37. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. febrnvarja. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan svečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstr o-og o r sk e dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj o na dom računa bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po <> kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni'tvo in upravnifitvo je v Gospodskih nlicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blago vole poslati naročnino vsaj do srede 18. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Prvi javni shod „Slovenskoga društva" v Ljubljani. Nekoliko dnij jo še le, odkar se je uživotvo-rilo to prepotrebno in za politiško delovanje vele-važno društvo in že se sme ponašati z lepimi uspehi. Iz vseh krajev ožje naše domovine pošiljajo mu rodoljubni poverjeniki sezname nabranih Članov, katerih je sedaj že do 300, povsod kaže se živo zanimanje in izraža zadovoljstvo, da je društvo stopilo na dan. Koliko zaslombe ima društvo mej narodom, pokazalo se je včeraj na prvem javnem shodu, ki je bil uprav impozantni in katerega se je udeležilo nad 150 članov. Zastopana je bila bela Ljubljana po jako odličnih rodoljubih, a tudi okolica poslala je več uplivnih članov, tako Šiška, Vič, Bizovik, Taeenj, videli smo tudi člane iz Kranja in Velikih Lašč. Po 3 uri otvoril je predsednik goBp. notar G«) gol a zborovanje. Razložil je v primernih besedah namen društva, kateremu je načelo narodna ideja in bramba narodnih pravic na politiškem in narodnogospodarskem polji. Glavni del današnjemu vsporedu, dejal je govornik, so volitve v državni zbor. O teh se bode govorilo. Knndidatje se pa ne bodo še določili, ker jih dotični odbori še neso proglasili. Srčno pozdravivši prisotne člane zaključil je g. predsednik svoj govor z besedami: Vse za blagor našega naroda, katerega prizadevanja Bog blagoslovi! Po tem a Bplošuim odobravanjem in pritrjevalnimi klici vsprejetem govoru, predstavil je g. predsednik g. vladnega ko misarja, magistratnega oficijala Robido, na kur je prišla na vrsto druga točka. K tej poprijel je besedo g. dr. Iv. Tavčar in govoril tako : Slavni zbor! „Slovensko politično društvo* je komaj pričelo svoje delovanje, katero pa s pričetka nikakor ne more biti tako obširno in temeljito, kakor bi nekateri prijatelji posebno na deželi želeli — - že ga napadajo in natolcujejo, ter mu podti-kujejo namene, kojih nema in imeti ne more. V kratki dobi svojega obstanka se je naše društvo že zadostno razvilo, zategadel ni čuda, da ga napadajo z lažjo njega nasprotniki, ki bi najraje videli, da bi se naše društvo nikdar ustanovilo ne bilo. Pa ravno ti uapadi pričujejo o potrebi našega društva; in tem lepše se bode razvijalo, čim večje bode nasprotnikov sovraštvo, posebno tedaj, če nas bodo ti s perndijo in lažjo napadali. O potrebi našega društva ne bodem govoril. Vam vsem je znano, kako je neki kriv prorok v Gorici skušal s svojimi pretiranimi nauki podjarmiti naše leposlovno slovstvo. In znano vam je tudi, da hočejo z jednakimi nauki preustrojiti tudi naše politično življenje. Nastal je odpor v slovstvu, nastal je odpor tudi na političnem polji. Sad takega odpora je tudi naše društvo, in glavui namen mu je, zaprečiti, da ne bi se pod krinko hinavstva v naše politično življenje upeljali pretirani nazori, ki so Bogu in ljudem neljubi. Toliko v obče! Z radostjo pozdravlja odbor današnji občni shod! Mnogobrojna udeležba pričuje o zauimanji za politična uprašanja. Večje kot je to zanimanje, večja bode tudi razsodnost v političnih rečeh. Da nam je te razsodnosti časih zelo potreba, odveč bi bilo o tem govoriti. Razpravljati nam je danes o bližajočih ae državnozborskib volitvah. Te volitve so sadeva, za nas Slovence premogočne važnosti. Kakor okoljfičine kažejo, potrebovali bodemo posebno v prihodnjem zastopanji poslancev, ki bodo morali vse svoje moči zastaviti v obrambo slovenske reči. Videti je, da je vladni zistem grofa Taflea, ki nam je posebuo v kranjski krouovini mnogo koristil, dospel do svojega večera, in prej kot ne je razpust državnega zbora in odpust finančnega ministra zadnji poBkus, s katerim naj bi se rešila vladna sistema, ki je več ali manj koketovala z vsako Btranko, ter vsled tega nobeni popolnoma všeč ui bila. Z novimi volitvami si hoče grof Taafte skovati novo večino, obstoječo iz tistih znanih zmernih elementov, ki naj bi se iz cele države zbrali okrog ministra. K zmernim elemeutom pripadajo v prvi vrsti aristo-kratje, ki svoje politično mišljenje tako radi spreminjajo, samo da se obdrže pri vladi v veljavi. Pod krilo teb ariBtokratov skušal bode grof TaufTe spraviti različnih druzih poslancev, kojim narodnost m posebno na srce prirasla, in koji brez težavo zataje potrebe svojega naroda, Bamo da jim zadoni na ušesa tista dandanes v rabi stoječa fraza: „da interesi jednotne države to in to zahtevajo!u Čudno je le to, da potrebe te jednotne države naglašajo sedaj vodj e ievičarske opozicije ravno tako živo, kakor je naglašajo zastopniki vlade. Jedna in ista fraza nahaja bo v ustih vlade in njene opozicije, pri obeh pa je obrnena proti Slovanom, češ vi morate zatajiti svojo narodnost, ker to interesi jednotne države zahtevajo. Pri Nemcih pa ne vidi nikdo teh interesov, nemška narodnost pa se mora povsod gojiti, in zahtevajo se zanjo privilegije, prav kakor da bi hotela država čez noč nemška postati. Ministerstvo in opzicija sta *> torej v glavnem načelu jedini, in pričakovati je, da pride nemška levica, ki je umela v svojem volilnem manifestu tako hinavski zavijati svoje oči, ali takoj do krmila, ali pa da bode grof Taaffe še nekaj časa njen proku-rist in da bode kot tak do tedaj, ko bo za Nemo z nova vse lepo pripravljeno, vladal z umetno skupaj stlačeno večino, katere glavni značaj bode ta. da bode popolno in čisto indiferentna za vsako narodno zadevo. Kakor vse kaže, bode v prihodnjem parlamentu pregreha govoriti o kaki narodnostni zahtevi, češ da kaj tacega ne dopušiata zmernost in interes jednotne države. V taki dubi se torej samo od Bebe usiljuje vprašanje, kake zaBtopnike da naj voli sloveuski narod v državni zbor m kako naj postopajo izbrani naši poslanci tedaj, če se grofu Taafteu pri njegovi znani elastičnosti posreči, pri novem zasedanji s pomočjo tako znanih „zmerniha sestaviti novo večino. Gotovo je, da od svojih zastopnikov nikakor ne smemo zahtevati, da naj bi brez odloga stopili v opozicijo proti vladi grofa Taaftea. Ta vlada je za nas Slovence, posebno, kolikor nas živi ua Kranjskem, ugodnejša, nego bi bila vsaka in tudi naj-mehkejša levičarska vlada, lies je, da smo se Slovenci, posebno mi na Kranjskem, utrdili in si pridobili različne pozicije, res pa je tudi, da nas vržejo lahko za dokaj let nazaj, če bi prišla do vod-Btva kruta nemška vlada. Slovencem aluži to le v korist, če bi se dal še dalje vzdržavati mehki in na nobeno strau odločni sedanji vladni zistem. Če bode skušal grof Taaffe ustanoviti kako novo večino, in če bode v njej odločil tudi slovenskim državnim poslancem pravo mesto, ni ga zadržka, da bi ti poslanci v večino ne stopili. Kar se mora nagledati je to, da naši poslanci v večino ne ustopijo brezpogojno, kar se bode od njih prej kot ne za htevalo, tako da bi postali gole marijonete v rokah aristokratičue večine. Naši poslanci, če bodo natopili v kako novo vladno veČino in oziroma v kak vladi prijazen klub, prinesti morajo seboj v to večino svoj program, da se jim v prihodnje ne bode tako godilo, kakor do sedaj, ko so bili naši poslanci goli členi Hohenwartove"a kluba, o katerem neamo nikdar slišali, da bi se bile v njem s preveliko ognjevitostjo slovenske zadeve razgovarjale, ali pa, da bi se bil omenjeni klub za te zadeve solidarno kodaj potegoval. Pred vsem moral bi vzor biti v tem oziru, da bi se naši državni poslanci združili z drugimi slovanskimi zastopniki v jedno celoto. Ker pa to pri sedanjih razmerah ni mogoče, potem ne ostaja druzega, nego to, da od svojih poslancev zahtevamo, ds delujejo skupno, kolikor mo- goče z drugimi slovanskimi prijatelji, in da uravnajo svoje postopanje, če bo tudi pri vladni večini, po gotovem, določenem in jasnem programu. (Dobro, dobro!) Tukaj se ne more trditi, da bi takega programa ne imeli. Ko bo lansko leto zborovali slo-Ventki državni in deželni poslanci, vsprejet je bil po tem zboru program, proti kateremu ni bilo najmanjšega ugovora, program, katerega so vsi zbrani zastopniki jednoglasno potrdili in takorekoč slovesno obljubili, da bodo napeli vse svoje moči, da se ta program polagoma izpolni. Naši državni poslanci, ki bodo sedaj stopili v držsVni zbor, ne smejo uiti za trenutek pozabiti na ta program, in če ustopijo v ta ali oni klub, vselej mora biti „conditio sine qua non", da dotični klub B slovenskimi poslanci vaprejme tudi njihov program, ter ae zaveže, da bode slovenska zastopnike pošteno in realno podpiral v tem, da se vedno bolj približujemo uresničenju tega programa. Slovensko politično društvo bode torej podpiralo le tiste državne poslance, ki bodo zvesti ostali skupnemu programu, vsprejetemu ua zboru Ljubljanskem, in ki se ne bodo ravnali po nekaki stari navadi, da so programi samo za papir, in da je že ua vse strani narodnemu poslu zadoščeno, če se taki programi le v Ljubljani sklepajo, na Dunaji pa zopet v koš vržejo. Z omenjenim programom je sprejeto vs^, kar je koristno in potrebno za Blovennki narod Iz tega programa izvira tudi vse, kar je slovenskemu državnemu po« alancu ukreniti ua korist slovenskemu obitniku in slovenskemu kmetu. Druzega ne ostaja nego to, da se ga slovenski državni poslanci z vso resnostjo po-primejo in da se nad njim ne zazibljejo v sladko spanje. Da se kaj tacega ne zgodi, to Uno'o bodo čuvati naše društvo, ki se posebno postavlja tudi ua stališče, da ima vsak vesten državni poslanec v vedni zvezi ostati s svojimi volilci, da ima konec vsakoletnega zasedanja dajati poročila o svojem de lovanji. Od sedaj naprej imeli bodo naši poslanci posebno zavezo svojim volilcem poročati, kaj so v dotičnem zasedanji storili za obfeslovenski program, koliko so dosegli in o čem so se trudili. Spregovoriti mi je še o važni točki. Razvnela se je agitacija za državnozhorske volitve v naši kronovini, in izdala se je nekaka parola za te volitve po nuših prijateljih, ki nas sicer ljubijo z kr-ščansko ljubeznijo, ki se pa vender v mnogih rečeh ne strinjajo z nami. Izdalo se je vodilo, da se ima vsak državnozborski poslanec izreči za versko šolo, kakor jo bodo školje določili. S tem vodilom se naše društvo nikakor ne more zjediniti. Škofom gre veljava na cerkvenem polji, in mi jim tam ne odrekamo svoje pokorščine. Će pa posežejo škofje v politiko, potem morajo do -pustiti, da se jim kritikujejo njihove politične zahteve ravno tako, kakor vsakemu drugemu politiku. Visokočastiti škofie bo dosedaj že mnogo govorili in pisali o verski šoli. A niti jeden glas iz njihove srede se ni začul o tem, da nai je verska šola oprta na narodno podlago. Izreči, da moramo vspre-jeti versko šolo, kakor jo bodo škofie določili, to se pravi toliko, kakor izročiti se škofom na milost in nemilost. Vsak poslance, ki bi bo podvrgel temu vodilu, bil bi pozneje, če bi škofje kaj tacega zahtevali, zavezan glasovati za versko šolo s protinarodno podlago , Če bi škofie tako zahtevali. Sedaj si pa pomislite, kaka bi bila naša šola, če bi se tako organizovala, kakor bi si želel to na primero škof Flapp v Poreči, ali pa kak nemški škof v Celovci. (Dobro, dobro!) Mi smo za versko šolo na narodni podlagi. Pod tako šolo pa umemo mi tisto, b katero je vsako brezverstvo izključeno in katera nam daje garancije, da bo bodo v njej naši katoliški otroci versko odgojevali iu v narodnem duhu. Prepričani smo pa tudi, da se v naši kronovini že nahaja taka verska šola, ki že sedaj daje popolno garancijo za versko odgojo in da v tem oziru v naši kronovini niti najmanjše pritožbe ni in tudi ne najmanjše potrebe, da bi se kaj reformovalo t (Dobro, dobro!) Mi smo prepričani, da bo naši sedanji učitelji izvrstni, da so resen faktor, s katerim nam je pri narodni oliki resno računati, in nikakor si ne moremo zaželeti, da bi morali nastati kaki časi, da bi učiteljem naložilo se breme kake neznosne odvisnosti, iz katere bi izvirali prepiri, s katero bi se posebno učiteljem jemalo veselje do plodonosnega in uspešueja delovanja. Na drugo stran pa, kakor rečeno, se popolnoma strinjamo s versko odgojo, ter zahtevamo od svojih državnih poslancev, da naj se odločno proti vi j o vsaki spremembi šolskih z a kob o v, s katero bi nastala nevarnost, da bi škodovala baši mladini. Z ozimni na vs« to predlagam občnemu shodu, da naj za danes, ko se bodemo v posameznih kandidaturah še pri drugi priliki razgovarjali, vsprejme z ozironi na bližajoče .se državnozhorske volitve, sledečo resolucijo: Slovensko politično društvo pričakuje od slovenskih državnih poslancev, da bodo v prihodnjem državnem zboru kolikor mogoče skupno delovali z drugimi slovanskimi poslanci in da se bodo resno držali programa, vsprejetega po državno- in deželno-zborskih poslancih pri lanskem uhodu v Ljubljani, in da bodo pristopili le takemu klubu, ki bode omenjeni program sprejel v razpravo, ter obljubii, da bode slovenske državne zastopnike pri vresniČenji tega programa lojalno in pošteno podpiral. Istotako pričakuje društvo od slovenskih poslancev, da bodo s svojimi volilci v vedni zvezi ostajali, ter jim po volilnih shodih poročali, kaj so v do ičnem zasedanji storili za obči slovenski program, koliko BO dosegli in v čem so se trudili. Slovensko politično društvo, dasi je prepričano, da daje v naši kronovini sedanju šola vse garancije za versko odgojo in da se pri nas ne kaže potreba po kakih reformah, pričakuje od slovenskih državno zborskih poslancev, da naj se odločno protivijo vsaki spremembi šolskih zakonov, ki bi bila v kvar verski odgoji naše mladine. (Konec prih.i Politični razgled. \ u 11,1 u v dežele. V Ljubljani, 16 februvarja. Vol itn o t/ i ha nje. Na Dttttaj] protisemitje neso jedini in zatorej nemajo pričakovati tacih uspehov, pri državnozbor-skih volitvah, nego -o jih dosegli pri deželnozbor. skih. V več okrajih, bodeta po dva protisemitska kandidata in tako ratcepljenje glasov utegne pomoći liberalcem do zmage. Pol|ski volilni odbor je sklenil v onih okrajih V Vzbodnji Galiciji, kjer neso razmere za poljske kandidate popolnoma ugodne, priporočati mladoru-sinske kandidate. S poljsko pomočjo utegne torej priti v« * Mladoruainov v državni zbor, dočim bode stnrorusinska stranska le z veliko težavo spravila kacega svojega privrženca v državni zbor. lift tiket pfi grofu Taaffeu. V soboto bil je pri grofu Taaffeu banket, pri katerem so bili vsi ministri tostranske državne polovice, Dunajevski, grofa Ilohenvvart in Beleredi, torej glavni voditelji državnozhorske desnice. Ta banket je bil političnega pomena in nekaterniki že sklepajo, da b.ide Taaffe vsekako skušal vladati dalje po sedanji sistemi. Strosstnayerja itn.stir.ski tint, Djakovski škof Strossmaver izreka se v svojem pastirskem listu odločno proti uKazu ogerskega naivnega tuinisterstva zastran upisovanja krstov ino-vercev. Mej drugim pravi v listu vladika, da se državne naredbe morejo le tako daleč spoštovati, dokler ne nasprotujejo naukom svete cerkve. Liberalni listi tedaj škofu predbucivajo, da razširja re volucijonarne nauke. Otjerski /tri mat. Na Ogerskem se sedaj, po smrti kneza primasa Simorja, raspravlja uprašanje, da bi se pnmat-ska Dftddkofija is Oatrogona premestila v Budimpešto, da bi tudi najvišja cerkveno oblastvo bilo v stolnem mestu. To uprašanje se je ie prejšnja leta razpravljalo, pa se je pokojni knez-priuias, premeščenju nadškoHje odločno upiral. Novi nadškof pa morda ne bode tako odločno proti promeščenju videč, da to želi večina madjarskega naroda. \ u a li I c «*. Zarota proti /iott/ar.skettia kneza. Angleški listi so bili izvedeli, da so trije prijatelji majorja Punice snovali zaroto proti knezu Ferdinandu. Od bolgarske vladne strani se pa to oporeka. Nam se tudi ne dozdeva verojetno, da bi Be kdo zaradi majorja Punice snoval zarote, ko so ga že skoro vsi pozabili Če je ua vsej tej Btvari kaj resnice, je pač povod nameravani zaroti bil ves drug. Ško/' Freintel izročil je papežu izjavo, katero jo podpiralo več francoskih škofov in nad 60 monarhistov. V tej izjavi s-- dokazuje, da se katoličanstvo in republika ne dasta zjediniti, in da utegne priporočamo kardinala Lnvigerija. da naj se francoski katoliki sprijaznijo z republiko, privesti do razkola mej katoliškim prebivalstvom na Francoskem. A.lzacija in Lorena. Na podlagi nekega starega francoskega zakona, ki pa za Alzacijo in Loreno še ni razveljavljen, /a-ukazala je vlada Alzacijsko lorenska, da se morajo vsi tujci, ki hočejo dalje časa bivati v Alzaciji ali Loreni, oglasiti JIH političnem oblast vu, ki jim iz roči oglasnico. To zglasen je mora se slednjo leto ponavljati. Dopisi. Iz lNMlnijre 13 svečanu. V dopisu „Še od nekod" v 30. štev. „Slov.B z dne 7. svečana drgne se g. dopisnik ob mojo neznatnost, krstivM jo s flpomagačem, ki ima največ časa" itd. itd. Vsled tega čutim se pozvanega nekoliko odgovoriti, kar pa nikakor ni tako lahko, kajti „S!ov.K g. dopisnik mora biti jako oblasten in samoljuben mož, bolehajoč na „ samozavesti". Jaz ga kar vidim, kako mu dobro do pri srci in obistih, ko strmi v iskro velikega svojega duha, kojim je višja moč Ugodila „Slov.u predale. Tudi sila satire in sarkazma mu je na r a z p o 1 a g a n j e. Da bi se ž njim duševno meril, mi niti na um ne pade. Skromno hočem torej skromno misel svojo povedati. „Slov." g. dopisnik spravil me je s svojim dopisom z ljudsko* popisnimi komisarji v nekako zvezo, še več, celo nekoliko nade mi je dal, da bi h« mogel pri bodočem popisu do za vidnega „čina" ljudskojiopisnih komisarjev popeti! Zato mislim, da smem tudi glede popisa nekoliko odgovarjati. Pred vsem vam pa morem na uho pošepetati, da »Narodovi" dopisniki navadno ne nosijo „spake* ua obrazu, ker se poštenega svojega obraza ne sramujejo, ter jim vsled tega ni treba „tajiti", „zavijati" in „polepševati". Zavijati zna pa v „spretni svoji neipret-nosti" g. dopisnik, kajti nikdar ni bilo rečeno, da so se učitelji žrtovali, mariveč le „narodi", kajti učitelji so le delavnost svojo prenesli na drugo polje, „žrtoval" je pa le narod nekoliko šolskega pouka. Trditev, da ni šola le par dnij trpela, in da ni pričel noben učitelj -komisar pouka v šoli pred 19. prosincem, morem s konkretnim slučajem z a v r u i t i. V Poddragi bil je tudi učitelj komisar. Že pred novim letom bil je vsled bolezni na posteljo prikovan. Par Jnij pred novim letom okreval je bil toliko, da je mogel iz Bobe Kljubu temu jiričel je s popisom koj 2. prosinca, in dne 5. prosinca je delo že dovršil To moreta potrditi Župnijski in županstveni urad, kojib zastop nika sta bila ves čas na komisarjevi strani. Dne 7. prosinca — in ne 19.! — pričel se je bil pouk pri nas. Ker je pa bil baš prve dnij prosinca nenavadno hud mraz, prehladil se je bil g. učitelj hodeč ob priliki popisa od hiše do hiše, in se mu je ne še utrieno zdravje shujšalo tako, da je moral dne 10. prosenca zopet v posteljo in s poukom vsled bolezni — in ne popisa na novo prenehati. To je re.snca! Vsled tega mislim, da je g. dopisnikova tostvarna trditev glede ostalih občin istotako temeljita, kakor je bila glede naše občine. G. dopisnik trdi svojo nekako samozavestno, apodiktično, prepričevalno in premišljeno. Kdor pa neresnico premišljeno trdi, ni le lažnjivec, nego tudi zloben človek! Ako torej „Slov.u g. dopisnik svoje trditve skesano ne prekliče, pristuje mu po vsem pravu omenjeni nečastni pridevek. Ostalo ni odgovora vredno, zlasti, ker priča ob izredni duhovitosti dopisnikovej. Govoriti mi je sedaj ob samem sebi. To jo jako neljub posel vzlasti v javnosti. Napada bo rodoljubnu moja požrtovalnost. Ako se sme ob njej sploh govoriti, mora „Slov.u g. dopisnik vedeti, ki je na to žice poulično pesem svojo zagodel. — G. dopisniku moram javno izpovedati, da jaz nimam „največ časa" n. pr. vsak dan po 24 ur na razpolaganje. Delo mi ni mrzko! Jaz sem še mlad in ne morem še na javno svoje delovanje zavračati, .ledno pa smem reči. — Tu mi niti najstrastnejši protivnik oporekati ne more — po svojih razmerah in silah storil sem kolikor sem mogel, odtegnil se nisem pa delu nikdar. Tako mislim delati I udi v bodoče Već se od moža zahtevati ne more. Ako pa misli „Slov." g dopisnik, da bi bilo za me primerno „požrtovalnoa javno delovanje na Gočah pričeti, uemam jaz ničesar proti temu. Le žal mi je, da mi ni tega prej povedal. Del ujmo „po-žrtovalno" vtak po svojih silah za občo bla- ginjo. Za „Slov.a g dopisnika n. pr. bilo bi v takem slučaji, kakor vse kaže, zelo umeatno, „po-žrtovalno" javuo delovanje na cestnem kupičku za narod kamenje klepajoč pričeti Ljudje bi „požrto-valnega" moža gotovo opazili in narodova zahvala bi mu ne izostala. Vsak po svojih Silah! Prilika je lepa, pograbite jo, da vam venci slave ne zvene". Konečno imam glede sebe omeniti le Še, da sem navajen vedno le neodvisno in samostalno delovati ; „orodjew ali pa „pomagač" pa niaem bil še nikdar. To zadnje pristuje morda bolje „Slov." g. dopisniku. Pooblaščen nem tudi odgovoriti g. dopisniku na obiranje g. učitelja, ki je bil „iz daljave" sem premeščen. Imenujem ga tudi jaz ne, ker se g. dopisnik tako skrbno imenom ogiblje, češ: nomina sunt odiosa. Kako svetohlinstvo. Hujše bi rekli: stvar je odijozna, kajti vsakateremu je jasno, da v um je bil jedini namen napadati, obirati in sumničiti učitelja, ki vam ni ničesar zalega storil, razen da je bil na sedan je mesto na SVOJO prošnjo premeščen; vse „ongavljenje" vam je le grm, v kojega hočete gada skriti. — Uzrok, da je bil dotični g. učitelj s premeščenjom s štiri- na dvorazrednico „počaščen", je, da je za premeščenje nič manj nego I9krat prosil, da je dež. šol. svet že meseca svečana I. 18 90. sklenil, pri prvi priliki nje-govej prošnji ugoditi, tem bolj, ker je prosilec v svojih prošnjah navajal, da je pripravljen even-t u val no tudi službo na jedno- ali dvorazrednici na Notranjskem vsprejeti, da se le neljubega mu službenega mesta reši. Prosil je pa prostovoljno na Notranjsko, kjer mu je rojstveni kraj. Da je to resnično, ob tem se lahko prepriča g. dopisnik pri dotičuem kraj. šol. svetu in pri dež. šol. svetu v Ljubljani. Ako bi rau pa tudi to ne bilo dovolj, „počastiti" naj blagovoli dotičnega gosp. učitelja s cenjenim svojim pohodom, da mu bode mogoče v dekretu črno na belem čitati. Kadar kdo 25 let na šolskem polji uspešno in pohvalno deluje — uradnih pohval vender ni zametati! — zasluži, da se nanj ozira, zasluži pa tudi, da bi g. dopisnik nekoliko bolj taktno ob njem pisal. — Računskega talenta pa g. dopisnik posebnega ne kaže, ako trdi, da je od 550—700 gld. nič manj nego 300! Zaslužnih starostnih doklad mu pa vender ne bode „Slov." g. dopisnik hotel odtrgati, saj je že brez tega dovolj zavisten, zloben >n pomilovanja vreden. Baš protivno. „Slov.u g. dopisniku sklenem jaz: Z vami nobene besede več, dokler ne Bperete s sebe črnega madeža. Iz LoMkega potoka 11. februvarja. [Izv. dopis. I Obliubil sem vam bil, da vam poročam, kako se bodo končale naše pustne zabave. Da ostanem mož beseda, prosim nekoliko prostora ! Zabavni večer in maskurada pustno nedeljo obnesla sta se sijajno. V.se je Slo od rok v najlepšem redu. Kaj sem vse videl! Krasna, ponosna, elegantna Rusinja stopala je zmagovito kakor mati mej svojimi otroki. Za njo sta šetala zala, cvetoča, najfinejše opravljena Poljakinja in njen zares krasni spremljevalec Poljak. Tu si videl brhko, krasno pa preprosto Slovenko. — Izmej vsega ostalega oaobja r krinkami naj omenim še „Dragarskega šomuštra". Lej, lej, som si mislil, ko sem ga ogledal, srečni Dragarci, ki ste vender dosegli, kar ste že toliko časa moledovali! Čestitam vam, bojim se le, da bi se te mične sanje ne izpremenile jutri v prazne pene. — Imeli urno tudi čast, da se nam je predstavila ter ob jednem svojo prošnjo položila pred zbrano gospo lo, neka gospodična učiteljica, koja že — tako de v svoji prošnji — nad 25 let službuje m poučuje nežuo deco. No, da je pa res imela za poučevanje malih paglavcev, priča nam je „abecednik", katerega je s seboj donesla v popotni torbici. Kar velja za Dragarce, to velja tudi nam Poto-čanom, da so bodo menda vse take prošnje razkadile kakor dim v oblake; zatorej bi se gotovo prav srečne čutili mi in naši sosedje, ko bi nam nebesa kaj takega j)orosila! V to nam torej Bog pomozi! Glede pustnega torka pa samo to, da sem prepričan, da ne bode kmalu zbranega toliko občinstva, kakor sem ga tu videl. Sivi starci ob palcah in mladi boBouogi dečaki, stare mamice s tresočimi bradami in mlade matere z dojenci na ročaji, vse je vrelo od vseh strauij, vse je hotelo biti prvo iu najbližje čudnega voza. — Otroci pa bodo imeli, menim, teden dnij dovolj sladkarij, rožičev in pomaranč, ker je bilo nekaj gospodov prav darežljivih in milostnih rok. — Zvečer so pa rajali okofu tistega voza prav kakor Izraelci okolu zlatega teleta, dokler jib ni prepodil beli dan. K sklepu kličem našim vrlim gospodičinara za njih trud in požrtvovalnost: Bog jih živi še mno-gaja leta v diko in kras Potoške doline. Zahvaljujem se pa tudi vsem onim goBpodom iz Cerknice, Loža in drugod, ker so nas počastili h svojim pohodom. Zatorej jim zakličera donebesni: Živio! Na zdar! R. L. Domače stvari. — (Dnevni red sej i obči nskega s ve ta Ljubljanskega) v torek, 17. dan februvarja 1891. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Volitev dveh članov v vo-litveni komisijon za državno-zborsko volitev. III. Volitev dveh članov v naborni in dveh v komisijon za odmerjenje vojaške takse. IV. Dopolnitev klav-ničuega ravnateljstva, odseka za imenovanje nekaterih ulic in trgov in odseka za reorgai izacijo mestnih uradov. V. Pravnega odseka poročilo o go spoda Martina Terpotca ponudbi glede ceste pri njegovi hiši. VI. Stavbinskega odseka poročilo a) ob oddaji mestne vožnje; b) O računu za asfaltski tlak, vlani narejeni; c) o računih za betonske kanale vlani izvršene; č) o prošnji za plinovo raz svetljavo na Karlovski cesti; d) o nakupu igrišča; e) o nekem prizivu v stavbiuskih stvareh. VII. Poročila odseka za olepšavo mesta : a) o uredbi poškodovanih mestnih drevoredov in mestnih nasadov sploh; b) o nasvetu, da je zasuti stari ribnjak pri gradu Podturnom; c) o preložitvi Tržaške ceste (poroča tudi stavbinski odsek). VIII. Policijskega odseka poročilo o računih za zdravila mestnim ubogim nabavljena 1889. leta. IX. Občinskega svetovalca Antona Kleina samostalni predlog o redu za skladišča drv. — (Iz kamniškega o k r a j a) se nam piše : Večina naših županstev izrekla se je za grofa Ho h e n wa r t h - a navzlic temu, da katoliško politično društvo prijioroča v poBebnih oklicih razpos-slanih na vsa županstva, g. vodjo Povšeta. To pač svedoči da naši župani nečejo biti neko vrste pe telinci. — —v. — (V s e j i TržaŠkogga mestnega sveta) dne 12. februvarja vršila ae je volitev v razne odseke. Izmej slovenskih poslancev voljen je v pravni odsek dr. Sancin; v odsek za javna dela Nad-liše k; v odsek za trgovino, obrtnijo in poljedelstvo Nabergoj in Marte lanc. — (Umrl je) 10. t. m. v Sibiriji (ua Sedmo-graškem) po daljnem polehanji g. Fr. Ks. Scholl-iuayor, častni občan v Mengišu in na Golem in mnogoletni bivši član centralnega odbora kranjske kmetijske družbe. Pred desetimi leti zapustil je rajni našo deželo in bode gotovo Še mnogim čitateljem v prijaznem spominu. Bodi mu lahka tuja zemljica! — (1.) o in o 1 j u b n o darilo). Gosp. Fr. M a • yer, logar v Predjami, poslal je upravništvu našega lista dva letnika nZvouau iu nekoliko posamičnih zvezkov, da se porabijo za kak narodni namen. Želji g. darovalca se bode ustreglo. Srčna hvala! — (Trgovski ples) vrgel je trgovski bolniški in podporni blagajni izdatni znesek 901 gold. 22 kr. — (Pojasnilo.) Gospod Fran Čar m a n, umirovljeni c. in kr. vojaški duhovnik, naprosil nas je pismeno, preklicati vest, da se je v Haasberg preselil. V rečeuem kraji biva le začasno in se bode v kratkem povrnil na Gorenjsko, kjer stalno biva in ima tudi svoje posestvo. — (Slovensko gledališče.) Včeranjo predstavo znane stare Moseutbalove igre „De borah" Binemo prištevati mej bolje uspele letošnje sezone. V igri sumi pisati bilo bi odvisno. Da se od Žida pisana apoteoza židovstva v naših untisemi-tičnib časih s takim uspehom vzdržuje na našem slovenskem odru, je pač najbolji dokaz, da smo Slovenci res bolj liberalni nego on! Nemci, ki zdaj ob priliki volitev uprizarjajo krvave tepeže mej se-initi in antisemiti'na Dunaj i. Slobodno torej prestopim na izvršitev igre. In tu mi je priznati, da je bila v celoti prav povoljna. Go^pa Bor š t ni k -Zvonarjeva, ki je prvikrat igrala hvaležno iu naporno glavno ulogo, bila je skozi in skozi res izborna. Da je morda koj v jiočetku pričela mulo prestraBtuo iu je valed tega mankalo polaganoga naraščanja, nečem ji šteti v greh, ker dobro vem oceniti nervozno vzrujauost, v kateri se nahaja vsak igralec, ki prvikrat igra veliko ulogo. Odštevši to, I čegar posledica je bilo semtertja prehlastno govorjenje, moram reči, da je bila ta nova uloga naše prve dramatične igralke prav srečno usj>ela in jo je občinstvo opetovano odlikovalo z zaslužno pohvalo. G. Danilo bil je včeraj tako dober, da mu ne morem očitati nič zdatnegu. Prav z veseljem priznam, da je znal izvrstno svojo ulogo in vBled tega tudi dosegel popolni uspeh. Da sta oba imenovana igralca — vsaj za moj okus — malo preveč patetična bila, omenjam naj le mimogredoč, ta mali nedostatek odpuščam jima prav rad glede na njijno res sicer prav dovršeno igranje, kar je priznalo tudi občinstvo. Prav izvrstna in simjmtična je bila včeraj g. Nigrinova, ki je zares jako izborna igralna sila iu se ve vsakej situvaciji prilagoditi prav srečno. Igrala je povsem naravno in ljubko. G. Sršen v težavni ulogi učitelja bi bil zadoŠčeval popolnoma, da Bi ni izbral nekako preveč pretirane maske, sicer pa je igral prav dobro G Verovšek bil je v maski in igri prav izvrsten župnik in je prav pohvalno rešil svojo ulogo. G. Je nič, kot župan, potrudil se je prav pošteno in mu rade volje priznam njegovo posebno požrtovalnost in dobro voljo. Videlo pa se je, da ga njegova narav veliko bolj vsposoblja za šaljive nego pa za resna uloge. Igral je mirno, brez patosa, samo v resne jih momentih pa bi bilo |>ač želeti malo več ognja in nekoliko iiiiMij šibki organ. Gosp. Borštnik, g. Danilova in g. Slavce v a izvršili so prav dobro manje svoje uloge, »menjam naj še g. Perdana, g. Št urina, in KarliČa. Ensembli bili so }>rav živahni, in omenjam z zadoščenjem, daje g. režiser Borštnik se udeleževal sum v njih, akopram mu njegova uloga tega ni predpisovala in je bil „spiritus uiovens" v njih. Kar dr.je igri za nas nekako literarno vrednost je lep Cegnarjev jezik Iu že iz pijetete do tacega pesnika - pi elugatelja moram se pač izreči proti čudni slovenščini, polni dialektičnih lokalizniov in celo členov! kakor smo jo čuli včeraj iz ust jednoga glavnih igralcev. — Ne štejem to toliko njemu v greh, nego onemu, čegar dolžnost je bila Opozoriti ga pri 8kušujah na ta nedostatek. Preverjen Bem da bi bil dotični gospod igralec prav rad ustregel opravičeni želji vseh onih, kateri vidijo v slovenskem gledališči ne samo zabavni zavod, nego vsaj v resnih igrah tudi šolo lepega, pravilnega slovenskega jezika. —i. — (Občni zbor bolniške blagajnice mojstrov v Ljubi j unij vršil se je včeraj do-poludne v magistratui dvorani pod predsedstvom gosp. Kunca ob navzočnosti mnogih članov. Računski sklep kaže, da je blagajnica imela vsega vkupe 1212 gld 21 kr. dohodkov. Stroški iznašajo 247 gld. 87 kr , mej njimi za boluiško jiodporo udov 234 gld. 70 kr., ostalo je torej v blagajnici koncem 1890 I. 964 gld. 34 kr. Računski sklep Be odobri in si. deželnemu zboru za podporo 100 gld. izreče zahvala zboru. —V odbor se izvolijo: Re bek Josi|), ključavničarski mojster, Nolli Srečko kleparski mojster, Reich Adolf, suknostrižec, Žitnik Jeruej čevljarski mojster, Kun C Matija krojaški mojster, Tratnik Leopold pasarski mojster, Schl eg I Eduard, podkovski mojster, (i ju d Aleksander, frizer, Rum pel Avgust glasovirar. — V revizijski odsek se izvolijo gg: Zierenstein, Bogi in H i n t e r I e c h n e r. — (V rt me.) Zima vedno jednako pritiska. V Ljubljani našteli smo zaporedoma 77 hudih zimskih dnij Potem imeli smo par dnij ugodneje vreme, hkratu pa se je zo|)et povrnila z vao svojo ostrostjo iu koncem preteklega tedna posetila nas je se ledena burja, ki je napravila mnogo žametov, da po nekaterih potih naše mlekariee neso mogle v mesto in da so Kamniški železnici zaporedoma dva dni morali poslati po dva stroja na pomoč. — (Iz mariborske okolice) se tu m piše Po znanem geslu „svoji k svojim* se narod slovenski krog Maribora še zmiraj premalo ravna. Slovanski okoličani prihajajo |>o sobotah in ned.-lj.ih kar trt«moma v mesto in ondu sila veliko denarja meščamki pusto. Komu pridejo v pest? Odgovor ni težak. Zagrizenem Nemcem, vsaj z večine. Tako si Slovenec sam gada ua prsih redi. Pa idi k slovenskim trgovcem kupova*, Če moreš pri njih vneli vrst naga dobiti po isti ceni kakor drugod! Kaj premore sama peščica slovenskih jiod jetnikov v tekmovanji proti množini nasprotnikov! Krnel le tam najraje kupuje, kjer blago po ceni dobi. V tem oziru smo v Mariboru sila na slabem. Pa še nekaj druzega mi srce teži, namreč, da nemarno svoje slovenske knjigarne. Za Boga, bomo li po vsako malenkost pisali od Poncija do Pilata ter plačevali drago poštnino! — Vrli Celjani bodo skoro na lastnih nogah, a v Mariboru se za knjižno trgovino slovensko nihče ne zm^ni. „Svoji k svojim" v dejanji, kje ai? Nebi li mogla Cirilova tiskarna odpreti še svojo knjigarne? Brezmejna mlačnost obrodila bo bridki sad. — (Iz Bohinjske Bistrice.) Nenadoma odvzelo se je danes tukajšnjemu poštarju Tomažu Zupancu upraviteljstvo pošte. Pošto oskrbuje sedaj začasno poštni uradnik. Skrajni čas je bil, da seje zagrizenemu nemčurju ta posel odvzel, Ker mučil je vse Bohinjce s svojim surovim obnašanjem. Le hudi in nestrpni mraz spravil je Lesnikarjevega Tomaža na dan. ^ — (Žalostno!) V »Edinosti" čitamo: V ulici Veltro štev. 205 sta stanovali v neki amrad-Ijivi luknji GO letna Dragotina Romšek in njena 26 letna hčerka Ana. Uboga starka, ojdrajoča se na palico hodila je od hiše do hiše prosit miloščine, da je preživela sebe in hčerko, ki je slaboumna in podvržena božjasti. Ker je pa zima hudo pritisnila, morala je starka ostati doma in obe mrli sta lakote in mraza. Polunagi, mršavi iu sestradani tako, da je bilo groza videti, prenesli so ja v bolnica. Osobito hčerka je bila pretresujoča priknzen. In kaj tacega godi so v toli hvaljenem „usmiljenem" Trstu. —- — (Vodstvo „Tržaškega podpornega in bralnega društva") uljudno vabi vse čč. gg. društveniket da se udeležijo rednega občnega zbora kateri se bode vršil v nedeljo due 22. februvarja t. I. točno job 3. uri popoludue v društvenih prostorih (via Caserma št 13 ) — („Co n f e d e r a z i o u e Op era i a") slovenski oddelek imelo je v nedeljo 15. februvarja redno mesečno sejo v društvenih prostorih Dnevni red: 1. Splošna volilna pravica in sedanje državuo-zborske volitve; 2. društvene stvari. — (Zmrznili otroci.) V Mnrkušci na Hrvatskem zmrznilo je pred kratkem Šest ciganskih otrok. — (Hrvatsko akad. društvo „Zvono-mir na Dunaj i) priredi jutri 17 t. m. v proslavo desetletnega Bvojega obstanka koncert in ples v dvoranah hotela „Goldenei Kreus". Sodelovali bodo nekateri člani „slovanskega pevskega društvu" in brnts*ega društva „Sloveniju". Cisti dohod namenjen je društveni za.dadi. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Moskva 14. februvarja. Nadvojvoda Ferdinand stanuje v Krenila v solmh, sicer curjeviču odločenih. Po zijutrku ogledal si je nadvojvoda cerkev v Kremlu in veliki dvorec. Prati 7. uri zvečer bil je obed pri generalnem guveuerji visokemu gostu na čast. Novi Jork 14. februvarja. General Sheruian umrl. Praga 1<>. februvarja. Stareceški volilni oklic pravi, da je sedanji položaj kritičen in da utega vsaka hiba poslancev imeti opasne posledice. Poslancev prva dolžnost je: Nikakor ne dopuščati, da bi se z novimi certralizujo-cinii zakoni nadalje omejila deželna avtonomija. Pri tem pa se ne smejo v ne mar puščati potrebe vkupne države, ki je zaščita Čehov. Treba je, da se uvede pravična dohodarina, odstrani pa preobremenenje posestev in hiš. Oklic poudarja potrebo zvez za 3 S čeških poslancev, naglašft, da se Čehi trdno drže programa, da je nji v treh deželah češke krone nastanjeni narod nerazdelna celota, in zahteva, da se je krepko protiviti onim, ki pravijo : Čehi, ki so že mnogo hudega prebili, prenašali bodejo še kaj hujšega. Oklic svari naposled pred hlepenenjem za popularnostjo Razne vesli. * (O so d a prestole u a a ledni ko v). Nepričakovana, smrt belgijskega kraljeviča Balduina, dala je nekemu francoskem u časmkarju povod, sesti viti zbirko jodniicih slučajev, ki so se pripetili v teku jMislt dnjega poldruzega stoletja, katerih je precejšno število. Marveč tacih slučajev je bito na Francoskem, ker skoraj 200 let ui prešla krona od očeta ua sina. Sin Ludovika XIV. umrl v skrivnostnih razmerah, istotako njegov vnuk, tako da je krona od uiega prešla naravnost na praunuka Sin Ludovika XV jo tudi umrl mlad; sin Ludovika XVI. • umrl je kot otrok; sin Karola X„ vojvoda Bery Ški b'I je umorjen; sin Napoleona I. umrl je kot vojvoda Reichatadtski v izgonstvu; sin LouiB Filipa ponesrei il je na šetnji in sin Napoleona III našel je smrt mej zulukafri. V JRusiji zgubil je Aleksander II prvorojenega sina 22 let starega; Viljem II. kralj holandKki pokopal je oba svoja sinova; tragična osoda cesarjeviča Rudolfova je vsem še v žalostnem spominu; kralj belgijski Leopold II zgubil je tudi dva prestolonaslednika, narprej jedinega sina, potem pa nečaka. Nt*mški kraljevič Friderik Viljem, ki je bil že ua smrt bolan le tri meseee cesar, spada tudi nekako v tragično zgodo vino prestolonaslednikov, katera dokazuje, da 8e človeška osoda z vso krutostjo približuje istotako prestolom in vladarskim palačam kakor borni koči navadnega zemljana. * (P ros j a k o v a r e k 1 a m a.) Po ulicah mesta VVindsor prosjači neki slepec igrajoč harmoniko. Neo'ga dne p lj>* se? mimo njega kraljica Viktorija ter mu vrže tudi mali dar. To je dalo prosjaku povod, da je koj drttgi dan obesil si tablico, na kateri je bilo zapisano : „Oslepil za vnetjem očesnih mren. Podpira ga tudi Nj. velečanstvo kraljica Viktorija." Poslano. Gospodu dopisatelju „Slovenca" v štev, 33, z dne 11. svečana 1891. V Vašem dopisu dne 8. svečaua t. I. trdite da ima Vihnika 2e, ali bolje: Še jedno nemško Iruštvo to je: „lovsko društvo" , katerega udje bo razven jeduega ali dveh vsi Slovenci, streljajo pa po nemški. Opozorim Vas, da sem pri teru društvu že več let in vedno uredujem le slovensko. Pri vsih zborih društva govori in zapisuje se samo „slovenski". Ob času lova govorim«« materni jezik in ne zasramujemo povabljenega gosta, ki govori samo svoj materni jezik laški ali nemški, kajti kaj tacega Dam, kakor tudi vsacemu druzemu, olika in izobraženost ne dopuščata? Naznanila ob času lova pa vsak po svoji misli spisuje, bodi si slovensko ali v drugem jeziku, v mrtvi latinščini gotovo ne ! Da imamo jednt-ga uda, ki po rodu ni Slovenec , a vender je mož vse časti vreden in mirno z nami Slovenci živi, zaradi tega Vi, g. dopisatelj, še nimate u/roka imenovati Vrhniškega lovskega društva „nemško" —! Potem pravite, da streljamo po „nemško"; dobro, — ste li Vi g. dopisatelj iznašli ta smodnik? drugi ga še niso! Lorbarjev venec Vam za to!! Konečno sem pa radoveden, ker Vi lovsko društvo tako opisujete, - kako so Vam nemški ustreljeni zajci pri obedu dišali? Gotovo bi Vam jaz vodil slovenski Rdober tek". Za prihodnje Vam svetujem, da ne pošiljajte takih „otrobov in rezance", v svet in ne mešajte, da se Vam kaj druzega ne pokadi pod nos in ne zapraši oči, kar bi Vas bodlo. O. Tel©T7-&elK tajnik in blagajnik Vrhniškega lov&kega društva. V o s I an o. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skuAeno in o«l znamenitih zdravnikov priporočauo lahko čintilno, raztapljajoče sredstvi'. — 1 škatljica a 15 pil volja 15 kr , 1 zavoj = 120 pil 1 gld. i, v. — Pred ponare-fniijem »e J »ko svari. — Zahtevaj Isreeuo Nen-Mtein-ove Ellzabetne pile. — I'ristno so samo, če iiua vsaka škatljica rodeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna 4,pri hv. Leopolda", Dunaj« uiesto, Eek« der .HpleKel- uutl IMankeiigaMNe. V LJublanl se do bivajo pri gosp. lekarji <1. IMocoll-Jt. (791—17; Piccoli-jevo esenco za želodec prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar ti. PlCOOll v Ljubljani v zahojčkih po 12 in več steklenic. I steklenici 10 kr. 1 (79-4) KISE .LJUBLJANSKI IW f »toj! j « z» vho leto jrld. 1.4lO; z it pol leta jI I; gl r 111.-11 < • 111 JDTjLnaLjslsa, borza dne" 16. februvarja t. I. (Izvirno telegraPčno poivčilo.) včeraj — gld. 92 lf) 92 20 : 10 lo 101-75 988- — 308 75 : 1 l 30 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata rnnta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banko . . Kreditne akotje..... London........ Srebro........ Napol......... C kr. cekini...... Ncuniko aiarke..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. I8l>4 Qge.r»ka zlata renta 4°/0 . . Ogcrska papirna renta 5°/0...... Dunava ieg. srečke 5°'u . . . 100 gld. Zeuilj. obč. avitr. 4l/,70 zlati MS t. listi . . Kreditr.o »ročko......100 gld. Rudolfov« srečko..... 10 n Akcijo an^lo-avstr. bauku . , 1.20 . Traiuway-driišt. velj. 170 gld. a. v. . . . — gld 9 07 >42 66-10 25» gld. 10,). danea 92 20 92 15 110-15 101 '6 986 — 309 50 114-35 — „ 9 08 — . — , fi6 10 131 gld. 05 kr. 182 „ — ■ 104 100 121 113 182 20 16=> 221 80 9r> 75 50 PO 25 Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen ua i l u s t r o v a n gospodarski list ,,Kmetovaleo" s prilogo „ Vrt nar", pošlje naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu d.'poslir prvo številko brezplačno in iz katero moro ■prevideti, da jo list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (<>0 —14) liiss-Staufer-jev Teb„r univerzalni klej (kit) najbolji za hitro in daj »o zaklojenje in zalepljenje vseh razbitih stvarij, dobiva so pristen v Bteklenicab po itO, 80 in -iO kr. v Ljubljani pri Fr. Kollmann-u. (100—1) nHodpisane tvrdke javljajo s tem, da so se mej seboj zavedale, da posamente-JB| rijskega blaga, čipk, trakov, gumbov, tulov, solnčnikov, ženskih klobukov, cvetlio in nakitnih peres od 1 dne marca t. I. ne hodo več na ogled, oziroma na obrabo na dom pošiljale in da ima dotičnik, ki bi se ne oziral na ta sklep, plačati deset goldinarjev globe. Si#7iif no Magro* har&nn in suHno s** hoda tsateor r#o sedaj gto&itjaii na o///r #/. Tudi naznanjajo podpisane tvrdke, da se od 17. dne februvarja t. I. prodajalnice zapirajo ob % uri zvečer ne pa oh 8. uri, kakor doslej. J. S£Benedikt. C. J. Haman. Bilina & Kasen. A. Eberhart. M. Podkrajšek. Henrik Kenda. A. Sinko vic Ernest Stoekl. Albert Sehaffer. Izdajatelj in odgovorni uredni k : J o a i p N o 11 i Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne".