NA OBISKU V KS BUKOVICA - ŠENKOV TURN
Sami si krojijo razvoj
Potem ko smo se poslovili z Vodic. smo skočili še na obisk v sosednjo krajevno skupnost Bukovica-Šenkov turn, pravzaprav v Utik, kjer je se-dež krajevne samouprave. Njen živ-Ijenjski utrip sta nam v strnjenem pogovoru vsak zase predstavila Nuša Brovc, vodja vodiške dvorazredne podružnične šole v Utiku in Štefan Borčnik, član sveta KS in predsednik krajevne konference SZDL.
Opiranje na lastne sile
Čeprav sodi krajevna skupnost v izrazito kmetijsko področje naše občine, s 1200 prebivalci šestih vasi, je kar 400 ljudi zaposleno v okoliških industrijskih in mestnih središčih, ki jim ta dohodek pomeni dopolnilni vir preživljanja. Najpomembnejša veja tukajšnjega kmetijstva je gove-doreja za proizvodnjo mesa in mle-ka. Med devetdesetimi kooperanti Kmetijske zadruge Medvode je blizu 80 aktivnih kmetijskih proizvajalcev, od teh pa jih ima 76 status zaščitenih kmetij. V osmih zbiralnicah zberejo dnevno tudi po 2000 Htrov mleka. Ker na njihovem območju ni delov-nih organizacij, je le 6 zasebnih obrt-nikov ozkega profila, so odvisni pri izvajanju svojih razvojnih programov in krajevne samouprave od financi-ranja iz občinskega proračuna in sa-moprispevkov krajanov.
Krajani se resnično lahko pohvali-jo, da so ves svoj komunalni stan-dard dosegli predvsem z opiranjem na lastne sile, naj bo to pri napeljavi in izgradnji vodovoda, napeljavi električnega omrežja, telefonski na-
peljavi. izgradnji lokalnih cest in še marsičesa. Med kratkoročne naloge, katere so si zadali, je dokončna ure-ditev in asfaltiranje dveh odsekov preostalih makadamskih cest Utik--Selo in Bukovica-Utik v dolžini okrog 3 kilometrov ter ulic v novem naselju Utik s 30-timi, večino že zgrajenimi stanovanjskimi hišami. Razširiti nameravajo tudi telefonsko napeljavo, ker je že zdaj okrog 200 naročnikov oziroma interesentov za nove telefonske priključke, kar pa je zvezano z istočasno povečano zmog-ljivostjo telefonske centrale v Vodi-cah. Tudi več kot 20-letno razreševa-nje kanalizacije, ki je pogojena z me-lioriranjem področja Polšak, ostaja še naprej njihov kapitalni problem ter se navpzuje na skupno razreševa-nje z vodiško krajevno skupnostjo. V snovanju pa imajo že tudi nasled-nji srednjeroči plan razvoja za ob-dobje 1991 do 1995, v katerem naj bi zgradili šolski objekt za 4 razredno osnovno šolo z vzgojno varstvenim oddelkom ter manjši družbeni cen-ter, v katerem bi našla svoj prostor tudi nova trgovina, saj s sedanjo emonsko tako v pogledu prostorov, zalog in izbire blaga ter kadra, kraja-ni niso zadovoljni. Ker so bili krajani vedno doslej voljni podpreti progra-me za razvoj kraja, ni mogoče dvo-miti, da bi ga tudi v bodoče ne pod-prli s samoprispevki, je konstatiral Stefan Borčnik. Bodočnost je v naraščaju
Ko smo se v razgovoru z njim do-taknili družbenega in političnega živ-Ijenja kraja, smo izvedeli, da sta svet KS in krajevna konferenca SZDL prav zdaj v intenzivni fazi evidentira-nja kandidatov za nove organe kra-jevne samouprave in za delegacije ter funkcije, oziroma naloge v druž-benih organizacijah. Največ težav jim povzroča pridobivanje kandida-tov za vodilne funkcije. Po vseh ima-jo organizirane vaške odbore, ki zelo uspešno opravljajo vlogo pokrivanja interesov vaščanov in delovanja soci-alistične zveze. Doslej so evidentirali na razne nivoje družbenih aktivnosti blizu 200 krajanov od teh kakšnih 100 za krajevno samoupravo.
V majhni krajevni skupnosti je se-veda tudi manj možnosti in interesov za organiziranje društev. Pa vendar imajo zelo uspešno skoraj 200 član-sko Smučarsko društvo Strahovica s svojim domom in dvema manjšima skakalnicama na Selu, kjer prirejajo vsako ieto po eno ali dve tekmovanji v skokih ter smučarsko šolo za pi-onirje in mladino. Prav tako sta še posebno aktivna in uspešna gasilska društva v Bukovici-Utik z 90 člani in svojim domom ter gasilsko društvo Šenkov turn, ki iraa okrog 200 čla-nov in svoj dom v Bukovici. Ženska ekipa GD Šenkov turn je pred dvemi leti dosegla na zveznem tekmovanju v Srbiji izreden uspeh, ko je osvojla II. mesto, ostale desetine pa se stal-no nahajajo med prvimi mesti v obči-ni ali republiki.
Dvorazredna osnovna šola v Utiku je nekakšen raali spiritus agens svo-jega okolja. Tu je vedno nekdo, ki ga je mogoče najti, tu so pri roki otroci, ki s svojimi tovarišicami takoj poživi-jo vaško okolje s kakšno prireditvijo, praznovanjem ali pa izvedejo kakšno očiščevalno akcijo. Njihovi prvo in drugošolčki so nosilci sporočil in va-bil in tudi naši najmlajši raznašalci Javne tribune po hišah. Zato so s pri-srčno zvedavostjo opazovali njenega novinarja v svoji sredi, ko so mu pozirali za posnetek. Šestintrideset otrok obiskuje »zaresno šolo«, osem-najst pa malo šolo, je povedala Nuša Brovc. »Nekoč je bilo v teh krajih veliko otrok in so imeli v Šenkovem turnu celo 8 razredno osnovno šolo, potem pa se je število učencev tako zmanjšalo, da so jo ukinili in preosta-le učence prestavili v Vodice. V zad-
njih letih se število otrok zopet pove-čuje zaradi novih gradenj in doselje-vanja, vsled česar bo kmalu treba misliti na uvedbo 4 razredne šole. Poleg pouka imamo na šoli s še dve-mi učiteljskimi močmi, za otroke za-poslenih staršev in za otroke z učni-mi težavami, tudi popoldansko var-stvo. Ljudje so tu kjer delam že 18 let, zelo delavni, skrbni in prijetni. Zato je tudi naše sodelovanje s Kra-jevno skupnostjo in družbenopolitič-
nimi organizacijami zelo dobro in vsestransko. Z našimi otroci pripra-vimo programe za praznovanje ob vseh pomembnejših dnevih in praz-nikih, skrbimo za urejevanje obeležij iz NOB, pripravljamo komemoracije ob dnevu mrtvih in podobno, oni pa nam prispevajo sredstva za skromno novoletno obdaritev, pustno maška-rado ali za krajši šolski izlet,« je raz-lagala naša sogovornica.
Ivo Osolnik