Leto IV., štev. 18f ———..... .....................
l'u*turna i).;«u.iiif-n.>.
V LfubUant, sobota one 4. avgusta 1023	Po? amezna fttev. ctane 1-50 Oin
lih«|» ett * ■tutral.
Stane mesečno 12-80 Din ia inoxem«tvo 25-— a ■eobveine
Oglasi po tarifo Uredništvo:
Miklošičeva ceata it 16/t Telefon St 72,
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko
Upravnf&tvo:
L|ubl|ana, Preiernov«
ni. AL 64. Telet it 3&
Podružnico: Maribor. Bai vartka ul L
TeL it 'O. Cel|», Aleksandrov* •>
Račun pri uoStn. čekov, uvoda i ter, 11. Ml
Na dosedaj še nepojasnjen način so bile včeraj vse brzojavne ln telefonske žice nekje med Celjem ln Mariborom prerezan« ali sicer pokvarjene. Tako tndi z Dunajem ln Praga nismo mogli govoriti In so Izostale vse Inozemske vesti. Porodilo o smrti ameriškega predsednika Hardlr.ga je prispelo brez-rično preko Zagreba.
Vladne represalije profi železničarjem
KOMUNIKE PROMETNEGA MINISTRSTVA. - FANTAZIJE MINISTRA JANK0V1ČA. - MOBILIZACIJA STAVKUJOČIH ŽELEZNIČARJEV. (Glej tudi poroCllo o stavki za (Domačimi vestmi«.)
Ljubljana, 8. avgusta.
Danes so prispeli v Ljubljano prvi udeleženci novinarskega kongresa, ki lirične jutri.
Med novinarji najdemo imena, kakor Lord Nortbcliffe. Dunajski parlamentarni žargon pa jo dal marsikateremu naslov »Tintenkuli«, »presbandit* Itd. Na eni strani ime svetovne veljave, na drugI strani anonimna množica z zanič-Ijivim nazivom. Toda med takšno množico je živel in delal na primer tudi Josip Jurčič, ali Svetozar Markovič, Mars ln oba njegova velika ruska sled-benika, so dolall Mazzinl, Theodor Fon-fcane, Thiers, Clčutenceuu. In mnogi, mnogi drugi. Mnogi pravi presbandit je vse svoje življenje zares služil ta naziv ln jo lajal ln bevskal ln brizgal strup po poklicu med svet. Mnogi je vstal tlntenkull In se potil za 80 goldinarjev ln maral prste ter končno šel k drugemu poklicu, ali pa gladu poginil ob idealih. Mnogi Je pOBtal svojemu narodu vodnik v politiki ali v kulturnem delu, in si je pridobil mesto v prejšnji ali sedanji zgodovini, politični ali kulturni. Od tlntenkulija do kulturnega ali političnega prvaka je včasih le en korak, včasih pa večnost. In obratno. NI to toliko odvisno od železne energije, sposobnosti, od »sreče« . . . marveč od takozvanega ambienta, obeležja. Novinar kot oseba ln kot stan Je povsodi pravcati barometer kulture svojega naroda. Dunaju smo po pravici očitali Smuka, ta šmok pa je pogruntal rečenico, da ima vsak novinar maršal-ako palico v tornlstru.
Tip jugoslovanskega novinarja še nI nstvarjou, ker še nI ustvarjen naš narodni tip, niti ie nimamo svojega dovr-Senoga novlnstva. Kakor smo prinesli v novo državo vsak svoj na pol že dovršeni, na pol pa še nedokončani, sveti, često brezizrazni obraz, tako se sedaj mod seboj amalgamlramo, rastomo polagoma, ln še vedno v konservativnih smoreh prošlostl. Stari srbski, stari hrvatski ln stari slovenski tip, z vojvodinskim, bosanskim in primorskim od-grankom; često smo še kampanilističnl, separatisti po čustvu ln praksi tam, kjer govore programi o absolutnem je-dinstvu. To stanje se potem Izrablja — v dokaz proti jedinstvu ln za njega ue-možnost Kdo danos najčlsteje predstavlja srbskega novinarja, srbski način mišljenja, čustvovauja, srbske poglede na državo, na nacijo, na poeiline stanove, na razmerje med plemeni? Kateri tip bo najbolj pogodil, kar je hrvatskega, kar je slovenskega? In kaj je jugoslovansko? Ob petem kongresu jugoslovanskega novinarstva je morila naš najkoristnejši, najreanejši, najbolj trpeči kolega — humorist, satirik. Ob njem in v njegovih karikaturah morda najbolje gledamo zrcalo, v njegovih spakah morda najlepše vidimo svoj obraz. Kot predstavniki vsega onega Bkupaj, kar tvori dušo »naroda, koji nastaje». Tudi ml nastajamo. Tudi med nami so tipi vseh vrst, značaji vseh barv. Ko se sestanemo na tridesetem letnem novinarskem kongresu, bo med danes in takrat tako različno, kakor da nas časovno loči stoletje od letnice 1923.
Danes se sestaja v Ljubljani peti kongres jugoslovanskih novinarjev, obenem četrta skupščina naše organizacije. Tudi on je slika stanja vseh stvari v naši državi. Se vedno nimamo tiskovnega zakona, niti svoje zbornice, niti prave sindikalne organizacije, da, niti svojih uajprimitivnejših pravic, n. pr. svobodne uporabo prometnih sredstev. Zato pa imamo med »odgovornimi« kolegi takšne, ki se skrivajo za imuniteto itd.
Duhovito povedano je bilo, da je tisk sedma velesila. Celokupni naš tisk Je od nacijonalne velesile še vedno tako oddaljen, kakor je naša kraljevina oddaljena od ranga velesile. Ce so pa mora ponekod že tudi v našem tisku priznati, da imamo resna stremljenja, mnogo dobre volje ln moči, more vendar marsikateri naš list ponosno reči o sebi, da vrši veliko kulturno delo ln da uči, bodri, in da od uvodnika pa do zadnje dnevne vesti in polemične notice zastopa idejo, katero je spoznal za pravo, brez kompromisov, brez malo-dušja.
Peti kongres jugoslovanskih novinar-Jev se še ne more pečati z uačeluim razčiščevanjem. ML ki daiemo obliko
Beograd, 8. avgutt*. p. O starki n* južni železnici Je prometno ministrstvo izdalo nocoj nastopni komunike:
»Včeraj opoldne Je zagrebška direkcija obvestila ministra o tem, da se bo začela železniška ttavlu v noči med 2. In J. avgustom In da bo trajala do polnoči 3. avgusta na privatnih železnicah v Sloveniji in na Hrvatskem. Po poročilih od davi ln nocoj te Je U stavka res začela. Prometni minister Je o tem nujno poročal ministrskemu svetu, ki je na njegov predlog In na predlog min. za notr. stvari odločil. da vojni min. i ukazom pokliče n* orožno vajo vse ono železniško osobje, ki se nahaja ▼ stavki, ln sicer na temelju zakona o postopanju ▼ slučajih nereda, stavk tn upora na železnicah t dne 15. decembra 1921. Ta odredba se Je že brzojavno odposlala komandi IV. armlj-ske oblasti v Zagrebu ln zagrebški železniški direkciji.
Na državni železnici nI stavke, nltl v Sloveniji nltl na Hrvatskem. Promet za mednarodne ln konvencljonalne vlake Je zagotovljen. Zagotovljen pa Je tudi notranji osebni promet s pomočjo vojske ln drugega osobja. Povsod vlada red In mir; samo v bližini Ljubljane so stavku-Jočl streljali na lokomotivo državne železnice, ki Je bila poslana v Postojno, da prevzame ektpresnl vlak Iz Trata. Po zadnjih poročilih te duhovi pomirjajo. Odredila se Je nujna preiskava o vzrokih stavke, kakor tudi da te najdejo povzročitelji tn kolovodje stavke v tmltl« člena 10. zakona o zaščiti države*.
OLUPOSTI PROMETNEGA MINISTRSTVA.
Beograd, 8. avgusta, p. Danes Je bila seja ministrskega sveta, na kateri je pro-
metni minister poročal o stavki lelesnl-čarjov na Južni železnlol Navedel Je do tedaj prejeta poročila o poteku stavke. Prometni mlnliter Je tpravljal to stavko v »vezo t stavko, ki Jo vodijo »Probu-Jajočl te Madžari* ter J« naglašal, da vzbuja pozornost Utočasnost ttavke(II). Na seji ministrskega sveta te Je sklenilo, da bo vojaška vaja za stavku joSo trajala dotlej, dokler bodo to zahtevale prometne razmere ln dokler ne bo viden rezultat stavke na Madžarskem. Ob 8. url zre-čer je bila situacija ta: Na progi Južne železnice 8lsek-Zagreb vrši službo državno osobje s pomočjo vojske. Na progi LJubljana-Rakek je vse oeobje Južne že-leznioe poklicano na orožno vajo.
Nato jo prometni minister še poročal, da so zastopniki muslimanskih železničarjev v Bosni zahtevali, da smejo v službi nositi fes. Ker Jo danes potokel rok, da te Ima izvršiti naredba o novih železničarsklh uniformah, je prometni minister ostal pri tvojem sklepu, da morajo vsi železničarji noeitl novo uniformo, ki jim jo Je dala država.
PREPOVEDI IN ARETACIJE.
Zagreb, 8. avgusta, p. Za danes zvečer ob 5. url Je bil napovedan velik protestni zbor železničarjev, poštarjev In Javnih nameščencev v Zagreba. Policija je zborovanje zabranlla.
Zagrebška pukovna okrožna komanda je poklicala na orožno vajo vse one železničarje. ki v roku 12 ur ne bi nastopili službo. V Zagrebu Je bD aretiran Bogdan Kreklč, predsednik zveze železničarjev In predsednik delavske zbornice. Zaradi njega to bile aretirane še tri druge osebe.
nI te Male antante obenem člani novo ustvarjenih Malih untant. V obeh slu. čajih bi bila ista naloga, da so izvrši čim bližje sodelovanje i Grško In Polj• ako. Za enkrat bodo to tesno zvezo zastopniki Male antante vidno manife« Btlrali v inozemstvu ter se bodo odslej sporazumno vršile skupne deinarie pri vseh silah, kjer so akreditirane.
V vprašanju rcparaclJ v »poru med Francijo In Anglijo Ima Mala antanta svoje stališče, katero pa smatra kot svojo Interno stvar. Kandidatur* sa za« stopnlka za seje društva narodov So nI določena. Na konferenci v Sina ji sc na to nI polagala velika važnost Prišlo je do sporazuma, dt se bodo vsi ministri
j za zunanje stvari držav Male antante
v času sej druStva narodov nahajali r ' Ženevi ter te bo po situaciji sklepalo ' na licu mesta.
lntcrcsantno je omeniti tudi vprala* ' nje obnove odnoSalev z Rusijo. Za en< krat se to vprašanje nahaja v sondira« nju ter se o njem misli zelo optimistih i no. Mala antanta je uverjena, da sa ! vse države v Evropi približujejo Rusiji : in da želijo, da Rusija čimprej vstop! v mednarodne odnošaje. NaSa kraljo« vina nima nobenega uradnega predstav nika v Rusiji, ako pa se bodo odnošaji obnovili, bo naša vlada Imenovala tvo« 1 jega zastopnika v Moskvi.
Ameriški predsednik Harding umrl
PODLEGEL JE NENADNI PLJUCNICI.
Naš mednarodni položaj po sinajski konferenci
EKSPOZE ZUNANJEGA MINISTRA NOVINARJEM. — BODOČNOST MALE ANTANTE. — RAZMERJE DO RUSIJE.
Beograd, 3. avgusta, p. Danes dopol« dne ob 10. je minister za zunanje ttva« rl dr. Ninčič sprejel beograjske novi. narje in jim podal neke vrste ekspoze. Naglasil je, da noče ponavljati dejstev, o katerih je Javnost glede konierence v Sinaji bila že obveščena ln o katerih so zastopniki drugih držav Male an» tante že poročali. 2eli samo, da jim da vtis, ki ga Je on dobil na tej konferen. cL Izjavil je:
«Od zadnjega sestanka zastopnikov Male antante v času kraljeve poroke v Beogradu pa do danes je Mala antanta pokazala velik napredek. Pri prvem se« Stanku je sporazumevanje trajalo samo pol ure, sedaj pa ima v dvodnevnem intenzivnem delu komaj dovršili posle. Potrebovali smo časa, ne zaradi tega, ker bi bile potrebne med nami diskusl« je aH da bi te morali porazumevati v posameznih vprašanjih, ker smo v vseh vprašanjih hitro prišli do sporazuma, temveč bilo je treba toliko časa, ker je bilo mnogo vprašanj, o katerih smo ho« teli izmenjavati misli, ker je bila naša želja, da določimo skupno gledišče Ma« le antante o vseh važnih vprašanjih evropske politike. Ranovrstnost vpra« Sanj, o katerih smo govorili ln ker je bilo potrebno, da se detajlno vzajemno ob« veščamo, je izzvala potrebo, da amo Imeli dolgo konlerenco. Vtis je ta, da Jo kohczlja med silami Male antante vedno večja ln da a tem vedno bolj raste njen pomen kot faktor politike miru ln konsolidacije v Evropi.
Beograd, 3. avgusta, p. Iz dobro In« formiranih političnih krogov doznava vaš dopisnik, da je Mala antanta imela od sestanka v Sinaji veliko koristi ln da se Je tam utrdilo popolno soglasje med njenimi člani v vprašanjih medna« rodne politike. Ta sporazum je poseb« no pomemben zato, ker so se pojavili
▼ javnosti glasovi, da r posameznih vprašanjih med člani Malo antante nI prišlo do sporazuma. Posebno so je o tem govorilo v času prevrata na Bol« garskem, ko se je obsojalo pistnje ru« munskega časopisja. Držanje rumunske vlade v odnošajih napram zaveznikom Male antante pa je bilo povsem ko« rektno. Najboljši dokument za to je, ker je korilerenca v Sinaji odlično uspela.
Na konferenci v Sinaji Je bilo tudi sklenjeno, da so Mala antanta sestane vsako leto vsaj dvakrat. Sestanki se bo« do vršili radi izmenjave misli o raznih političnih vpraSanjih, dasi bi zanje ne bilo nikakega stvarnega razloga niti do« godkov, ki bi zahtevali sestanek Male antante. Prvi sestanek se bo prihodnjič vršil v Beogradu, potem v Pragi itd.
Dalje doznavamo, da na konferenci v Sinaji dr. Ninčič ni predlagal nlkakih posebnih ukrepov proti Madžarski, ka« kor je to pred nekaterimi dnevi javila »Prager Presse*. Na konferenci se tudi nI razpravljalo vprašanje o vstopu Grške ln Poljske v Malo antanto, ker se to vprašanje niti nI stavilo, temveč se je govorilo samo o odnošajih teh dveh držav napram Mali antantl. Pri tej priliki je prišlo do soglasja v tem, da Je potrebno, da se vzdržujejo čim Intitnnejšl odnošaji z Grško ln Poljsko, ker sta Mali antantl zelo koristni.
Nato se Je govorilo o možnosti, da so razširi osnova Male antante. Nava« jall sta se dve možnosti tesnejšega so« delovanja z Grško In Poljsko. Po eni osnovi bi se imela baza Male antante razširiti tako, da bi obsegala poleg neulllyske in trianonske mirovne po« godbe tudi druge mirovne pogodbe. Po drugI verziji pa naj bi so ustvarilo več skupin Malih antant ki bi bile med se« boj zvezane v tesni zvezi in bi bili čia«
Newyork, 3. avgusta. (Radio) Pre- i zident Hardlng je danes podlegel pljučnici Njegova smrt Js splošno presenetila, ker so zadnjo vesti poročale o zboljšanju predsednikovega stanja.
•
Se prcdco Jo nastopil rok za volitev novega predsodnlka v ameriških Združenih državah Je položila bolezen sedanjega predsednika Hardlnga na posteljo tor ma upihnlla luč življenja. Njegova smrt je prišla popolnoma nepričakovano. Božja dekla, ki ne meri ljudi nltl po letih, nit! po bogastvu ali slavi, je tudi pri ameriškem prezidentu šla svoja lastna nepojasnjena pota.
Ilarding Je Ml predsednik ameriške Unije nekaj nad dve leti. izvoljen je bil dne 2. aprila 1921. Pri njegovi volitvl se je bil boj mod demokratsko ln republikansko stranko. Demokracija, ki je po svojem predstavnika Ideologu Wllsonu doživela svoj polom na konferenci evropskih diplomatov v Parizu, Je tudi doma pri predsedniških volitvah propadla. Coi je o«tal v manjšini ln v washlngton-skl Beli hiši Je zavladal reprezentant republikanske stranke Ilarding.
Za evropsko politiko je nastopila i nitollčenjem Hardinga nova doba. Na njegovo pobudo se Je vršila raaorožitve-na konferenca v VVashlngtonu. ki pa nI Imela toliko namena omejiti splošno oboroževanje narodov, temveč je skušala pomakniti nekoliko dalje preteč konflikt mod belo In rumeno raso. Konferenca ni končala tako, kakor so želeli ameriški krogi. Z njo nista bili na koncu zado/oljni niti Amerika, niti Evropa.
Drugače Je bila Hardingova era ▼ Ameriki doba abstinence ameriške poH-tike v evropskih zadevah. Združene države so se popolnoma odrekle sodelovanju v vpraSanjih, na katerih bistveno niso bile Interesirane. Ostale so pri starem ameriškem gospodarsko-političnem principu, da se Iz idoalnth razlogov pač ne izplača hoditi po kostan' v žerjavico ta druge. Amerika ao jr posvetila sebi In Je v prvi vrsti gledal«, kako bo spravila sadove vojno zase. Denarja, katerega dolgujejo Ameriki »vropske države, nI mogla izgubiti; a poskrbela Je zato, da eo tl dolgovi odplačajo. Iz "•h razlogov nI Amerika v poslodnjih dveh letih podvze-mala nobenih akolj ln nobene Inlcljatlve
javnemu mnenju ln smo njegov mikrofon, ne moremo še sami sebi dati one ustave, ki jo država že Ima. Podobni smo v svojem razvitju Italiji, kjer je novinarstvo prav tako počelo v nlzer-nah in se potem dvignilo z državo In narodom vred. Naša današnja naloga je, da se konsolidira stan ln da se ustvari, utrdi njega zasebna organiza-c' x. Od zbora do zbora se že vleče ta problem v peto leto. Ob desetem kongresu, ko bomo obenem obhajali prvo desetletnico domovine, bomo morda tudi mi sodni za druee. višie urobleme.
Zaenkrat Se ne moremo v višine Time-sov ali Tempsa. Treba se izogniti nižinam, kjer plazijo reptill. Najpreje treba, da utihnejo oni, ki vidijo v nas še vedno le škodljivce, poklicne kvarljiv-co narodne duše. Mi jo samo reflektl-ramo.
Ljubljana ne bo mejnik v naših kongresih, le člen v verigi. Naj ostane vsem tovarišem v prijetnem spominu, ko se po kratkih dneh oddiha vrnemo vsak k svojim črnilnikom, Skarjam, telefonom in linotypom, ln k svojim vernikom.
za reSItev evropskega kontinenta U povojnih stisk. Ostala je zvesta Monroeje* vi doktrini »Amerika Amorikanccm*.
Republikancem ameriškim gre torej zasluga. da so po Wilsonovih nastopih v evropski politiki ohranili sebi samo gospodarske ugodnosti vojnega izida in da so Ideološka razmotrivonjn propustni evropskim narodom. Tudi tu, kakor na neštetih drugih poljih, se je izkazala ameriška življenska praksa, ki vpoSteva t»-mo one činltelje, katori ji no povzročajo zgube. Po sedanjem stanju stvari ni nobenega povoda, da bi so ta pravoo ameriške politike Izpromenil v bližnji prihodnosti. Kdo bo novi predsednik Unije, jo postranska stvar; glavno vprašanje je. ali bo vodil svojo zvozjio državo po Isti poti. katero mu jo začrtal prednik Ilarding. Kolikor Evropejci Ameriko lahki poznamo ln jo mororao presoditi, menimo. da se bo to zgodilo.
•
Predsednik Harding je po rodu Skot. Njegovi pradedje so prišli v Amorikn pričotkom 19. stoletja. Njegov oče, ki šo živi, Je bil zdravnik. Harding Je bil rojen dne 2. novembra 1866. Obiskoval j* šolo v Marionu. Najprej Je bil učitel.i. vendar mu ta poklic nI ugajal. Zapustil je službo ter pričel Študirati pravo. Posvetil ss je novinarstvu tor sodoloval pri listu »Evenlng Star«. Pri tom Ustu Je bil stavoo, kolporter. korektor in nazadnje lastnik lista. Ilardingovo imo je postalo popularno zlasti z ozirom na njegov novinarske ln govorniške zmožnosti. Bil je vodja baptistične oerkve, kateri Je f»» sedaj pripadal.
Svojo politično karljoro Je prlčol Harding leta 1889. Odlikoval Be Je zlasti » logislativne:n dolu v skupščini držav« Ohio, kjer je bil lota 1904. Izvoljen za podguvornorja. I>eta 1900. je bil iznova Izvoljen ca podguvornerja, pa Je topol mesto odklonil. Leta 1910. je kandidiral za guvernerja, pa je pri volitvl propadel Leta 1914. Je bil Izvoljen ta senatorja Zedinjenih držav, kar Je ostal do dne 2 novembra 1021., ko Je bil ravno na svo; rojstni dan izvoljen za predsednika Ze dlnjenih držav. Pri izvolitvi za predsed nika jo dobil absolutno večino glasov Od 602 delegatov Je glasovalo zanj 848 ki so Imeli za seboj 0,687.000 volilcev Do volitve novega predsednika bo vodi! njogore posle podpredsednik Collldge.
RUMUNSKI KRALJ NA POTU NA BLED.
Beograd, 8. avgusta, -v Nocoj se doznava, da Je odšel lz Bukarešte rumunskl kralj t kraljico, ki potujeta oba na Bled. V njunem spremstvu se nahaja naš po. slanlk na romunskem dvoru g. ČoUk-An-tlč.
Zunanji mir»«ster o triglavskem incidentu
Beograd 3. avguitn 'Ja konferenci, ki Jo )e imel r"--ariji n.inlster dr. Ninčič danes z beograjskimi novi-narjl, Je neki novinar -r^ii'" ministra o prihodu Italijanskih Alplncev na Triglav. Minister ni dal nobenega preciznega odgo-ora, dasi mu to Vaš dopisnik naglašal, da so italijansko čete res dvakr« prekoračile mejo. Dr, Ninčič Je rekel, da uradno meja ni določeni- ter so potemtakem ne ve, ali so Italijani prekoračili mejo ali ne.
Pogajanja z Italilo
SuSak, 8. avgusta, r. Danes se je objavil prvi komunikč o delu paritetne komisije, kateri so i našo strani prisostvovali: dr. Šilovič, dr. Rybaf in Ra-člč. Značilno je, da komunikž poudarja, da jo bila to prva seja, ki se je vršila po preklnjonju v Opatiji. Odslej se bodo vsak dan vršile seje v palači Gighi. Ko-munikč dalje ne vsebuje nobene besede. Objavili so sa samo nekateri itali-
janski listi. Znagflno je, da tega komu-nlkčja ni Izdala službena »Agenzia Štefani«, ki doslej sploh šc niti s bese do nI omenila paritetne komisije, tem več da o njej poroča agentura Volta.
Inozemske borze
3. avgusta.
ZAGREB. Efekti živahni. Na deviz, nem tržišču tendenca popuščajoča. Malo povpraševanja. V dolarjih nobenih zaključkov. Nastopil Je danea tudi di< sponent Narodne banke g. Arangjelovič Notirale so devize: Dunaj 0.132—0133. Berlin 0.00725—0.00785, Budimpešta 0.52.S do 0.575, Bukarešta 47—0, Italija 408 do 410, London 430—432, Newyork ček 93.5—94.25, Pariz 535—545, Praga 277.5 do 278.5, Švica 1680—1690; valute: do< larji 92.90—93.25, avstrijske krone 0.13:' do 0.1345, češke krone 273—275, francoski franki 530-535, leji 44—47, lire 404—0; efekti: Ljubljanska kreditna banka 235—237.50, Slavenska banka lir do 112, Praštediona 1195—1200.
BEOGRAD. Amsterdam 3750—3775. Berlin 0.007-0.00725, Dunaj 0.137 do 0.13315, Bruselj ponudba 460, Budimpe. Sta 0.40—0.50, Bukarešta 47—47.5, Var-Sava povpraševanje 0.03, Ženeva 1682.5 do 1685, London 429.5—430, Milan 407 do 407.5. Ncwyork 93—94, Pariz 530.25 do 540.40, Praga 277—277.25. Sofija po. vpraševanje 85.
{{jr	A ■it^m" -
ar	Al m
f § I £ i|
.Un.lo K državnim davkom n> Intorato vrod do 20 baladi 01« 8'—, mkl ntd«l|n|« liaaeda 80 p«' vrt ~ Pl.fi. •• vodno napra) (lahko tudi v znamkah'. Na vpralinl« odpovarl« uprava I«, ako |a vpralanl« priložena znamka za odcovor (ar manlpulaol|aka prlato|blaa (I Oln).
imjim
Bančni uradnik
poznav&Icc srbolirvatskega, italijanskega, francosk^a in anRleRkega Jezika, dob»?r ko-respondent In prevajajo, Iflčo saposlcnje zo popnldan-ako ure, event. delo na dom. ponudbe na upr. „Jutra'. frod „7108".	'<.103
Mesta skladiščnika
f&Cem. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,230". 7104
Šivilja
Iaurjena Šivilja gre S'vat na dom. gre tudi na dojele. — Ponudbe pod .,Šivilja" na upr. „Jutra".	7110
Mesta kontoristinje
blagajnlfiarke, koreeponden-tlnje, stonoRraflnJe. strojspl-eke, plearnlfike mofil pri knjigovodstvu iSCe ahsolventlnja dvorazrodno trgovHke šolo t odliko. Naatop takoj. Naslov pove upr. ..Jutra". 7020
Zastopnik
ae IBfie, kl bi tfoleg svojih ra-stopstev prevzel le provls. ca stopstvo farmacevtlfinlh ln kosmetlfinlb Izdelkov ca Ljubljano ln de2elo. Ponudbe, pri katerih je navesti refe-renoe ln sahtevke, pod ..Koa mutlka ftt. 400" na upravo „Jutra".	7025
Potnik za Kranjsko
proti provliljl sa kremo Invalid ln Lebln ter sa okrase božIPnlh dreves, se lfičo. Sprejmejo se tudi krajevni zastopniki za vsa mesta Slovenije. Lebln, Hoče pri Mariboru.	7122
Trgovski pomočnik
Aobra raofi, * dobrimi referencami, voJaSftine prost, vefič mešane stroke, slasti specerlje, želi menjati sedanje mesto. Heflfktiram za mesto prvega detajllsta nll PkladiftCnlka v Sloveniji. — Cenj. ponudbe pod „Zanes-IJlv 7078" na upr. ..Jutra" 7078
Korespondent
t H jezikih, kl jih tudi dobro govori, strojepisec, praktično izvelban, teli celodnovne aH delne sluSbe. Ponudbe od ,,8pretnost".	7082
Slikarskega ln pleskarskega pomočnika
iSftom, starega od 20 do 21 let. Plafia po dogovoru. Nastop takoj. Filip Hrovat, slikarski mojster v Radečah pri Zidanem mostu.	7">15
Služkinja
? kuhinjo ln natakarica se srejmeta. Gostilna 6. Dunaj tka costa.	7084
Trgovska pomočnica
f?Co službe v trgovini. Izvežbana je prodaje mauu-fakture, sptcerlje, ?e1eznlne, tobaka. Cenj. ponudbo na upr. ..Jutra" pod ..Marljiva .
7133
Mesarski in prekaje-valski pomočnik
fgče službe. Nastopi lahko ! idl za kuhinjskega mesar-fn. Cenj. ponudbe pod „Po-t.cn" na upravo „Jutra".
6853
Snažno dekle
do 20 let staro, se sprejme /:t lahka blAna dela pri bolj-6= rodbini. Nasljv v upravi ...Jutra".	7067
14Ietno dekle
fr. dobre in pofitene hlSs, ima \cseljs do trgovine. Ififie primernega mesta, da se l/uCl. v a slov pove upr. „Jntra".
7055
Trgovsko Izobražen gospod
podjeten, z dobro referenco, sedaj v državni službi, želi premen Iti službovanje v kaki sovini kot pomočnik, pot-ni': ali poslovodja. Cenj. poji i.lbe na upr. ..Jutra" pod Energičen".	7032
V katerem kraju
bi potrobovall dobrega snmo-strojuega krojni* a. (Žena dobra filvllja). Event. bi tudi trgovino začela. Ponudbo proti povrnitvi stroškov pod , .Dober krojač" na upravo ..Jutra".	7131
šivilja
za perilo se priporoča sa delo, gre tudi v hlfto. Naslov pove upr. ,.Jutra". 7120
Kupi se:
Večja množina premoga rjavega in evltlega , večja množina drv za kurjavo; ve3|a
množina bukovih hlodov brez srca; večja množina kostanjevih drogov 8 ln pol nictr& dolgih. Ponudbe, obsegajoče ceno franko vagon, ali franko obmejna postaja, dobavno množino ln dobo, ter plačilne pogoje, naj ae naslovijo na upravo ,.Jutra" pod geslom Resno" do S. avgusta 1023.

Ptič jastreb
velik, 8 tednov star, popolnoma udomačen, «e proda. Naslov pove upr. ,,,'utra 7100
Novi ročni voziček
s »tlrlml koleal Jo naprodaj. ORledn se Ka v Rožni dolini, hl&na fit. 145. LJubljana.
7111
501. domače sllvovke
prvovrstne, kuhano v decembru tn 200 kg letošnjega cvetličnega, trčenega nudu prodam. Naelov v oprav! ,.Jutra".	7114
Stroj
za pletenje nogavic It. 8 Je naprodaj. Naslov na podr. „Jutra", Maribor, pod
„400".	7124
Zlata ovratna verižica
z obeskom, moftka srebrna verižica za uro, obleka ta lOletnega dečka, damsko bluze ln krila ter nekaj perila ln rabljena Jopica ntolke, se ugodno proda. Naslov v upr. ..Jutra".	7115
100 delnle
Obrtne banke v Ljubljani i opcijo prodam. Ponudbe pod ,,Delnice 6658" na upr. „Jutra".	7008
Zbirko hroSčev
• potrebnimi knjigami (Kuhnt, Calwer itd.) In pripravami za lov hroftčev proda B. Vencajc t Mokronoga.
7077
Krojaški stroj
močan ln malo rabljen ae proda ca 12.000 kron. Jernej Blajak, BlOTtnJsrndec. «849
Brusnice
raipotllja proti vsako množino po najnll dnevni ceni tvrdka Verdnlk ln Apllbval, Mlallnje. 7070
ponsttu illjl
Motorno kolo
(MotosokoS.), 1 ln pol do 2 K9., a novo močno pnevmatiko. Za ceno 8500 Din. odda M. Herga, St. L.nurt, p. Velika Nedelja. 7010
10—12 HP bencin-motor
zelo dober ohranjen pripraven aa preurediti na eesalnl plin, odda po nI i'cl r.enl M. Herga, Sr. Lanart, p. Velika Nedelja.	T008
Suh ieSnJev lea
se proda. Ljubljana, KolezlJ-eka ulica 24 (Trnovo). T050
Žensko kolo
sa radi aelltre pod eno pro. ila t goatllnl prt „P««ar]u". Vodmat	7080
BB
Zamenjam stanovanje
2 aobl. kuhinja ln prltlkll-ne v Sp. Sliki a enakim ▼
eredlnl mesta. Ponudba na upr. ..Jutra" pod ,,Zamenjam".	7128
Dijaki(-lnje)
dva do trije, srednješolci, se sprejmejo v dobro oskrbo. Velika soba. elektrlina luč, posebni vhod. Naslov pove upr. „Jutra".	7C7S
Privatni uradnik
l&če sobo. Za uslugo bi eveni. poučeval 6 Jezikov in sr«d-uje&olske predmete. Ponudbe pod ..Cista soba" na opravo ..Jutra".	7080
Stanovanje
se odda v najem, tjtotam se proda pohištvo. Ponudbe pod ..Pohištvo" na upravo „ Jutra".	7086
Sobo
nemeblovano, 18če veo dan odsotna, Jako mirna tn solidna gospodična. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod „Pra»-na soba".	7187
Snažno sobo
iščejo trije gospodje v sredini tuesta z elektrlfno raz-sv*»'.'avo ln posebnim vhodom a 1. septembrom ali takoj. Ponudbe na poštni predal 112.	7058
d. d.
v Ljubljani
prodaja
116
mog
:z slov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
PROMETNI ZMOD Zl PREM06, D. D., 1 L]UBl]HHI, Miklošičeva cesta S115/11.----
N* nrano In stanovanje
sprejmem 2 gospoda ali 2 gospodični; podučujom tudi
klavir. Naslov pove uprava ..Jutra".	7044
Mebllrana soba
s brano se odda mirnemu gospodu. Naslov pove uprava ,.Jutra".	7140
V najem
vzamem gostilno v kak on: kraju ali drugo sllflno konto-aijo. Ponudb« na upravo ..Jutra".	7106
Trgovska hlfe
■ dobro ldočo trgovino na glavnem trgu v Industrijskem raeotu pri Celja se proda. Plačati Je treba 200 000 dinarjev. Ponudbe pod llfro ,,Zlata Jama" na upravo „Jutra".	69«»«
KavarniSka hi&a
• koncesijo, tudi za gostilno, v Industrijskem mestu na glavnom trgu, pri Celju, so proda. Plačati Je troba 150 tisoč dinarjev. Ponudbe Je poslati pod llfro »Kavarna" na upr. ..Jutra".	6009
Boljšo gostilno
na prometnem kraju vzame takoj ▼ najem mlad Inteligenten zakonski par brez otrok. Poznejla kupčija ni izključena. Ponudbe pod ..Boljla gostilna It. 7182" na upr. ..Jutra".	7182
Dobra gostilna
•redi Maribora, se proda. Za Izplačati Je dva milijona kron sačaRno. Kavarna en milijon kron. Ponudbe na podr. ..Jutra", Maribor, pod »Gostilno aH kasarno". 6713
Gostilno
ali trgovino vzamem r najem ▼ prometnem kraju. — Cenj. ponudbe pod ..Gostllua ln trgovina" na upr. ..Jutra".
7030
Zakaj tak uspeh?
Velikokrat nas vprašajo ln-sercntl, zakaj Imajo < tvno ..Jutrovl" oglasi veliko večji nepeh kot oglasi drugo! — čisto naravno! ..Jutro" Izhaja vsak dan okoli 15.000 Izvodov. Vsi drugI slovenski Usti zaostajajo v nakladi da leč za ,.Jutrom". Velika razširjenost lista pu jo cdluo merilo za vrednost oglasov Odtod tudi tolik uspeh orcla-sov v ..Jutru". Ce kje, Ima oglas ▼ „Jutru" siguren uspeh.	(1)
Lepo posestvo
80 minut od Rogaške Slatine, sadni VTt. vlnogrnd, polja, pripravljeno sa vrtnarje. — Ponudbe na Eker Pepl, Rogaška Slatina, Švlcarija. 7125
Pekarska hiša
dobroldočo trgovino v industrijskem mestu na glavnem trgu pri Celju so proda. Plačati Je treba od 1RO.OOU Din do 200.000 Din. Ponudbe poslati pod ,,Parna pekarna".
7003
Bančni uradnik
želi znaja mlade gospodične. Neanonlmne dopise pfd ..ilektor" na upr. „Jutra" 7102
Iščem
za mladega, nadarjenega nečaka nožno žensko duMeo, katera mu bi bila pripravljena pomagati s svojim premoŽenjem do dosege eksistence, proti povrnitvi s srečnim zakonom. Mlada, pod 26 let stara vdovlca z enim otrokom nI Izključena. Stan postransko. Predpogoj: neoporečnost. Blagohotne pouudbe takoj pod ,.Srečko Kovač", LJubljana VII, poštnoleleie..
7118
MladentC
88 let star, lsobražen. prijetne zunanjosti, z milijonskim premoženjem, se želi seznaniti s dekletom alt vdovo, kl bi imela večje kmetijsko posestvo. Ponudbe na upr. „Jutra" pod „83". 7076
Konfekcijska trgovina
ln salon za dame ln gospode po meri se priporoma. Izdeluje so v laatnem atoljeu vra domska Iu moška garderoba po uier! ln po najmodernej-I šib krojih ln prvih modnih i žornallh. Cene lelu oblek so (sledeče: Damskl kostumi (speci Jalno krojaško de'o) 500 Din. PlaSSl, kimono, ra-! glan (specljalno krojaško delo) 400 Din. Celotna oblesa (francoski ln dunajski modeli) 250 Din. Družabna toaleta 300 Din. Moška celotna obleka (prvovrvtno spe-cljalno delo) 375 Din. Družabne toalete (frak, smoMng) 550 Din. Moderniziranje damskl h ln moških oble!* po žornallh). Državnim namo-ščeucem posebeu popvist. Dreta Brunskole, d. t o z. LJubljana, židovska ulica 5. 7100
Kdo bt posedli
mladomu trgovou «a dobo 8 mesecev 1Č0.000 dinarjev. Obrestujem po 20 odst., proti varnosti se lahko vkujlll na posestvo. Ponudbe pod „Pod-Jeten trgovec" na upravo ..Jutra".	7118
Pleskarji! Sobni slikarji! Barvarji!
I Prvovrstna zemeljska kreda (temeljna) se pridobiva v Planici na Oorenjskem. Cene napram tujemu blagu nizke. Zabtovajte uzorce. Vprašanja na A. Janežlč, Bled I-. 6956
Roditelji, sorodniki
Mlad soliden varkraral biJ'1-Jonar želi znata gospodične,
So možnosti s veleDosejtva. tatančne podatke s sliko pod ..Strogo tajno" na upravo „ Jutra".	7 J 01
Dama
kl sovraži enoličnost Življenja. želi zabavne korespondenca z duševno dobro sltul-ranlrnl gospodi. Dopisi na upr. ,, Jutra" pod ..Mnogo-llčn&st življenja". " 7112
Mladenič
28 let star, z 100.000 Din gotovine, državni poduradnlk, želi znanja s samostojno premožno gospodično ali vdovo. Cenj. ponudbe Je poslati s sliko pod ,, Afrodita" na podr. „Jutra". Maribor. 7126
Prodam posestvo
blizu 4 oral, hiša ln hlev. I Ugodno za trgovino. Cena I 45.000 Din. Vončlna, Srom-lje pri Brežicah.	60G7 |
Vdova
stara 45 let, 70.000 Din gotovine, želi znanja s starejšim posestnikom ali državnim uradnikom. — Cenj. ponudbe Je poslaU s sliko pod ..Venena" na podružnl-oo ..Jutra". Maribor. 7127
Dekle
staro 20 !ot. brez premoženja. aamostojna gospodinja ln kuharica, reetega snačafi. želi solidno, miroljubno živ- | Ijenje a gospodom od 40 do 60 let. Vdovci z 1 do 8 otroki niso Izključeni. Pouudbe i pod ..Značajnost" na upravo ..Jutra".	6994
Kapital
naložite varno ln dobifika-nosno pri starejši lcanl firmi. Sodelovanje na prosto dano. Lepo stanovanjo v vili na razpolago. Le pof-tenl, značajnl ponudniki pridejo ▼ poštev. Ponudbe z navedbo kapitala pod ,.Les štajersko" na npr. ,.Jutra'. 7095
Kdo bi posodil
vdovi potrebni kapital sa za-fletek zajutrkovalnlce v Beogradu. Dobre obresti in vknjižba. — Ponudbe pod ,.Varno" na upr. ..Jutra".
7063
Orožnik
iz Dolenjske, kl b! telo! zamenjati istotam na lepo postajo. naj po&lje svoj naslov na upr. ..Jutra" v»od ..Zamenjam".	1116
Posojilo 5000 Din
bi nujno rabil sa dobo 2 mesecev. Katera dobra oseba bi posodila na moje Imetje v vrednosti 40.000 Din, proti vrnitvi čez dva meseca Din 5400. — Ponudbe Je vposlati na upravo ..Jutra" pod šifro ..Hvaležen".	6972
Vf£H ZrtmKZA
avtomobile in kolesa
Vvj-tvirukv to vb l:ana
PALAČA IQ.KRED-BK'
JUHC
GOBE
o
3ANCI
0AGNINO!
r.CEmv
i*J
Izjava,
Izjavljam s tem, da . družln-uik g. Ivan Straži Ljubljana, ni pooblait samo talno sklepati t iB( uaie tvrdke habrinihki pogodb ter podpisovati ( rodila.	(r
JoBenice, 26./VII. lji Brsdbeno podlells Arhitekt I. KREIHER t c«, Jesenlo«, Ljubljana, Zajn;
Prst in
gramo!
se oddaja na stavbiš
Okrožnega urada mama delavcev na Miklošičevi ca
Več se poizve na sti biSčn.
S

inserirajte
: : V «JUTRUi
1091
Danei ob 6. ari zjutraj je umrla naSa ljuba mati, stara mati in prababica, gospa
Po 85 letib trpljenja jo odila, da najde plačilo m troja dela Naj ji bo Bog pravičen eoilnikl
Pogreb «o nil v soboto dne 4. avgnita ob '/, 3. uri popoldne izpred hita žalosti Trnovska ulica Stov. 29. Blag bodi spomin nanjo in mir njeni duSiI v LJUBLJANI, dne 2. avgusta 1923.
Žalujoče rodbine:
Florjiinčič, Bifcns, ftiiculinič, PIbSIssj, Bohinjec.
MMMMBBM

gostuje samo dva dni
in sicer 4. In 5. avgusta ob 9. url zvečer
Annita Berber Sebastian Droste
s svojim frapantnim sporedom.
Le iz najplemenitejših vrst kakao-a se izdeluje
Staro lito železo
kupujejo po najvišjih cenah
Strojne tovarne in livarne, d. d.,
v Ljubljani. 4osb
Otvoril®)? mesnice.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da bom
v soboto dne 4. avgusta 1.1. otvoril v Šolskem drevoredu na novo urejeno stojnico (mesnico), kjer bom prodajal goveje meso prvovrstne kakovosti po zmernih oenah.
Zagotavljajoč solidno postrežbo, so priporočam
4089	Josip Musar, mesar.
Upokojen orožnik se sprejme^.
kot nočni čuvaj k večjemu industrijskemu podjetju. Plača dobra. Predpogoj je treznost in energičen nastop. Ponudbe naj se pošljejo pod UPOKOJEN na upravo „Jutra"
BauuJi
Zahtevajte jo pri VaSem trgovcu i MiiHL***, tovarna čokolade in kakao-a, Maribor.
Fllljalka
Simon Rmetec, Lfublfnno
Kolodvorska ulica itev. 26.
Sprejema potnike v Južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila In prodaja vozne liste.
Odhod lz Ljubljane -vsaki teden«
Glavno zastopstvo za JugoslavtJo	10-
J. Cr. Draškovič
ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB
PoArninloe: Beograd, Balkanska nlica 26. — SnSak: Joto Gj. IvoSevli, Karolinška cesta 160. — Split: Aute Buič, Dioklecijanova obala 18.— Orni: Ivo Lovrlčevič. — BltolJ: Gjorgje J. Dimitrijevič & Komp. Bnlevard Kralj« Meksandra 187. — Vel. Bečkerek: DuSan Lj. Mihajlovid, Trg Kralja Petra t
Potnike do Hamburga soromlia druibeni urffdn]j<
C a n t r a I a :
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA
Podružnice:
Maikovlt, Novi Sad, Ptu|, Sarajevo, Sptll, Trst.
BrzM naslov: B nVn LJubljana Tel 1 201,413,502,533 In 504
Izvršuje vae bančne v osle najkulantneje. isoisoisoisoisovoisaiszisdia