prvem, škofu Antonu Martinu Slomšku. Sledilo je poročilo o potekanju škofijskega postopka za beatifikacijo, nato pa recitiranje Grozdetove pesmi ,,Težak je križ". Spomin nas je peljal tudi k množičnim breznom po vsej Sloveniji. Pomislili smo na naše domobrance in druge, ki so tam padli in tam ležijo pobiti. Poudarili smo, da so to bili ljudje, ki se niso slučajno zbrali in ki niso slučajno postali skupina, ki niso brez razloga poiskali drug drugega, ampak zato, ker so hoteli braniti domovino, sebe, svoje družine, svojo vas, svojo slovensko in krščansko tradicijo - svojo v zgodovini pridobljeno istovetnost, svojo identiteto. Branili so to, kar so bili in kar so hoteli biti. Sledili sta dve priložnostni pesnitvi ter še ena Grozdetova ,,Jaz sem neskončno drevo". Kot poklon našim padlim in k priprošnji blaženemu Lojzetu Grozdetu smo vsi skupaj prebrali molitev za priznanje mučeništva; po tej je pa bila sledeča pesem: Nekje pokopališče je na hribu brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami. Ležim v globini tiho, tiho. V dolini mrzel je večer ib pust. Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk, s prstjo zasutih ust. Končno smo vsi skupaj v stoje zapeli pesem ,,Moja domovina". Pesmi je občuteno recitiral Damijan Ahlin, ki je tudi sodeloval pri pripravi programa. Proslava je bila kratka a potrebna, marsikdo morda ni vedel ne za kongres ne za beatifikacijo, pa tudi spomin naših junakov je lepa navada, ki se še vedno ohranja. Lahko smo veseli in ponosni. Smo majhen narod, ki ima velike ljudi: sedaj imamo kar dva nebeška priprošnjika, ki nam bosta gotovo stala ob strani. Kdo bo pa naš prihodnji blaženi je velik vprašaj. Morda škof Vovk, Gnidovec, Baraga, Danijel Halas? Veliko svetniških kandidatov imamo, hvala Bogu za njih. Le priporočaj-mo se jim! Marjana Pirc G. JOŽE RAZMIŠLJA VTISI IZ SLOVENIJE Resnica vas bo osvobodila Kaj je resnica, se po Pilatovem vzorcu sprašujejo mnogi tudi danes. Resnica bode v oči, je rečeno. Zato ^so mnogi, ki je nočejo poznati in ne slišati. Če bi jo priznali, bi jih to poniževalo in bi se čutili krive za vse zločine, ki so jih storili nad nedolžnim ljudstvom. Pa čeprav je ne priznajo, se s tem ne rešijo odgovornosti, ki jih pred Bogom, pred njimi samimi in pred narodom obsoja. Krivde se pač ne morejo znebiti, pa čeprav jim je zločin odpuščen. Vesti si ne morejo prebeliti z apnom, kot se to stori v svetu stvari. Ljudi lahko zapeljemo v laž ali neresnico. Ne moremo pa tega storiti z vestjo, ki nam zločin očita in Boga ne moremo prevarati. Mnogi so trdili, da se borijo za svobodo in resnico. A to na laži in pomanjkanju resnice. Zato tudi svobode niso prinesli ne narodu in ne posamezniku. Nasprotno. Še bolj so sebe in narod pogreznili v suženjstvo. In to na znotraj še vedno traja. Nekateri pa nočejo o tem govoriti in ne slišati, drugi se še vedno bojijo. Je tega manj, kot je bi a še vedno je strah v ljudeh. Mi pa poznamo Resnico iz obeh strani. In to vso resnico. Dolžni smo jo braniti in jo v vsej realnosti in krutosti povedati naši mladini. Oni naj vedo, kaj se je dogajalo v Sloveniji med in po vojni. Kako smo bili prevarani od Zaveznikov in od komunistov, ko so nam vsi obljubljali svobodo. Vojne je bilo konec, a svobode nikjer. Obljubljali so jo, a ne prej, dokler ne pobijejo vseh nasprotnikov in po njihovo izdajalcev. Kakšna pa je ta svoboda, naj povedo oni. Ker tega ne morejo, delajo Domobrance krive vsega. A resnica se že odkriva. Mi v Argentini smo svobodni. Vsakemu lahko odkrivamo in povemo resnico. Laž ima kratke noge, pravi ljudski pregovor. Kdor ljubi resnico, ne bo lagal in je ne pretvarjal, ker ve, da kar se govori in stori na skrivnem, se bo na strehah oznanjalo. Jezusove besede so jasne: ,,Če boste v mojem nauku vztrajali, boste spoznali resnico in ta vas bo osvobodila." (Jan 8) KAJ PA ZDRAVJE? Osteoporoza pride tiho Osteoporoza je bolezen, ki pride brez velikih opozorilnih znakov. Kostna masa se zmanjša, največkrat pa nas nanjo opozorijo pogosti zlomi, ki so lahko tudi usodni. Pri osteoporozi se redči kostnina, zato postajajo šibkejše in bolj lomljive. Kot že rečeno, se začetek bolezni ne najavi oziroma pride brez opozorilnih znakov, vendar ko je kostna gostota dodobra zmanjšana, se kosti začnejo lomiti in sesedati. Šele takrat se pojavijo bolečine in razne deformacije, pri starostnikih pa lahko zlom kolka privede do invalidnosti. Ko je bolezen že razvita, za zlome ni potrebno veliko - manjši padec, močnejši dotik, neroden korak ... Ker se kostna masa pri ženskah po menopavzi drastično zmanjšuje (pri moških 0,5 % letno, pri ženskah 1-5% letno), je smiselno, da za svoje kosti poskrbimo že v mladosti. Dejavniki tveganja so različni in jih je veliko. Naj jih naštejemo samo nekaj: ženski spol, osteoporoza v družini, bela ali azijska rasa, drobna konstitucija, nobene nosečnosti, uživanje določenih zdravil, zapoznela puberteta, zgodnja menopavza, kajenje, sedeči poklici, čezmerno pitje alkohola ^ Do sedemdesetega leta starosti naj bi bila osteoporoza šestkrat pogostejša pri ženskah, po sedemdesetem pa je pogosta tudi pri moških. NAJBOLJŠA JE PREVENTIVA Najboljši način za preprečevanje osteo-poroze je zdrav način življenja z rednim gibanjem ter prehrano, bogato s kalcijem. Strokovnjaki pravijo, da ima kalcij največji učinek preden je dosežena največja kostna gostota, kar se zgodi okoli tridesetega leta starosti. Najboljše vadbe so hoja po naravnih terenih, hoja po stopnicah, tek, kolesarjenje, tek na smučeh, planinarjenje, veslanje oziroma gibanje na prostem. Prav tako sta koristna pilates in joga. Vadba naj bo redna, od tri- do petkrat tedensko, traja pa naj od dvajset minut do ene ure. V prehrano vključite jedi, ki so bogate s kalcijem, v prvi vrsti so to mleko in mlečni izdelki (jogurt, sir, ovčji sir, skuta), ohrovt, brokoli, por, zelje, kreša, endivija, janež, polnozrnati kruh, misliji, ovseni kosmiči, rjavi riž, stročnice, polnozrnate testenine, ribe, školjke, pusto meso, mineralna voda, zeliščni čaji, naravni sokovi, oreški ... Seveda je potrebno prste držati kar se da stran od gaziranih pijač, kave, alkohola in cigaret. Ženske srednjih let lahko v svojo prehrano vključijo dodatke vitamina D. Po menopavzi pa zdravnik ženskam z zmanjšano kostno maso navadno predpiše tudi hormonsko zdravljenje, kalcitonin, sredstva za Svet se vrti okoli - žoge! upočasnitev redčenja kostnine ali dodatke kalcija in vitamina D. MLEKO DA ALI NE Zadnje čase se pojavlja veliko ugibanj in raziskav, ali je mleko res zadosten in najboljši vir kalcija. Pojavljajo se celo raziskave, ki trdijo, da uživanje mleka povzroča nagnjenje k zlomom, zvišuje raven holesterola, ki se nalaga v ožilju itd. Vse študije, ki so dokazale škodljivost mleka, naj bi bile narejene na homogeniziranem mleku. Res je veliko nasprotujočih si mnenj, ali mleko zakisa telo ali mu celo jemlje kalcij ipd. Vse glasnejši so glasovi, da krave pač niso vir zla, ampak ljudje, ki živali zapiramo v hleve brez svetlobe in jih hranimo s kostno moko, antibiotiki in hormoni. Naravno neho-mogenizirano mleko, ki prihaja od krav, ki se pasejo na pašnikih in niso ,,napojene" z zdravili, naj bi še vedno vsebovalo kalcij, vitamin D in omega 3 maščobne kisline. Presoja pa je seveda stvar posameznika. Triglav zavarovan Poslanci so z 71 glasovi za in nobenim proti sprejeli zakon o Triglavskem narodnem parku, ki določa pravila ravnanja, varstvene režime, sodelovanja javnosti pri upravljanju in trajnostne razvojne usmeritve v parku. Z zakonom bodo vzpostavljeni pogoji za varstvo kulturne dediščine in krajinske pestrosti v parku ter vseh drugih vrednot narodnega parka. Vzpostavljene so tudi možnosti za sodelovanje javnosti pri upravljanju parka ter zagotovljeno zadostno financiranje parka z vidika razvojnih potreb in varstva zavarovanih območji. Zakon o Triglavskem narodnem parku izhaja iz načel, ki sta jih na področju varstva okolja in ohranjanja narave uveljavila zakon o varstvu okolja zakon o ohranjanju narave. Pripravljen je ob upoštevanju rešitev krovnega zakona za področje ohranjanja narave. Za narodni park veljajo vse sistemske rešitve, ki jih za zavarovana območja določa zakon o varstvu okolja. V zakonu je vgrajena tudi rešitev, ki zagotavlja sodelovanje lokalnih prebivalcev pri upravljanju parka, in sicer je to obvezna ustanovitev posebnega posvetovalnega telesa člana sveta zavoda, ki je naložena parkovnim lokalnim skupnostim oziroma ožjim delom občine, če so le-ti ustanovljeni. (Od našega dopisnika) Včasih se svet vrti okoli nečesa, ki nima take važnosti in transcendence, da bi planet ne mogel živeti brez tega. Ali pa jo ima? Danes mislim tu na nogomet, ki je spet (spet?) najvažnejša novica -posel-dejavnost - vzrok za pogovor na tem svetu. Ne bi se tu skliceval na globalizaci-jo, saj je nogomet postal vez že dolgo pred nastopom globalizacije; vez, ki izenači neštete množice moških (in žensk) po vsem svetu, ne glede na barvo polti, ideološko ali politično pripadnost, versko prepričanje, položaj na družbeni lestvici -skratka: idealni komunizem na celi črti! A kot se rado zgodi v idealnih sistemih, so v njih eni bolj enaki kot drugi. In eni svojo nogometno privrženost bolj izpostavljajo kot drugi, ne vedno po svojih zaslugah, ampak zaradi dednih sposobnosti, okolja in še marsičesa. V Argentini že vemo, kako ljudje reagirajo, ko se nogometna žoga vrti. Vemo, s kakšno ihto radijski komentatorji opisujejo razvoj igre, zaradi česar ima vsak svojo posebnost, si ustvarja sloves, ki ga spremlja še celo po smrti (Jose Mar^a Munoz, Garc^a Blanco in še toliko drugih). Drugod je izraz nogometne strasti povsem drugačen. Lahko je reden, lahko pa pride na površje šele ob večjih prilikah, kot je lahko celinsko, še bolj pa svetovno prvenstvo. Kakšni so ti pojavi v Sloveniji? Spreminjajoči. Nekateri redki bodo sledili nogometu vse leto, si ogledali na kabe ski televiziji celo tekme iz argentinskega in južnoameriškega pokala s komentarji Jua-na Vasleta, prebirali v Delu članke Eduar-da Brozoviča in bili na tekočem o vsem. Drugi se jim bodo priključili šele ob svetovnih tekmah, predvsem v tistih, v katerih sodeluje slovenska reprezentanca. Da bi pa ponoreli in se izkričali, takih je pa bolj malo. In tistim, ki poznajo oba svetova, se včasih toži po onih, ki jih ne morejo uživati na lastni koži. Prijatelj Fernando živi v mali vasici v Vipavski dolini. Poleg tega, da je strasten nogometaš, je še strastnejši navijač modrorumenih. Malemu sinčku je kupil — poleg argentinskega — še dres Boce; ker ima možnost, da večkrat potuje v Argentino, se vedno tudi ustavi na letališču v trgovini s franšizo Boce Juniors. Pa to navdušenje ne pozna diskriminacije, da je le nogomet. Tisto nedeljo popoldan, ko je končala tekma z zmago Slovenije nad Alžirijo, se je s sinkom podal z obrobja v sam center vasi. Sinček je po poti piskal na piščalko (ne, vuvuzele ni imel), na hišo pa sta izobesila slovensko zastavo. ,,Ali lahko verjameš," je pripovedoval, ,,da sva bila edina človeka v vasi, ki sva šla na cesto in glasno praznovala zmago?" Mestno življenje je bolj ,,kozmopolit-sko", zato je lahko malo več hrupa ob takih slučajih. Ko bi se zgodila zmaga nad ZDA, bi verjetno bil Prešernov trg podoben Trgu republike v Buenos Airesu. V šolah so ponekod učenci in dijaki prevzeli iniciativo in izobešali zastave — zaradi nogometa. V skladišču veleblagovnice, ki prodaja leseno pohištvo, so pod veliko slovensko zastavo imeli tablo, na kateri so bili napisani datumi tekem Slovenije. Pri prvih treh je bila napisana tekma Slovenije in odgovarjajočega nasprotnika, pri naslednjih pa le ,,Slovenija - ", in to za osmino, četrtino finale, polfinale in finale. Ja, optimizma se ne sme izgubiti. Tudi več (otroških) majic slovenske reprezentance je videti, čeprav ni lahko najti trgovine, kjer jih prodajajo, kot je ugotovila kulturnica Kati, ko jih je iskala za nečake. Verjetno bo zanimanje raslo s postopnimi bodočimi uspehi reprezentance. Ko boste imeli v rokah pričujočo številko, bo možno še kaj reči — ali pa ne. Pustimo se presenetiti ... GB Prazgodovinska Dolenjska Arheološka ekipa Dolenjskega muzeja, ki od aprila raziskuje na novomeškem prazgodovinskem grobišču Kapiteljska njiva, je izkopala več pozno bronastodob-nih in starejše železnodobnih grobov. V letos odkritih grobovih so našli za Dolenjsko značilno prazgodovinsko gradivo, je povedal vodja izkopavanja Borut Križ za STA. Doslej so na Kapiteljski njivi izkopali približno 260 pozno bro-nastodobnih, približno tisoč starejše železnodobnih in več kot sedemsto mlajše železnodobnih grobov, katerim so letos dodali devet grobov tako imenovane kulture žarnih grobišč s prehoda iz bronaste v železno dobo in 13 kostnih starejše železnodobnih grobov tako imenovane dolenjske inačice halštatske kulture, je pojasnil Križ. Z zaščitnim raziskovanjem območja bodo v naslednjih letih nadaljevali, saj se po njihovih ugotovitvah grobovi enega največjih prazgodovinskih grobišč v Sloveniji nahajajo tudi po pobočjih griča s Kapiteljsko njivo. Gre za nekdanji posvečeni prostor in zgovorne ostanke tisočletnega bivanja, ki pričajo o nekdanjem velikem pomenu ter ugledu novomeškega v prazgodovini izjemno gosto poseljenega območja. Neznanka že rešena Prav v trenutku, ko naš list stopa v tisk, se določa usoda skupine D in s tem Slovenije, na svetovnem nogometnem prvenstvu. Torej bo izid tekme z Anglijo in nadaljevanje (ali ne) Slovenije bralcem že znano, ko bodo brali te vrstice. Gotovo je prvenstvo samo po sebi nekaj izven reda. Ne le zaradi zanimivega in uspešnega nastopa Slovenije, tudi zaradi drugih rezultatov, kot zgoden in sramoten odhod prejšnjega podpr-vaka Francije. Slovenija je po dveh igrah še vedno vodila skupino. K temu je pripomogla remi igra z ZDA in presenetljivo izenačenje med Anglijo in Alžirijo. Tudi sama tekma z ameriško ekipo je bila nekaj posebnega. Vodstvu 2:0 prvega polčasa (zadetka sta bila sad Birse in Ljubijankiča) je sledila porazna igra v drugem, kjer je le groba sodnikova napaka preprečila zmago severnoameriške ekipe. A usoda je usoda in presenečeni svet je moral še naprej gledati Slovenijo na vrhu lestvice, pred ,,materjo" nogometa, Anglijo. Medtem, ko se tiska list, stiskamo pesti (ali, po argentinsko, križamo prste) za nadaljevanje teh lepih sanj. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI ZLATA SREDINA V Sloveniji je mesečna neto plača aprila v povprečju znašala 960,02 evra, kar je 0,8 odstotka manj kot marca in 4,3 odstotka več kot aprila lani. Povprečna bruto plača je znašala 1483,44 evra oz. 1,1 odstotka manj kot marca in 4,2 odstotka več kot aprila lani. PO DEVETNAJSTIH LETIH SE NIČ Srbija bi morala v Beogradu gostiti drugi del sestanka skupnega odbora naslednic za delitev nepremičnin diplomatsko konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ, a ga je odpovedala. Zato so se Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija v skupnem pismu srbskemu zunanjemu ministrstvu že pritožile in opozorile na nujnost rešitve tega vprašanja. POLITIKA IN POSEL Slovenski gradbeni velikan SCT je v zadnjih mesecih v Libiji sklenil za 1,154 milijarde evrov pogodb, obetajo pa si za dve milijardi evrov poslov. ,,Gre za posel stoletja," je za STA povedal prvi mož SCT Ivan Zidar, je pa nastal na podlagi obiska predsednika vlade Boruta Pahorja pri libijskemu diktatorju. Sicer pa je SCT že pred desetletji gradilo v Libiji, a se je moralo vrniti ,,iz Libije v raztrganih hlačah", kot je zapisal neki komentator v spletu ... OB 850-LETNICI EVROPSKEGA EPICENTRA V Žičah ob 850-letnici prihoda kartuzijanov v slovenski prostor in ob hkratnem načrtovanju prenove celotnega območja prve slovenske kartuzije poteka mednarodna konferenca na temo Žička kartuzija v evropskem in slovenskem kulturnem prostoru. Kot poudarjajo organizatorji, Žiče predstavljajo zgodovinski evropski kulturni in politični epicenter. hrvaSki poklon povojnim žrtvam Hrvaški predsednik Ivo Josipoviž je obiskal mariborsko pokopališče Dobrava, kjer se je ob tamkajšnjem spomeniku poklonil žrtvam povojnih pobojev iz leta 1945. Josipo-vič, ki je venec za žrtve povojnih pobojev zatem položil še na Pliberškem polju na avstrijskem Koroškem, je dejal, da s tem zapirajo del temne hrvaške zgodovine. SVETOVI DAN BEGUNCEV Leta 2000 so Združeni narodi 20. junij razglasili za svetovni dan beguncev. Po podatkih Visokega komisarja ZN za begunce je bilo lani na svetu 43,3 milijonov beguncev, največ iz Afganistana, Iraka in Somalije. V Sloveniji skupaj živi 82 prosilcev za mednarodno zaščito. Največ jih prihaja s Kosova oz. z območja držav naslednic SFRJ. PO SVETU MENJALNI TEČAJ Po tem, ko je Kitajska minuli konec tedna presenetila z napovedjo, da bo dovolila bolj prožen tečaj juana, je njena valuta v ponedeljkovim trgovanju v primerjavi z dolarjem že pridobila slabega pol odstotka. To je prva večja krepitev tečaja v zadnjih dveh letih. V Pekingu pa opozarjajo, da to še ne bo pripeljalo do uravnoteženja svetovnega gospodarstva. milejSa blokada Izrael je omilil blokado Gaze. Tako bo na območje dovolil vnos vseh dobrin, ki na novem seznamu niso zapisane kot prepovedane. V Gazo bodo lahko prepeljali človekoljubno pomoč, hrano in gradbeni material. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je povedal, da so na seznamu prepovedanih stvari le še orožje in vojaška oprema. JOSIPOVIČ: POKLON ŽRTVAM Hrvaški predsednik Ivo Josipovič je dopoldne obiskal mariborsko pokopališče Dobrava, kjer se je ob tamkajšnjem spomeniku poklonil žrtvam povojnih pobojev iz leta 1945. S tem dejanjem pa je hrvaški predsednik prehitel slovenskega Danila Türka, ki se več kot 15 tisočim žrtvam še ni imel časa pokloniti. Josipovič, ki je venec za žrtve povojnih pobojev položil še na Pliberškem polju na avstrijskem Koroškem, je dejal, da s tem zapirajo del temne hrvaške zgodovine. JUŽNI TOK Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev, ki sta se srečala v sklopu svetovnega gospodarskega foruma v ruskem Sankt Peterburgu, sta dosegla dogovor o sodelovanju francoske družbe pri plinovodu Južni tok. Kot je ob tem povedal prvi mož ruskega energetskega giganta Gazproma Aleksej Miller, bo Francija pri projektu sodeloval z 20-odstotnim deležem, pri čemer naj bi 10-odstotni delež pridobil od italijanskega energetskega koncerna Eni, prav toliko pa tudi od Gazproma. KIRGIZIJA Razmere v Kirgiziji se od petka postopno umirjajo, prihaja pa še do posameznih strelskih obračunov. Zaradi nasilja je moralo po ocenah Združenih narodov zbežati že približno 400.000 ljudi. Njihov položaj, še posebej v begunskih „MNOŽIČNO POBIJANJE V KOČEVJU" je naslov članku, ki ga je pripravila nemška časnikarska agencija ,,Zeitspiegel" v Stutgartu ter ga je objavilo več nemških in avstrijskih listov. Med slednjimi je zlasti omeniti solnograški list ,,Salzburger Nachrichten". Vsebina članka je prikaz vsebine znane Karapandžičeve knjige „Kočevje - Titov najbolj krvavi zločin". V članku je naveden poljski Katin, kjer so sovjetski komunisti pobili 10.000 poljskih častnikov, zatem pa pisec ugotavlja, ,,da obstoja še drugi, ki po številu in strahoti prekaša Stalinovega". Poudarja, ,,da strašni prikazi Edgarja Alana Poa niso nič v primeru s temi kratkimi, resničnimi in zato toliko bolj strašnimi prikazi tega največjega množičnega pomora, ki je bil izvršen na slovenskih tleh v gozdovih Slovenije v Kočevju". Strahota tistih dni je v članku popisana takole: ,,Bilo je v maju 1945. Dan za dnevom so tisoče in tisoče Slovencev, Hrvatov in Srbov vezali z žico, jih natovarjali na tovorne avtomobile, odvajali v slovenske gozdove, kjer so jih iz navskriž postavljenih strojnih pušk streljali v množicah kot divje zveri. Civilisti in jugoslovanski vojaki, ki so se med državljansko vojno borili proti komunistom ali se eksponi-rali kot antikomunisti, ter so nato iskali zavetišče na Koroškem, so postali žrtve teh množičnih pomorov. Na Koroškem so tedaj bili Angleži. Jugoslovani so jim v prepričanju, da so njihovi zavezniki, izročili orožje. Toda vse te Srbe, Hrvate in Slovence, ki so se zatekali pred partizani na Koroško, so zavezniki po sporazumu med Titom in angleško komando v Trstu, izročali jug. komunistom, ki so jih nato postrelili. Računajo, da je tedaj izgubilo življenje 60 do 100.000 Hrvatov, Slovencev in Srbov. Samo iz enega taborišča -Vetrinje - je bilo od 24. do 29. maja izročeno Titu in nato pobitih 12.000 ljudi". KIPAR FRANCE AHČIN razstavlja te dni v umetnostni galeriji Velikega gledališča Opera. Razstava je odprta od 16. do 29. junija in je v prvem nadstropju. ... Ahčin razstavlja pet del in sicer tri kipe in dve kompoziciji. ... SLOVENCI V ARGENTINI Družinska sreča. V družini Anatola Fabijančiča in njegove žene ge. Lile roj. Moi v Mendozi se je rodila hčerka. Družino Antona Mikuž in njegove žene ge. Olge roj. Bajželj, v mestu Los Polvorines je pa razveselila prav tako hčerka. Srečnima družinama naše čestitke. Svobodna Slovenija, 23. junija 1960 - št. 25 RESUMEN DE ESTA EDICION taboriščih na meji z Uzbekistanom, je vse bolj zaskrbljujoč. Uradi podatki govorijo o 200 mrtvih, neuradno pa naj bi bilo žrtev vsaj desetkrat toliko. OBAMA: NAGOVOR Barack Obama je 16. junija prvič, odkar je postal predsednik ZDA, nagovoril svoje državljane iz Ovalne pisarne v Beli hiši. Obljubil jim je, da bo družba British Petroleum plačala za vso škodo, ki je nastala po nesreči na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu. Obama je v 18-minutnem govoru Američanom poudaril, da je razlitje nafte v Mehiškem zalivu najhujša ekološka katastrofa v ameriški zgodovini. Glavno krivdo za tragedijo je pripisal BP-ju. Obama je spregovoril tudi o energetski prihodnosti ZDA in državljane pozval, naj načrtujejo prihodnost s čisto energijo. VARČEVALNI UKREPI Francoski minister za delo je napovedal, da bo Francija minimalno upokojitveno starost do leta 2018 s sedanjih 60 dvignila na 62 let. Do te odločitve je prišlo v sklopu prizadevanj za zmanjšanje visokega proračunskega primanjkljaja. Nad varčevalnimi ukrepi pa niso zadovoljni v Italiji. Tamkajšnja vlada premiera Silvia Berlusconija se namreč sooča z vse večjim pritiskom. FIESTA NACIONAL Este viernes todos los eslovenos celebramos el D^a Nacional de Eslovenia, en memoria del 25 de junio de 1991 cuando Eslovenia se convirtio formalmente en un estado independiente. (Pag. 1) CONSULADO ESLOVENO EN EL PARAGUAY Desde la embajada nos informan que el 15 de junio de 2010 se celebro en Asuncion (Paraguay), la apertura oficial del Consulado de la Republica de Eslovenia, encabezada por el Consul Honorario de ascendencia eslovena, el Arq. Luis Alberto Boh Serafini. La apertura conto con la presencia del Embajador de la Republica de Eslovenia con sede en Buenos Aires concurrente para la Republica del Paraguay, el Sr. Avguštin Vivod. A la ceremonia asistieron autoridades del Paraguay y otras personalidades de los c^rculos economicos, pol^ticos y culturales, eslovenos y descendientes de los eslovenos en el Paraguay. El Embajador Avguštin Vivod, acompanado por el Consul Honorario Arq. Luis Alberto Boh Serafini, recorrio la calle que lleva el nombre de la etnografa y antropologa eslovena, Dra. Branislava Sušnik, que ha sido durante largos anos Directora del Museo Etnografico del Paraguay "Andres Barbero". La Dra. Branislava Sušnik ha dedicado su vida de trabajo al estudio de la cultura guaran^, valorando su aporte a la cultura del Paraguay, dandole el sello de su identidad nacional. El Presidente del Paraguay, Fernando Lugo, firmo el ano pasado la Resolucion otorgandole a esta calle en el centro de Asuncion, el nombre de esta importante cient^fica. Esta denominacion de una calle principal de la capital paraguaya con el nombre de esta cient^fica eslovena, nacida en 1920 en Medvode, cerca de Ljubljana, que comenzo su carrera profesional con un doctorado en Prehistoria e Historia en la Facultad de Filosof^a de la Universidad de Ljubljana, es un orgullo enorme para Paraguay y Eslovenia. La apertura del Consulado y la gran importancia de la Dra. Branislava Sušnik en Paraguay establecen bases solidas para la construccion y desarrollo de las relaciones bilaterales entre ambos pa^ses. (Pag. 1) CONMEMORACIONES El domingo 13 de junio fue la fecha elegida para recordar a los ca^dos durante y tras la segunda guerra mundial entre los eslovenos de Carapachay, Castelar y Bariloche. Los relatos de los cronistas comienzan con la misa ofrecida en honor a los domobranci. Durante las homil^as se recordo que en Celje transcurr^a el Congreso eucar^stico donde se beatifico al martir Lojze Grozde. En Carapachay reunieron el Congreso con la biograf^a del nuevo beato y con quienes perdieron su vida tambien en defensa de la patria, su familia y su fe catolica. En Pristava las palabras centrales estuvieron a cargo del Arq. Marjan Eiletz que vivio aquellos d^as de tormento. Muchas veces salvo su vida, el momento mas conmove-dor de su relato fue cuando la madre le pidio que junto a su hermano dejen el transporte porque los ingleses los iban a enganar. Tambien proyectaron un documental que describe el trabajo del p. Marko Rupnik. En Bariloche hubo una ofrenda floral y en el escenario tras leer las reflexiones del Dr. Marko Kremžar los ninos ofrendaron velas encendidas en recuerdo de los ca^dos. En los tres casos hubo poes^as alusivas a la conmemoracion. En Bariloche incluso hicieron una dramatizacion de textos seleccionados bajo el t^tulo "Nuestro camino hacia un futuro brillante". El cierre, en todos los casos, fue la cancion "Oče, mati, bratje in sestre ...". (Pag. 3) CORPUS CRISTI El 13 de junio por la tarde los eslovenos nos reunimos en la iglesia Mar^a Auxiliadora de Don Bosco en Ramos Mej^a. La celebracion comenzo con una procesion dentro de la iglesia, durante la cual se exhibio la eucarist^a. Las ninas arrojaron flores como ofrenda a Jesus en los diferentes altares dispuestos a lo largo de la procesion. Luego siguio la misa durante la cual se enfatizo el congreso eucar^stico en Eslovenia. Tambien se hizo referencia a la fiesta del Sagrado Corazon de Jesus y al Inmaculado Corazon de Mar^a. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Metka Mizerit, Stane Žužek, Monika česarek Kenda in Marjana Pirc. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O