Domoznanski oddelek
35
GLASILO občine 2000
1
m
Poštnina plačana pri pošti 2252 Domača
352(497.4 Dornava)
COBISS o
LASIH)
OB
ČINE DORNAVA
Leto H, številka 1
24. maj / veliki traven 2000
POGLED V LETO 1999
spreminja, smo morali zaradi tega na novo sprejeti ali obnoviti celo vrsto odlokov, pravilnikov, poslovnik in statut Občine, za kar smo porabili veliko časa.
Mnogo truda smo morali vložiti, da nam je uspelo zaokrožiti šolski okoliš, ki je bil osnova za nadaljnje financiranje, izgradnjo in obnovo osnovne šole v Dornavi.
Veliko časa smo posvetili tudi našemu baročnemu dvorcu v Dornavi. Na Ministrstvu za Kulturo v Ljubljani je bilo potrebnih nekaj obiskov, da smo prepričali lastnika gradu, kako potrebna je njegova obnova in da je zadnji čas, da začnemo dvorec obnavljati, saj je zob časa pustil vidne negativne posledice.
Dosegli smo, da je Ministrstvo za kulturo - lastnik gradu - v državnem proračunu zagotovilo denar za obnovo.
Minulo leto 1999 je bilo za Občino Dornava zelo pestro, razgibano in ustvarjalno.
V	začetku minulega leta je Občinski svet sprejel zelo smeli in obširni plan dela, ki bi naj vidno vplival na razvoj in podobo občine.
V	realizacijo plana dela, ki je bil sprejet na Občinskem svetu, so podvomili mnogi optimisti, saj je njegova realizacija zahtevala mnogo več finančnih sredstev, kot smo jih imeli na razpolago v proračunu Občine Dornava. Poudarek plana je bil na posodobitvi, obnovi in izgradnji infrastrukture. Nujno potrebno je bilo preplastiti nekaj asfaltnih cest, ki so bile tako-rekoč v razpadanju in bi jim še ena zima in močna zmrzal pomenili popolno uničenje in razpad.
Imeli smo tudi željo pripeljati primarni vodovod do vsakega gospodinjstva v občini, zgraditi približno 10 km asfaltnih cest in seveda kvalitetno vzdrževati že obstoječo zgrajeno infrastrukturo.
Ker se pri nas zakonodaja vedno
V letošnjem letu bomo sanirali oziroma obnovili streho in po vsej verjetnosti južni del fasade.
Z izvajalci del smo sklenili pogodbo za izgradnjo vodovoda in obnovo cest. Za realizacijo sklenjenih pogodb v proračunu nismo imeli v celoti zagotovljenih finančnih sredstev, zato smo se morali takoj angažirati, kako pridobiti manjkajoča sredstva.
Čakali smo na razpise za nepovratna sredstva v Uradnem listu in se prijavili na razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
Pripraviti smo morali elaborat in vso potrebno razpisno dokumentacijo posredovati resornemu ministrstvu. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer so razpisali nepovratna sredstva, so bili mnenja, da imamo preobširen plan obnove cest. 1. 7. 1999 nas je obiskal državni sekretar omenjenega ministrstva, g. Rado Klančar, z namenom, da nas prepriča, kako naj izdelamo prioriteto obnove
cest in v nekaj naslednjih letih realiziramo naš zastavljeni plan.
Državnega sekretarja smo peljali na tereir in mu dokazali oziroma ga prepričali, da so vse ceste, namenjene za obnovo, enako pomembne za tam živeče prebivalce in povezavo krajev v naši lokalni skupnosti.
Glede na omenjena dejstva in naša prizadevanja nam je ministrstvo dodelilo 24.000.000,00 SIT nepovratnih finančnih sredstev, kar nam je v občini veliko pomenilo za realizacijo obnove cest.
Ministrstvo je budno spremljalo, kako bomo porabili denar, ki smo ga dobili za obnovo cest.
Zaradi tega nas je državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor, g. Rado Klančar, ponovno obiskal 25. 11. 1999 in z zadovoljstvom ugotovil, da smo odobreni denar pravilno porabili in v celoti realizirali naš obširni plan dela obnove cest.
Glede izgradnje vodovoda, kljub nepredvidenim težavah, ki so se pojavile med samim delom, smo 4. decembra 1999 svojemu namenu uspešno predali 7,6 km na novo zgrajene vodovodne mreže.
V	Lasigovcih, Dornavi in Mezgovcih smo uredili cestno razsvetljavo oziroma dogradili nekaj cestnih svetilk. Sodelovali smo tudi pri izgradnji slačilnic na nogometnem igrišču, obnovi strehe Gasilskega doma v Mezgecih, obnovi dvorane Gasilskega doma v Žamencih, obnovi Vaško-kul-turne dvorane v Dornavi in pri izgradnji novega Gasilskega doma v Dornavi. Veliko pozornost smo posvetili kulturnemu in društvenemu življenju v občini.
V	letu 1999 smo dobili prvo številko našega glasila in ustanovili Pihalno godbo Občine Dornava, ki bo že v letošnjem letu popestrila vse večje prireditve.
Za realizacijo tako obširno zastavljenega plana so se morali zelo angažirati uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, kakor tudi svetniki Občinskega sveta, vaški odbori in člani gradbenih odborov.
Na uspehe naše Občine, ki smo jih dosegli v letu 1999, smo zelo ponosni.
župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž.
Obo^dm-m občvutom rsdrtjuicestitam obpet m občinslemprazsidu. O biti » DonratHi /h l as vad/fo da	tgldfežtk' pr* »edite#,
li bodo p	'j* prmiia.
PROGRAM PRIREDITEV OB 5. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE DORNAVA
9. 5.:
10. 6.:
Odigrana prijateljska tekma med	100 - letnica šole na Polenšaku v dvorani na Polenšaku ob 16. uri.
NK DORNAVA - NK MARIBOR.
lO. 6.:
13. 5.:
KONCERT ljudskih pevk TED Liikari iz Dornave in gostov ob 20. uri v dvorani Vaško - kulturnega doma v	—
Dornavi.
Nočni turnir v nogometu ŠD Polenšak s pričetkom ob 20. Polenšaku.
11. 6.:
uri na
14. 5.:
Izvedba mokre vaje PGD Žamenei ob 14. uri.
26. in 27. 5.:
Slovenjegoriška konjenica - blagoslov konjev in jezdecev ob 12. uri pred Občino Dornava.
2. 6.:
Tekmovanje SD Dornava s serijsko zračno puško v Dornavi ob 19. uri.
Osrednja proslava ob 5. prazniku Občine Dornava ob
16.	uri v Vaško - kulturni dvorani v Dornavi.
16. 6.:
KONCERT SHIRLIE RODEN iz Welsa, pevke, ki se je že velikokrat predstavila v Sloveniji - tokrat v baročnem gradu v Dornavi ob 20. uri - skupaj z znano slovensko flavtistko.
18. 6.:
100 - letnica PGD Dornava in praznik GZ Občine Dornava, in sicer ob 14. uri pred novo zgradbo Gasilskega doma v Dornavi.
Otvoritev ribnika v sanirani gramozni jami:
-	ob 8. uri ribiško tekmovanje,
-	ob 16. uri slovesna otvoritev ribnika s kulturnim programom.
24.	6.:
Srečanje članic Podravske regije v dvorana v Dornavi.
25.	6.:
Tekmovanje za ribiškega carja.
*«	VABLJENI!
MK - tekmovanje na TRAP strelišču ob 17. uri.
SVETO LETO 2000
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno.
Javno glasilo GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1656.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Glasilo Občine Dornava med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 062/754-01-10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov.
Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Lektorica: prof. Lidija Šalamun Računalniško oblikovanje in priprava: Zmagoslav Šalamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače J
Začeli smo “novo obdobje”, ko smo prestopili prag in začeli leto 2000. Hvala Bogu - kljub raznim napovedim - smo ga dočakali, upam, polni vere in upanja na bodočnost, kar so bile želje v prvi številki Glasila Občine Dornava ob novem letu.
-	Sprejeti moramo ta čas, v katerem živimo. Ne samo sprejeti, nad njim moramo biti navdušeni. Za vsakega, ki bo prebiral te vrstice, je samo ta čas in nobeden drugi. Pomemben je sedanji trenutek. Za ta trenutek zgodovine moremo imeti občutek ter ga napolniti s smislom. Sprejeti moramo stvarnost: čas, v katerem živimo, kraj, ta “raj pod Tiriglavom”, ki nam je dan, da tukaj živi naš rod.
-	Na minulo obdobje se bomo samo toliko navezovali, kolikor nam je podlaga za pri-
hodnost. Zato pa nam je potrebno upanje (zraven vere in ljubezni). Tam, kjer ni upanja, je strah. Če bi izgubili upanje, bi se počutili nebogljene.
-	Ob začetku “milenarizma" sta v ozadju strah ali predrznost, nikakor pa ne upanje. To lahko razberemo iz mnogih dogodkov današnjega časa.
-	Prevzeti nas morata torej vera in zaupanje, da bo naš rod še živel. V tem “jubilejnem svetem letu” naj tudi med nas zapiha “svežina vetra”, ki je pred 2000-imi leti zapihala iz Betlehema po vsem svetu. Skupaj torej veselo, z zaupanjem in zvestobo v srcu živimo to “novo obdobje”.
p. Jože Kramberger
STO LET ŠOLE NA POLENŠAKU
Letos mineva sto let, kar je bila zgrajena sedanja šolska zgradba na Polenšaku. Od takrat so si v tej šoli nabirale svoje znanje številne generacije. Zato se nam zdi umestno, da stoletni jubilej posebej obeležimo s kulturno prireditvijo, ki bo 10. junija.
Ob besedi "šola" se spomnimo sošolcev, s katerimi smo skupaj trgali obleko v šolskih klopeh, in učiteljev, ki so nas z bolj ali manj uspešnimi metodami vzgajali in učili. "Šola" pa nismo le ljudje, učenci in učitelji. To je tudi zgradba, v kateri se ustvarja vzdušje, kjer nastajajo zgodbe, ki bodo še dolgo ostale žive, saj jih starši pripovedujejo svojim otrokom in vnukom. Tudi zato je šolo zanimivo obiskati, saj vzbuja veliko lepih spominov.
11.	novembra leta 1900 so slovesno blagoslovili novo
šolsko poslopje in ga predali namenu.
Prva šola na Polenšaku pa je bila zgrajena leta 1833 in je stala približno na istem mestu kot današnje župnišče. To šolo je leta 1902 odkupila Cerkev kot stanovanje za mežnarja. Leta 1913 pa so staro šolo podrli in material porabili za izgradnjo današnjega župnišča.
Šolstvo na Polenšaku pa je obstajalo že veliko prej. Zasilna šola je bila tu že v obdobju Marije Terezije (leta 1788). Redna šola se je ustanovila leta 1815, vendar so še do leta 1819 učili "kantorji'. Pouk je bil v slovenščini, nemščina pa se je učila kot predmet. Prvotno so učili v zasebnih hišah (po ustnem izročilu v Antoličevi), leta 1833 pa je bila že zidana šola. A še vse do leta 1850 so poučevali organisti, ki so
bili za pouk delno usposobljeni. Šele to leto ima ljudsko izročilo za pravi začetek redne javne šole, ki je postala že dvorazred-nica.
Po ustnem izročilu sta bila prva učitelja Košar in Nendl. Boštjan Košar je učil tu že leta 1812, ko je opravil učiteljski izpit, ali pa vsaj od leta 1815 dalje. Sledil mu je Franc Nendl, ki je začel tu redno učiti leta 1845.
Košarju je pomagal nekaj časa tudi Anton Plohl, in sicer od leta 1824 do verjetno 1827. Leta 1844 ali še kaj prej je tu učil Vencel Vanek, ki je opravil učiteljski izpit na Češkem.
Tukaj rojena učitelja sta bila Janez Krajnc in Anton Plohl, ostali so bili od drugod:
Anton Kosi, Anton Kolbl, Josip Horvat, Josip Teuš, Jože Tašner in drugi.
Prav radi bi postregli še s slikovnim in drugim natančnejšim gradivom v gotovo bogati življenjski poti naše šole, vendar so viri zelo skromni ali pa jih sploh ni.
Mislim, da je šola dala kraju svoj pečat. Prebivalci so v šoli dobi-
5el tu ______________ ZL(
vali prvo izobrazbo, učiteljstvo pa je bilo del izobraženstva, ki v kraju ni samo poučevalo, ampak se je vključevalo v kulturno in družabno življenje in pomagalo tudi pri gospodarskem napredku.
Že Sokrat je zapisal: ZA ČLOVEKA OBSTAJA SAMO ENA DOBRINA - ZNANJE. IN SAMO ENO ZLO - NEZNANJE.
Cilj vsake šole je dati učencem tako znanje in izkušnje, ki jim bodo pomagale, da se bodo kot odrasli lahko soočili s spreminjajočim se svetom. Razvoj informacijske tehnologije bo v zelo bližnji prihodnosti drastično spremenil učenje in izobraževanje, in to na vseh stopnjah, od začetnega osnovnošolskega do visokošolskega. A šola bo uspešna le, če bo poleg vsega drugega skrbela zlasti še za človeške potenciale učencev in učiteljev.
Marija Štebih, vodja podr. šole Polenšak
BILO JE NEKOČ
Z današnjo številko Glasila uvajamo novo rubriko Bilo je nekoč. Opisovala in prikazovala bo dogodke iz zgodovine naše občine. Zato Vas vabimo k sodelovanju.
Pobrskajte po spominih, predalih ali škatlah in popestrite naš in vaš časopis.
Prvi prispevek je že tu.
Uredništvo
V vednost današnji generaciji, kakšen je bil leta 1934 obseg občine Dornava. Vasi Dornava, Mezgovci, Žamenci, Hlaponci, Pacinje, Velovlak in Borovci.
Na sliki, ki je priložena, so odborniki teh vasi.
Na sliki od leve proti desni sedijo v prvi vrsti:
1.	Majcen in Dvoršak iz Borovec,
2.	Jakob Toplak - blagajnik (Kokotov) iz Dornave,
3.	Jože Pihler - predsednik občine Velovlak,
4.	Ozvald Bratuša - tajnik (Gašperov) iz Dornave,
5.	Jože Antolič (Županov) iz Žamenc,
6.	Fidreh iz Hlaponc (napredni kmet - trsničar).
V	drugi vrsti:
7.	Ignac Drofenig - agronom pri Pongracu v Dornavi,
8.	Jakob Kosec - kovač iz Borovec,
9.	Franc Muršec - kmet iz Hlaponcev,
10.	Cizerl - kmet iz Velovlaka,
11.	Johan Krajnc - kmet (Miholov) iz Mezgove,
12.	Miha Šegula (Vožatov) iz Dornave.
V	gornji vrsti pa:
prvi imeni sta neznani,
tretji zgoraj - Simon Žgeč, Skazekov, iz Dornave, četrti - neznan,
peti - zadnji zgoraj Franc Zagoršek, Lackov, iz Dornave. Navedeni občinski odborniki so sadili lipo, simbol Slovenije. Pod
lipo je vložena steklenica z imeni. Najdemo v družinskem arhivu.
Foto in tekst je prispeval g. Alojz Valenko, Dornava 32
100 LET GASILSTVA V DORNAVI
100 let obstoja katerekoli organizacije je veličastna obletnica. Če gre pa za 100-letnico društva, ki svoje plemenito delo opravlja prostovoljno, je tak jubilej še vrednejši.
Tako se sedaj oziramo v čas pred 100-timi leti, da bi spoznali takšno življenje v našem kraju in potrebo, ki je narekovala, da so se krajani organizirali v društvo. Pričevanja ljudi, zapiski in dokumenti govorijo o velikem požaru, ki je bil v 18. stoletju v vasi Dornava. Po zapisanih podatkih je le-ta uničil 50 % stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Požarov je bilo več, vendar je ta omenjen kot uničujoč in polivanje z vedri vode je bilo brezuspešno. Natanko tako je opisana situacija pred razmišljanjem o organiziranem pristopu požarne varnosti v 18. stoletju in tako je pisano leto 1898. V
Dornavi je v tem času živel in delal g. Friderick RADLER, ki je bil kot logar zaposlen pri graščaku, g. Gvidu PONGRACU. Glede na obseg in naravo dela je razmišljal in pričel zagnano prepričevati vaščane o potrebi po požarni varnosti svojega kraja. Na podlagi prepričevanja se je oktobra 1899 v vaški gostilni, katere lastnik je bil Franc HERGA pričel sestajati in organizirati ljudi z namenom, da se ustanovi prostovoljna gasilska četa. Vrstili so se shodi in sestanki. V omenjeni gostilni je 4. julija leta 1900 pristopilo 22 članov, iz katerih se je formiral odbor vodenja ali udje, kot so se imenovali, ter ustanovil prostovoljno gasilsko četo. Ustanovni udje so bili: Gvido PONGRAC, graščak iz Dornave, Friderick RADLER, Simon KRAJNC, Franc HERGA, Mathijas ŽGEČ, Jackob ČUČ, Simon ČUŠ, Franc FURBAS,
Gregorij ŠEGULA, Valentin TOPLAK, Franc ŠEGULA, Franc ČUŠ, Ozvald ČUŠ, Vincenc ČUŠ, Gregor FARIČ, Jakob CIGULA, Franc HERGA, Valentin REPIČ, Franc KRISTOVIČ, Franc GOLOB, Jakob POLANEC in Miha PETERŠIČ.
Na ustanovnem zboru 4. julija 1900. leta je za načelnika bil izvoljen g. Friderick RADLER, za podnačelnika pa Martin ŽGEČ. Pisarniške posle je opravljal Jakob ČUŠ, za finance pa je skrbel Simon KRAJNC. Iz zapisov je zanimivo to, da so bile volitve javne.
V letu ustanovitve je v društvo pristopilo še 26 domačinov in tako je gasilska četa leta 1901 štela 48 aktivnih članov in do leta 1909 še 30 podpornih članov.
Z lastnimi finančnimi sredstvi so nabavili najnujnejšo orodje -
cevi, krampe, gasilske sekire in delovne opasače. Od graščaka Gvida PONGRAC pa je prostovoljna gasilska četa dobili v dar ročni brizgalni, nabavljeni v GRADCU.
Neka orodja so prejeli od takratne oblasti, imenovane OSTMARK, ki je podpirala gasilske čete v Sloveniji, ki so imele komando v nemškem jeziku. V nadaljevanju zapisa je razvidno, da je leta 1902 v vrste prostovoljnega gasilskega društva Dornava pristopilo tudi 11 vaščanov sosednje vasi Mezgovci. Društvo je leta 1903 z lastnimi sredstvi nabavilo drugo ročno brizgalno in delovne obleke za eno desetino. V tem letu je zanimivo tudi to, da sta v vrste gasilcev dne 8. junija 1902 pristopila tudi vaški učitelj (imena se ne da prebrati) in kaplan iz Ptuja, g. Peter ŽIROVNIK.
Prva akcija gasilske čete je bila leta 1904, ko je izbruhnil požar na podstrešju gradu v Dornavi. Akcija je bila uspešna, za vzrok požara pa je omenjeno dotrajan-je dimniških naprav. Na zapisu je viden podpis ugotovitve, vendar je zaradi dotrajanosti nečitljiv oziroma ga ni mogoče prebrati. Postavljeno uto sredi vasi, ki je služila za orodišče, so člani leta 1910 razširili v gasilski dom s prostovoljnim delom in nabavili prve šleme - čalade za desetino za potrebe varovanja članov, sodelujočih v akciji.
Prve organizacijske spremembe-so se v prostovoljnem gasilskem društvu izvršile v letu 1918, ko je prevzel poveljstvo nad četo Alojz CIGULA, vendar le za kratek čas. Istega leta je poveljstvo prevzel Franc RATEK, gostilničar iz Dornave. Nikjer ni evidentirano, zakaj je prišlo do spremembe, ugotavlja pa se, da je od zamenjave v četi veljala komanda v slovenskem jeziku.
Tekom desetletij je četa že imela vse potrebno orodje in potrebno opremo, aktivno je pridobivala podporne člane, le-ti pa so redno in resno podpirali gasilsko četo. Leta 1928 so pripravili predajo gasilskega prapora, ki je ohranjen še danes.
Organizirali so razne prireditve in se udeleževali raznih manifestacij ter s tem zbrali toliko sredstev, da so leta 1936 ob gasilskem domu postavili 19-metrski gasilski stolp za potrebe sušenja cevi in - glede na geografsko lego vasi - tudi za opazovanje.
Izvajali so vse mogoče prireditve, samo da so si zagotovili sredstva za svoje delovanje. Tako je bila v Dornavi v izvedbi prostovoljnega gasilskega društva leta 1938 izvedena prva TOMBOLA z naslednjimi glavnimi dobitki:
1.	pet (5) moških koles,
2.	ena (1) kravja vprežna oprema,
3.	ena (1) moška obleka,
4.	ena (1) ženska obleka,
5.	klaftra drv,
6.	voz stavbnega lesa.
Prireditev se je vršila z dovoljenjem g. Pongraca na grajskem dvorišču. S pridobljenimi sredstvi so nabavili motorno brizgalno, ki je danes zgodovinski eksponat društva. Naslednje leto, to je 1939., so nabavili novi gasilski voz za prevoz brizgalne.
Moram navesti, da so vse od ustanovitve društva člani posebno pozornost posvečali svojim
preminulim članom ter jim ob dnevu mrtvih - 1. november -prižgali, navajajo svetlobo in ne svečo.
Po zapisih je razvidno, da je društvo v času okupacije leta 1942 prenehalo z delom, večina društvenih članov je bilo izgnanih, nekateri pa so bili poslani na prisilni delo.
Novi zapis delovanje društva se pojavlja 4. 4.1946. Vsebina zapisa navaja, da je potrebno društvo pojačati s člani in tedanji poveljnik M. PETERŠIČ je predlagal, da se izvrši javni razglas za članstvo v društvu in da se mlajši domačini javijo pri tajniku, g. SIMONIČU. Že tedaj so ugotavljali slabo gmotno stanje društva ter pripravili program, kako bi napolnili društveno blagajno. V glavnem se je vse vaško življenje vršilo preko gasilskega društva in pred gasilskim domom v Dornavi. S tem zapisom se vodi, da je društvo ponovno pričelo s svojim delovanjem.
Članstvo v društvu se je od leta 1946 - 1948 povečalo, leta 1952 pa ima društvo evidentiranega 100. člana. Seveda je evidenca enotna in šteje aktivne in podporne člane. Od časa ali pričetka ponovnega delovanja društva so z društvom povezana imena, kot so: Anton PETERŠIČ, Franc RAŠL, Alojz MIKŠA, Jože CIGULA, Jože FORŠNF.RIČ, Tonček PETERŠIČ, Jakob PIVKO, Angela ČUŠ in mnogi drugi, ki so s svojim delom in zavestjo pisali povojno zgodovino društva. Tako je tudi danes.
Seveda je tudi izobrazba članstva poglavitna naloga vsake generacije gasilcev. Leta 1973 so bili v društvu izobraženi 2 gasilska častnika, 6 gasilskih podčastnikov in 20 izprašanih gasilcev. Ker si je starosta gasilcev mlajše generacije in že pokojni predsednik, višji gasilski častnik tov. Anton PETERŠIČ, neumorno in neutrudno prizadeval, da mora vsak član imeti osnovno izobrazbo, to je biti “izprašani gasilec”, si je vedno prizadeval, da morajo mladi nadaljevati šolanje. Moram priznati, da ima danes društvo zaradi njegovega prepričevanja zelo ustrezno in kvalitetno izobražen kader. Tudi sedanje vodstvo društva nadaljuje politiko intenzivnega izobraževanja za potrebe društva. Društvo se je v vseh teh letih intenzivno kvalitetno opremljajo in tako danes poseduje:
(nadaljevanje na strani 8)
ob 75-letnici društva
1.	ODLOK
O UPORABI GRBA, ZASTAVE IN PEČATA OBČINE DORNAVA.
2.	ODLOK
O SLADKOVODNEM RIBIŠTVU V OBČINI DORNAVA.
VSEBINA
3.	ODLOK
o priznanjih in nagradah Občine Dornava.
4.	PRAVILNIK
o financiranju športne dejavnosti v Občini Dornava.
1.
Na podlagi prvega odstavka 10. člena in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št.: 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na 11. seji, dne 19. 1. 2000, sprejel
ODLOK
O UPORABI GRBA, ZASTAVE IN PEČATA OBČINE DORNAVA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja uporabo grba, zastave in pečata Občine Dornava, ki so določeni s Statutom Občine Dornava in se smejo uporabljati le v obliki ter na način, ki je določen s tem odlokom.
2.	člen
Grb, zastava in pečat Občine Dornava označujejo pripadnost Občini Dornava. Grba, zastave, pečata ali njihovih sestavnih delov se ne sme uporabljati kot znamke, modela oziroma vzorca za označevanje blaga ali storitev.
V firmi zavoda, družbe ali gospodarskega združenja in v imenu društva ni dovoljeno uporabljati giba in zastave ali znakov, ki vsebujejo ali posnemajo uradne znake Občine Dornava.
Ob pogojih in po postopku, ki ga ureja ta odlok, se lahko dovoli uporaba grba Občine Dornava kot dodatne sestavine blagovnega ali storitvenega znaka za proizvode in storitve z območja Občine Dornava.
3.	člen
Grba, zastave in pečata Občine Dornava ni dovoljeno uporabljati, če so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
D. GRB
4.	člen
Grb Občine Dornava se uporablja:
1.	v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih občinskih organov,
2.	za označevanje območja Občine Dornava,
3.	v glasilu in drugih obvestilih Občine Dornava,
4.	na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih,
5.	na spominkih in značkah, ki jih izdaja Občina Dornava.
5.	člen
Zavodi, katerih ustanovitelj je Občina Dornava, in društva, ki imajo sedež na območju Občine Dornava, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba grba v naslednjih primerih:
1.	na priznanjih in zahvalah ter drugih listinah, ki se podeljujejo na kulturnih in športnih prireditvah,
2.	na društvenem praporu,
3.	na vozilih, ki se uporabljajo za izvajanje dejavnosti zavoda ali društva.
Zavodi in društva iz prejšnjega odstavka tega člena lahko uporabljajo grb izključno v nekomercialne namene.
6.	člen
Zavodi, podjetja in samostojni podjetniki, ki imajo sedež na območju Občine Dornava, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba grba v komercialne namene.
Uporaba grba se dovoli le kot dodatna sestavina že zavarovane blagovne znamke ali storitvene znamke.
Uporaba grba za namen iz drugega odstavka tega člena se dovoli le za določen čas, največ za dve leti.
7.	člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo grba mora biti priložena ustrezna dokumentacija z naslednjimi podatki:
-	namen uporabe grba,
-	podroben opis izdelka oziroma storitve, na katerem bo upodobljen grb Občine,
-	ime in naslov izdelovalca grba z opisom tehnike izdelave in količina.
8.	člen
Prošnja za dovoljenje za uporabo grba se vloži na Občino Dornava. Občinska uprava Občine Dornava preveri izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja, določenih s tem odlokom, in prošnjo predloži Občinskemu svetu, ki odloči o zadevi.
Občinski svet s sklepom dovoli ali zavrne uporabo grba. V sklepu, s katerim se dovoli uporaba grba, se določi jo čas in pogoji uporabe grba.
9.	člen
Izdano dovoljenje se prekliče, če se ugotovi:
-	da je prosilec v prošnji navedel neresnične podatke;
-	če prosilec, ki mu je bila dovoljena uporaba grba v nekomercialne namene, tega uporabi v komercialne namene;
-	če uporabnik ne skrbi za primeren izgled grba;
-	če uporabnik ne upošteva drugih pogojev, določenih v sklepu o dovolitvi uporabe grba.
m. ZASTAVA
10.	člen
Oblika in vsebina zastave je določena s Statutom Občine Dornava in meri v originalu 190 cm X 90 cm.
11.	člen
Ob prazniku Občine Dornava se izobesijo zastave na poslopju Občine Dornava, na kande-labrih cestne razsvetljave in na drugih javnih objektih in stanovanjskih hišah po posameznih naseljih. Zastave so izobešene ves čas praznika.
12.	člen
Zastave so lahko izobešene:
-	ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se Občina Dornava predstavlja oziroma se jih udeležuje,
-	v počastitev praznika Občine Dornava, ob jubilejih, komemoracijah, javnih prireditvah in obisku delegacij tujih ali domačih prijateljskih krajev,
- ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije.
13.	člen
Izobešene zastave se odstranijo najkasneje v roku 24 ur po tem, ko je prenehal razlog za izobešanje zastav.
IV.	PEČAT
14.	člen
Premer pečata Občine Dornava, ki je določen s Statutom Občine, znaša 3,5 cm. Pečat je obrobljen z dvojnim krogom.
Občina Dornava poleg pečata iz prvega odstavka tega člena uporablja tudi mali pečat s premerom 2 cm. Pečat male oblike je obrobljen z dvojnim krogom.
15.	člen
Kadar Občina Dornava uporablja več pečatov z istim besedilom, morajo imeti drugi in vsi naslednji pečati zaporedno številko.
16.	člen
Pečat Občine Dornava lahko uporabljajo le organi Občine Dornava. S pečatom se potrjuje verodostojnost občinskih aktov, dopisov in dokumentov.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Z denarno kaznijo 100.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če uporablja grb Občine Dornava brez dovoljenja,
2.	če uporablja grb Občine Dornava v komercialne namene, pa ima dovoljenje le za uporabo v nekomercialne namene,
3.	če uporablja zastavo Občine Dornava v nasprotju s tem odlokom.
Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba:
1.	če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena,
2.	če uniči, poškoduje ali odstrani z javnega mesta grb ali zastavo Občine Dornava.
18.	člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave.
19.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
Štev: 070-03-65/2000 Datum: 20. 1. 2000
župan
Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., l.r.
2.
Na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76), 1. in 4. člena Statuta Ribiškega društva Dornava (oktober 1999) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na 11. seji 19. 1. 2000 sprejel
ODLOK
O SLADKOVODNEM RIBIŠTVU V OBČINI DORNAVA
1.	člen
Občina Dornava s tem odlokom ureja in organizira gojitve rib in ribolova v zaprtih vodah na območju Občine Dornava, ki so last Občine Dornava.
2.	člen
Občina Dornava daje zaprte vode na področju Občine Dornava v upravljanje za nedoločen čas ribiškim društvom, ki imajo sedež na območju Občine Dornava.
3.	člen
Ribiška društva Dornava morajo z vodami upravljati po Zakonu o sladkovodnem ribištvu v Republiki Sloveniji.
4.	člen
Izvajanje odločb tega odloka nadzorujejo občinski inšpektor, ribiški čuvaj oziroma komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave občin, ki uporablja kazenski zakonik Zakona o sladkovodnem ribištvu SRS.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Dornava in se objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
Štev: 070-03-326/2000 Dornava: 25. 4. 2000
Župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., I. r.
~
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na 12. redni seji, dne 22. 3. 2000 sprejel
ODLOK
o priznanjih in nagradah Občine Dornava
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja podeljevanje priznanj in nagrad Občine Dornava in določa pogoje ter postopek za podelitev teh priznanj in nagrad.
2.	člen
Priznanja in nagrade Občine Dornava so:
-	naziv častnega člana Občine Dornava,
-	nagrada Občine Dornava,
-	plaketa Občine Dornava,
-	spominska plaketa Občine Dornava.
Priznanja in nagrade so enkratne. Denarne nagrade se dajejo samo fizičnim osebam.
3.	člen
Sredstva za priznanje in nagrade Občine Dornava se zagotavljajo v občinskem proračunu.
4.	člen
Razpis za vložitev predlogov za podelitev nagrad in priznanj Občine Dornava se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
5.	člen
Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, dmštva in delovna telesa Občinskega sveta.
6.	člen
Priznanja in nagrade iz drugega člena odloka podeljuje župan Občine Dornava.
B. KOMISUA ZA PRIZNANJE IN NAGRADE
7.	člen
Predloge za podelitev priznanj in nagrad Občine Dornava obravnava Odbor za negospodarstvo in javne službe dmžbenih dejavnosti. Odbor izdela končni predlog za vsa priznanja in nagrade. Odbor posreduje končni predlog za odločitev Občinskemu svetu.
8.	člen
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti:
-	podrobneje opredeli kriterije za dodeljevanje priznanj in nagrad iz 2. člena v posebnem pravilniku,
-	objavlja razpise za vložitev predlogov za podelitev nagrad in priznanj v sredstvih javnega obveščanja,
-	pripravi predlog za odločanje za Občinski svet, ki predlog potrdi z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
m. DOLOČBE O POSAMEZNIH NAGRADAH IN PRIZNANJIH
Naziv častnega občana Občine Dornava
9.	člen
Naziv častnega občana Občine Dornava pridobi, kdor doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju ter s tem predstavlja občino doma in v svetu.
Častnemu občanu se ob imenovanju podeli posebna listina.
Nagrada Občine Dornava
10.	člen
Nagrada Občine Dornava se podeljuje občanom Občine Dornava, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju.
Nagrada Občine Dornava obsega diplomo in denarno nagrado. Višina denarne nagrade za vsako leto določi Občinski svet ob sprejemanju proračuna.
Plaketa Občine Dornava
11.	člen
Plaketa Občine Dornava se podeljuje zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, na katerih delujejo, in s tem bistveno pripomorejo k ugledu občine.
Spominska plaketa Občine Dornava
12.	člen
Spominska plaketa Občine Dornava se podelju-
je organizacijam in občanom ob njihovih pomembnejših jubilejih.
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
Številka: 002-01-276/2000 Datum: 22. 3- 2000
župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, Inž., 1. r.
4.
Pravilnik
o financiranju športne dejavnosti v Občini Dornava
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Udeleženci športne dejavnosti v Občini Dornava spremljajo in ocenjujejo razvoj in stanje na športnem področju.
Spremljajo in predlagajo usmeritve na področju nadaljnjega razvoja športa in športnih objektov s poudarkom na:
-	telesni vzgoji, športu v vrtcih in šolah,
-	množičnosti in rekreaciji,
-	tekmovalnem športu,
-	vrhunskem športu,
-	razvojnih možnostih športa,
-	strokovnih kadrih,
-	financiranju,
-	objektih.
2.	člen
V Občini Dornava se občani lahko vključujejo v športno dejavnost:
-	vrtec, šola (šolski šport),
-	rekreacija - množičnost - športna društva,
-	tekmovalni šport - športna društva,
-	vrhunski šport - športna društva,
-	vrhunski šport - športna društva.
3.	člen
Vrtec - šola - šolski šport:
Odvija se v šolah kot redna telesna kulturna dejavnost in tekmovalna panoga. Šola spremlja strategijo športnih dejavnosti v Občini in usmerja športnike v nadaljnja tekmovanja. Tekmovanja so: prijateljska, medobčinska, regijska in republiška.
4.	člen
Rekreacija - množičnost:
Vključuje občane vseh starosti in kategorij. Za odvijanje rekreacijskih tekmovanj se gleda na zmogljivost športne opreme, objektov in strokovnega kadra.
5.	člen
Tekmovalni šport:
Vključuje športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih in materialnih možnosti za program športa ali se le-temu lahko približajo. Program športne rekreacije pa jih ne zadovoljuje in se pomembni dejavniki športa, zlasti v manjših krajih Občine.
6.	člen
Vrhunski šport:
Vključuje ekipe in posameznike, ki dosegajo na področju regije, republike in na mednarodnem področju vidne rezultate. Občina zagotavlja dodatna finančna sredstva, ki so predmet posebnega pravilnika.
7.	člen
V	športne programe v Občini Dornava se financirajo:
-vrtci,
-	osnovne šole,
-	registrirana športna društva ali klubi.
2.	POGOJI ZA VKIJUČEVANJE REKREACIJE
V	TEKMOVALNI ŠPORT
8.	člen
Za prehod iz rekreacije v tekmovalni šport mora društvo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	registracijo društva,
-	članstvo v Športni zvezi Dornava,
-	zagotovljene in urejene športne objekte,
-	strokovni kader,
-	tekmovanja morajo biti organizirana na nivoju občine, regije ali republike.
3.	FINANCIRANJE ŠPORTNE DEJAVNOSTI
9.	člen
Dejavnost športa se financira iz proračuna Občine Dornava, sredstev sponzorjev in lastnih sredstev. Predlog in mnenje financiranja pripravi Športna zveza ali komisija Občine Dornava, potrdi pa ju svet Občine.
10.	člen
Šolskim in športnim društvom se pokrivajo stroški tekmovanj, ki se jih udeležijo v regijah in republiki:
-	regijska tekmovanja - prevozi in tekmovalne takse,
-	državna tekmovanja - prevoz, namestitev, prehrana in tekmovalna taksa.
11.	člen
Športnim društvom, ki organizirajo rekreacijo in rekreacijska tekmovanja za občane, se pokrijejo osnovni stroški oiganizadje po predhodnem letnem planu.
12.	člen
Športnim društvom - klubom, ki so vključeni v tekmovalni šport, se finančna sredstva dodelijo na osnovi meril pravilnika, ki so osnova tega pravilnika.
PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati takoj po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
Merila za določitev točk za financiranje tekmovalnega športa
1.	MERILO: Priprava športnih objektov za tek-
movanje:
-	igrišče za nogomet	10 točk
-	strelišče	10 točk
-	telovadnica	6 točk
-	igrišče: mali nogomet-rokomet	5 točk
2.	MERILO: Število aktivnih športnikov:
-100 in več	10	točk
-50-100	8	točk
-20 - 50	6	točk
- 1 - 20	4	točke
3.	MERILO: Strokovni kadri
Vse ekipe, ki imajo strokovni kader 20 točk, strokovni kadri se točkujejo še dodatno na rang
tekmovanja:
-1. državna liga	10 točk
-	II. državna liga	8 točk
-	Ill.državna liga	6 točk
-	regijska liga	5 točk
-	medobčinska liga	3	točke
Za vsako posamezno selekcijo se točkuje posebej, s tem da članski selekciji pripada 100 % točk, mladinski pa 50 % točk.
4.	MERILO: Število športnikov v tekmovalni
ekipi:
-	16 športnikov in več	16 točk
-12 športnikov	12 točk
-	6 - 8 športnikov	8 točk
-	3 - 5 športnikov	5 točk
-1 - 3 športniki	3 točke
Štejejo se vse selekcije.
5.	MERILO: Rang tekmovanja ekipno:
-1. državna liga	200 točk
-	II. državna liga	150 točk
-	III. državna liga	100 točk
-	regijska liga	50	točk
-	medobčinska liga	25	točk
Štejejo se vse selekcije.
6.	MERILO: Rang tekmovanja posameznikov:
-	mednarodno tekmovanje	200	točk
-	državno tekmovanje	100	točk
-	regijsko tekmovanje	50	točk
-	medobčinsko tekmovanje	10	točk
7.	MERILO: Število in način tekmovanja:
-	liga - sistem	20	točk
-	turnir	10	točk
-	Šteje se vsako tekmovanje za vsako selekcijo posebej.
8.	MERILO: Doseženi rezultati v predhodnem letu:
-	rang 1:	uvrstitev v prvo četrtino	100 točk
-	rang 2:	uvrstitev v dmgo četrtino	70 točk
-	rang 3:	uvrstitev v tretjo četrtino	40 točk
-	rang 4:	uvrstitev v četrto četrtino	20 točk
Štejejo vse selekcije in posamezniki.
9.	MERILO: Vstop v višji rang, ki med tekočim letom napreduje v višji rang se točkuje:
-	člani	100 točk
-	mladina, pionirji	50 točk
k-
1.	Na osnovi meril se za vsako športno društvo izračunajo točke, ki so osnova za financiranje.
2.	Seštejejo se vse točke športnih društev.
3.	Izračuna se vrednost točke po formuli: finančna sredstva iz letnega proračuna namenjena za tekmovalni šport
skupno št. točk - vrednost točke
4.	Točke, dobljene po uporabi meril iz financiranja posameznega športnega društva, se pomnožijo z vrednostjo točk in se dobijo letna finančna sredstva za športna društva, uvrščena v tekmovalni program.
5.	Lena finančna sredstva se nakazujejo na ŽR športnih društev v štirih enakih delih.
(nadaljevanje s strani 4)
1.	orodno vozilo TAM 125 G z vso potrebno opremo,
2.	orodno vozilo IVECI z vso potrebno opremo,
3.	komandno vozilo Lada NTVA,
4.	enoosno orodno prikolico za vozilo FVECO,
5.	ter drugo, vso potrebno opremo za delovanje desetin v operativi (od dihalnih aparatov, ročnikov, cevi itd.)
Z uspešno nabavo potrebne opreme, s pridobivanjem članstva ter z zelo uspešno povezavo z zunanjimi društvi se je že leta 1980 pojavila potreba po razširitvi gasilskega doma. Nekomercialno
zadevo razširitve smo dokončno odstranili iz programa leta 1998, ko so gradbeni strokovnjaki (člani društva) in zunanji sodelavci strokovno ugotovili, da je razširitev neustrezna investicija ter da je strokovno bolje, da se pristopi k izgradnji novega doma. Širši sestanek članstva je pokazal enotnost v društvu. Tako je bil dne 12. 8. 1997 sprejet sklep, da se pristopi k pripravi izgradnje novega gasilskega doma v Dornavi. Vendar je reoiganizacija v društvu prispevala časovni odmik pričetka del in tako se je prva fizična akcija pričela 21. 5. 1999, to je dan, ko se je v Dornavi porušil stari gasilski
JAN - prvi rojenec v letu 2000
Rojstvo otroka je vsekakor najlepši dogodek v življenju. V pričakovanju leta 2000 je bilo tudi mnogo ugibanj, kdaj in kje se bo rodil prvi Zemljan. Na drugem koncu sveta so ga dočakali le nekaj minut po polnoči v letu 2000. Na prvega občana Dornave, rojenega v letu 2000, smo morali čakati nekoliko dlje.
18. januarja 2000 ob 0.25-i uri je mamica Stanka Zver v bolnici Ptuj srečno rodila sinka Jana. ČESTITAMO! Tehtal je 3.810 gramov in bil dolg 53 cm. Družina Zver je sedaj petčlanska in živi v Dornavi 56/a. Oče Janez je zaposlen na Kmetijskem kombinatu, mati Stanka na pošti. 10-letni Jernej in 7-letna Katarina obiskujeta šolo v Dornavi. Najmlajši član Jan pa je tisti, ki danes najbolj “zaposluje” vse v hiši. Ker je sedaj že “velik”, se rad smeji in je zelo zadovoljen, če je v dražbi ter se z njim pogovarjaš.
Prvorojenega občana leta 2000 Jana in celotno družino Zver sta obiskala tudi župan Občine Dornava Franc Šegula in predsednik Vaškega odbora Dornava Janko Horvat. Ob tej priložnosti je bilo Janu izročeno spominsko darilo Občine Dornava. Čestitamo celomi družini Zver!
Sicer pa v Občini Dornava zadnja leta število prebivalstva pada. Tako je bilo leta 1999 le 23 rojstev, umrlo je 29 ljudi. Število predšolskih otrok do 6-ih let je bilo 186. Iz leta v leto se rodi manj novorojencev, pari se poročajo v višji starosti. Med mladimi postaja vse bolj pomembna izobrazba, zato se poročajo pozneje, po končanem šolanju obeh partnerjev. Tu so mdi težave z zaposlitvami, stanovanjem in preseljevanjem. Upamo, da bo izgradnja infrastrukture v občini zadržala ljudi v domačem kraju in jih vzpodbudila k številnejšim družinam.
Starejši govorijo, da sta za malo število rojstev krivi tudi televizija in elektrika. Pravijo, da je bilo včasih ob sveči lepše, ker so morali "šparati”, jo hitro ugasniti in ... iti spat.
Vsem mladim lepo otroštvo in srečno pot v življenju!
dom. Z neizmerno močjo članov, prijateljev in vseh vaščanov v največji možni meri je bil novi gasilski dom pokrit pred zimo 1999, osnovna oprema društva pa je že pripravljena za takojšnjo intervencijo v ogrevani garaži.
Ravno sedaj se urejuje okolica društva in dom bo predan svojemu namenu ob praznovanjulOO-let-nice društva. Ne morem, da ne bi omenil sedanjega vodstvo društva, predvsem predsednika društva, tov. Alojza FAJNKOVIČA, ter njegovega zvestega pomočnika, veterana Antona KONDRIČA in Mirka REPA. Ti so v dogovora vodili vse organizacijsko delo, strokovno delo pa se je vršilo pod budnim očesom “gradbenega doktorja” Janka CIGULE.
Člani društva so v izgradnjo prispevali 10.837 prostovoljnih delovnih ur, preko pol milijona lastnih sredstev, občani Dornave so prispevali ves les in prostovoljne prispevke kakor tudi hrano za vse delavce na gradbišču. Prispevek samostojnih obrtnikov je bil velik, prav tako
tudi razumevanje Občine Dornava in Vaškega odbora. V vsakem primera bomo vso uslugo vrnili, in to v hitri in strokovni intervenciji. Prav razumevanje občanov naselja Dornava in samega župana Občine Dornava, g. inž. Franca ŠEGULE, nam dajeta izziv in zalet za še uspešnejše delo kakor tudi za prijateljstvo z vsemi okoliškimi društvi in še posebej s PGD iz Dvorjan.
Kot organizirano društvo smo sedaj člani Občinske gasilske zveze Dornava, ki smo jo tudi ustanovili. Vsi stiki z društvi, s katerimi smo bili povezani preko Gasilskega centra Dornava, so ostali. In to zato, ker naša pomoč ne pozna meja. Članstvo v društvu se nenehno povečuje in s tem lahko razširjamo svoje delo. V vrstah imamo vse obrtniške in intelektualne poklice, tako da svoje probleme uspešno rešujemo v lastnem prostora. Prav tako smo na voljo vsem, ki nas potrebujejo. Naše delo bo pisala zgodovina zanamcev.
SKOK V LETO 2000
Generacija, ki ji pripadamo, je imela čast doživeti mnoge zanimivosti: razvoj tehnike, pristanek na Luni, samostojno Slovenijo, leto 2000 .... Okrogla obletnica 2000 nas je tudi v Občini Dornava vzpodbudila, da jo proslavimo na poseben način. Prvič smo pripravili silvestrovanje na prostem. Bilo je lepo.
Silvestrovanje 2000 v Dornavi
Kulturni program, kronika občine, domača glasba, pesem, kozarci “Na zdravje!”, prigrizek, dobra volja, želja župana, ognjemet... Vse se je združilo v tisti srečno 2000.
In bomo srečni! Kovači sreče smo v glavnem sami. Tisti dvomi, strahovi, ali leto 2000 še sploh bo, so minili. Vse teče naprej. In mi sami imamo vesla v rokah. Kujmo srečo v letu 2000 sami. Pol leta bo skoraj za nami in se bomo hitro začeli pogovarjati o novem letu 2001. Čas beži in naredimo si čim lepšega.
Franc ZAGORŠAK
Obnova dvorca Dornava se nadaljnje. Žiro račun za namen obnove je še vedno odprt. Vsak prispevek je dobrodošel in že vnaprej lepa hvala!
St. ŽR: 52400 - 762 -96536
SPOMINSKA SMREKA
Ljudje imamo razne simbole. Eden teh so tudi drevesa. Pri starih Keltih so imela drevesa za vsakega človeka podoben pomen, kot ga imajo danes nebesna znamenja - HOROSKOP, Slovencem je kot simbol najbolj znana lipa. Tudi v naših krajih imamo simbolno posajenih največ lip.
Predbožični in novoletni čas sta nas v občinskem svetu vzpodbudila, da posadimo smreko. To smo storili na prostoru pred Občino 22. decembra 1999, na dan pred najbolj svetlo nočjo, ko je bila Luna “največja" in najbližja Zemlji (“le” 356.670 km, sicer je povprečje 384.400 km).
Pod smreko smo dali steklenico, v kateri so podpisi župana, občinskih svetnikov in uprave. Naj bo smreka okras in spomin na sedanji čas in za poznejše generacije.
Sicer je Slovenija bogata z raznimi drevesnimi vrstami. Z 51-imi % celotne površine pod gozdovi ali 1,027.284 ha je za Finsko najbolj gozdnata dežela v Evropi. Od tega je 1/3 iglavcev in 2/3 listavcev.
Gospodarsko so pomembnejši iglavci. Gozd ni pomemben samo zaradi lesa, ampak vpliva na okolje. To je “tovarna" kisika - to so naša pljuča.
Žal v zadnjem času onesnaževanje okolja vedno

.X





■




'****** / <*&#&**" %
* /
Okrašena smreka z luno v ozadju bolj uničuje gozd in s tem tudi nas.
Poskrbimo, da ne bomo med onesnaževalci tudi ti.
Tudi občina Dornava je bogata z gozdovi, saj zajemajo 25 % celotne površine ali 712 ha. To je predvsem obsežno območje Slomošine. Prevladuje mešani gozd. Najbolj pogoste drevesne vrste so: bukev, hrast, rdeči bor, smreka, beli gaber, javor, češnja, trepetlika, breza, topol, macesen ...
Tu je doma tudi Slovenjegoriška provenienca rdečega bora, ki je kvalitetnejši od dmgih borov (bor, ki ima ploščate luske).
Slomošina je tudi gnezdišče redke in zaščitene ptice zlatovranke. Gozdno rastlinstvo in živalstvo sestavljata gozdno združbo. Manjkajo pa drevesa v ravnini - po poljih, jarkih, mejah, ki imajo okolje tvorno funkcijo in estetsko funkcijo ter ščitijo pred vetrovi.
S posebnim odlokom je v občini Dornava zaščiteno območje parka in gozda v dvorcu Dornava, kjer so še nekatere posebne vrste dreves. Zaščitena so tudi mnoga posamezna drevesa v občini. Ohranimo jih za nas in naše rodove.
Posadimo tudi mi drevo v spomin na kakšen dogodek, za senco, za ptice, na mejo z dobrim sosedom, za še lepše okolje v naši občini.
Franc ZAGORŠAK
LETO 1999 - LETO STAREJŠIH
Organizacija združenih narodov je leto 1999 razglasila za mednarodno leto starejših. Življenjska doba ljudi se viša. Po napovedih naj bi se proces staranja še nadaljeval in s tem vplival na število in starostno sestavo prebivalstva. To je posebej opazno v razvitem svetu, predvsem zaradi načina življenja, kjer ima pomembno vlogo medicina. Tako se tako imenovani “tretji mladostni generaciji" posveča vedno več pozornosti. Mnogi se še aktivno vključujejo v razne dejavnosti na svojem področju. Tudi v naši občini je tako.
Leta 1999 je bilo v Občini Dornava 456 občanov starejših od 60 let, kar predstavlja 17,2 % prebivalstva in je skoraj enako
številu mladih, starih do 14 let (457). Večina jih je vključena v upokojenski društvi Dornava ali Polenšak, kjer nam je njihova aktivnost znana. Od teh je sedem občanov starih celo več kot 90 let.
Ob božičnih in novoletnih praznikih smo najstarejše občane tudi obiskali na domu. Radi so poklepetali, predvsem o spominih na težka mlada, a lepa leta.
Gospodarski uspehi v Občini Dornava leta 1999 bodo olajšali življenje tudi mnogim starejšim občanom. Izgradnja cest v vsa naselja Občine bo mnogim naredila lažji in bolj mirnejši korak. Tudi vodovodno omrežje, ki je prepletlo celotno Občino,
Na obisku pri najstarejšem paru v občini: Alojz in Gera ČERNIVEC
bo nekaterim skrajšalo korake za Starejši - naj vam bodo vsi kora-
prenos vode iz studenca v dolini ki čim lažji in zdravi!
ie do pipe V hiši.	Franc ZAGORŠAK
OBČANI, STAREJŠI OD 90 LET
1.	Elizabeta ČUŠ, Bratislave! 50, roj. 6. 11. 1908
2.	Elizabeta Tuš, Brati slavci 62, roj, 8. 11. 1909
3.	Verona Petek, Dornava 17/h, roj. 2. 2. 190-4 •4. Marija Polič, Dornava 86, roj. 9. 11. 1906
5.	Murija Žuran, Lasigovci 19, roj. 16. 5. 1908 6 Alojz Černivec, Mezgovci ob Pesnici 65, roj. 24. 5.1903
7.	Gera Černivec, Mezgovci ob Pesnici 65, roj. -t. 3. 1906
VAŠKI ODBOR DORNAVA
V VO Dornava so bili ponovno izvoljeni Slavica Bratuša, Janez Zver, Janko Petek, Branko Ciglar in Janko Horvat.
VO Dornava ima v letu 2000 naslednji program: ureditev cestne razsvetljave po Dornavi, ureditev ponikalnic za meteorne vode pri Rozaliji Šegula, Janku Ciguli, Francu Hergi in Milanu Horvatu; dokončati prizidek pri Vaškem domu Dornava. Asfaltiranje ceste -Prvenci, gramoziranje bankin in cest po Dornavi, asfaltiranje pred župniščem, ureditev ozvočenja na pokopališču in pleskanje mrliške vežice. Skrbel bo za celotno izvajanje referendumskega programa, sodeloval z društvi v Dornavi in sofinanciral za urejanje cvetličnih gred v Dornavi. Pomagal bo pri izgradnji Gasilskega doma Dornava in sanaciji gramoznice pri Žižku. Poskrbel bo tudi za košnjo bankin ob vaških cestah in za zimsko pluženje. Z VO Mezgovci bomo povezali pločnik Dornava - Mezgovci.
VO Dornava želi ob prazniku občine vsem vaščanom in občanom obilo zadovoljstva in delovnih uspehov.
predsednik VO Dornava Janko Horvat
Dan šole -11. april 2000
DRUGAČEN ČLOVEK
OŠ dr. Franja Žgeča praznuje svoj praznik 11. aprila, saj je to dan, ko se je rodil dr. Franjo Žgeč, naš rojak, napredni mislec, filozof in pedagog.
Letos smo pripravili kulturni program, v katerega smo vključili tudi kviz o življenju in delu dr. Franja Žgeča, ki ga je skupaj s sedmošolci predstavila pedagoginja, ga. Marta Tuš.
V kulturnem programu so sodelovali učenci, ki so brali svoje pesmi, otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom ge. Metke Zagoršek, učenke glasbene šole, program pa sta povezovala učenca Tamara in David.
Zelo so se potrudili tudi člani likovnega krožka, ki so pod budnim očesom mentorice, ge. Zlatke Dolenc, pripravili razstavo izdelkov učencev naše šole in podružnične šole Polenšak.
Amadeja Stare pa je ob tej priložnosti sestavila in prebrala pesem z naslovom DRUGAČEN ČLOVEK, ki je posvečena dr. Franju Žgeču.
Večkrat pogledam skozi izložbeno okno tiste velike trgovine.
Vidim moškega, ki se v vrsti prerine.
Vidim trgovke z zamrlim nasmehom na obrazu.
Še naprej stojim na mrazu.
Nočem med te ljudi, ki kupujejo črne in sive obleke, s pudrom pa si delajo prevleke na nagubanem obrazu.
To so ljudje, ki hočejo svet voditi.
Ni jim žal koga pohoditi.
Smejijo se.
To so ljudje, ki kar naprej govorijo, a nikogar ne poslušajo.
Ne poslušajo mladih z novo, svežo idejo. Mislijo, da vse vejo.
Človek, ki misli drugače, se utopi,
med vsemi temi ljudmi le malokateri preživi.
To so ljudje, ki potem sto ali več let častijo človeka,
ki ni mogel preživeti med ljudmi svojega veka.
Ker je mislil drugače.
Boljše.
Lepše.
Za prihodnost.
Jaz pa občudujem človeka, ki je uspel preživeti med vsemi temi ljudmi. Človeka, ki je drugim prižigal luč v temi.
Na koncu ugotovim, da je na policah velike trgovine namesto črnih in sivih hlač vse polno pisanih igrač.
Amadeja Stare, 8.a Članek pripravila Valerija Unan
PRESELITEV IZ GRAŠČINE V NOVE
PROSTORE
S posebnim zadovoljstvom smo varovanci in delavci Zavoda dr. Marijana Borštnarja dočakali 14. februar 2000, dan, ko je mag. Anton Rop, minister, uradno odprl gradbišče za nove bivalne in habilitacijske prostore. Še bolj smo bili veseli, ko so 1. 3. 2000 zabrneli stroji na gradbišču poleg novega zavoda. To je bil znak, da so 10-letni napori v pripravah na investicijo obrodili sadove. Izgradnja novih prostorov pomeni veliko za Zavod kakor tudi za sam kraj. Za varovance zavoda bo to pomembna pridobitev glede izboljšanja kvalitete življenja ter omogočanja izvajanja ustreznih habilitacijskih programov, za kraj pa pridobitev nove arhitekture, ki ga bo krasila in zagotavljala kontinuiteto
zaposlitev.
Zaključek gradnje je predviden do konca julija 2001. leta. Po pridobivanju uporabnega dovoljenja bomo začeli s postopno preselitvijo odraslih varovancev iz graščine v nove prostore. S tem bo zaključeno skoraj 50-letno zgodovinsko obdobje funkcioniranja Zavoda v gradu. Odprla se bo pot v boljšo bodočnost, v kateri bomo, tako upamo, več prispevali k zagotavljanju potreb duševno prizadetih v zavodski obliki življenja. Ob tej priložnosti ne moremo mimo dejstev, ki se nanašajo na dobro voljo krajanov, njihovo razumevanje in sodelovanje z Zavodom, ko je šlo za pomembne odločitve, ki so vplivale na realizacijo investicije. Zato se zahvaljujem vsem
tistim krajanom, ki so s svojimi sedanjemu in prejšnjemu vod-dejanji in odločitvami prispevali stvu Občine Dornava, svoj delež k razvoju Zavoda.
Posebej smo Za to hvaležni	mag- set. Milenko ROSIČ, direktor
OBVESTILO - VABILO
Gobarji VO Žamenci obveščamo, da smo uspešno opravili setev gob. Žetev gob pa bo na tradicionalnem gobarskem prazniku, ki bo prvo nedeljo v avgustu, to je 6. 8. 2000. Rezervirajte si dopust in gobarski regres.
Franc ŠUEN
JADRALNI PADALCI
“Hobijev" in športov je mnogo. V Brezovcih so si našli mesto jadralni padalci. Pravijo, da je gorivo poceni, le vzvratne hitrosti ne najdejo. Zato je na hrib bolj vroče, a je večji užitek v dolino.
Franc 7AGORŠAK
OBČNI ZBOR ČD DORNAVA
Kakor vsako leto smo tudi preteklo zaokrožili z letno konferenco našega društva, ki je bila že 49. po vrsti, torej je potekala v znamenju priprav na praznovanje 50. obletnice obstoja Čebelarskega društva v občini DORNAVA.
S pozdravnim nagovorom je predsednik društva, g. Anton Štumberger, pozdravil vse prisotne člane, posebej pa vse vabljene goste; župana Občine Dornava, g. Franca Šegulo, predstavnika ČZ Slovenije, g. Srečka Rupnika, podpredsednika ZČD Ptuj, g. Marjana Lauro, predstavnico Veterinarskega zavoda Maribor, dr. veterine go. Vido Lešnik, predstavnika Odbora za kmetijstvo, g. Ivana Petka, ter predstavnike ČD Ptuj, Gorišnica in Markovci.
Sledila so poročila predsednika, tajnice, blagajnika in
Nadzornega odbora.
Poročila so vsebovala dinamiko dela društva za leto 1999, kot so nabave medovitih rastlin, sladkorja za zimsko krmljenje čebel in zdravil za uspešno zdravljenje čebel.
Predstavniki društva so se med letom redno udeleževali vseh sej, strokovnih predavanj in ekskurzij, ki jih je organizirala Medobčinska čebelarska zveza Ptuj.
Tudi z Občino Dornava in z Odborom za kmetijstvo smo redno sodelovali. Omeniti moramo ugodno rešeno prošnjo za dodelitev pomoči v obliki dotacije in semen za kmete in čebelarje, kot so raula, rdeča detelja, bela detelja in facelija. Ob koncu poročil je nastala živahna razprava. Med prvimi se je vključil v diskusijo župan, g. Franc Šegula, ki je poudaril pomen čebelarstva v našem ekosistemu, predvsem za opraševanje v poljedeljstvu, vinogradništvu in sadjarstvu kakor tudi za pridobivanje čebeljih pridelkov.
Predsednik Odbora za kmetijstvo, g. Ivan Petek, pa je dal poseben poudarek pomenu medsebojnega sodelovanja kmetov in čebelarjev, saj le tesno sodelovanje prinaša medsebojno ekonomsko korist obojim.
Dr. veterine, ga. Vida Lešnik, pa je v razpravi obravnavala pred-
vsem zdravstveno stanje čebel, ki je zadnja leta zelo prob-
lematično.
V razpravo so se vključili tudi ostali gostje in čebelarji, ki so poudarjali predvsem dobro sodelovanje med kmeti in čebelarji.
Predvsem so opozarjali, da za propad čebel ni kriva samo bolezen čebel, ampak se kljub zakonski prepovedi škropljenja v cvet oziroma škropljenja poljščin v neprimernem času (sredi sončnega dne) še to vedno dogaja. Posledice takšnega ravnanja pa so smrt čebel, izpad čebeljih pridelkov kot hrane in zdravila in nenazadnje manj pridelka za kmete.
Predstavnik ČZ Slovenije, g. Srečko Rupnik, je pohvalil delo društva, in sicer na občinski, medobčinski in zvezni ravni. Sprejeli smo tudi plan dela za leto 2000.
Konferenco smo zaključili z medsebojno izmenjavo čebelarskih izkušenj in z željo, da bi bilo leto 2000 uspešno.
Metka Pihlar
SPOMIN
ALOJZ VALENKO
Februarja 2000 je člane Čebelarskega društva Dornava pretresla novica o smrti znanega čebelarja Alojza Valenka.
S tem smo - ne samo čebelarji, ampak tudi drugi krajani - izgubili človeka, ki je vse svoje življenje posvetil družbenemu življenju in razvoju. S svojimi izkušnjami, humanostjo in poštenjem si je med ljudmi pridobil veliko spoštovanje in ugled. To se je potrdilo tudi ob slovesu, saj se je njegovemu spominu poklonilo veliko število ljudi. Med čebelarji je bil izjemno priljubljen. Bil je ustanovni član in dolgoletni predsednik ČD Dornava, član Medobčinske čebelarske zveze Ptuj in član ZČD Slovenije. Na osnovni šoli dr. Franja Žgeča v Dornavi je več let vodil krožek, kar mu je bilo v posebno zadovoljstvo, saj je z mladimi čebelarji žel lepe uspehe in priznanja širom po Sloveniji.
Čebelarji je več kot 60 let, saj ga je za čebelarjenje navdušil njegov oče Jurij, ob katerem je tudi spoznal vse zakonitosti o čebeljih družinah ter dobre lastnosti in koristnost čebel.
Za svoje vzorno delo je prejel odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje.
Kot dobrega, vzornega in poštenega čebelarja ga bomo ohranili v lepem spominu, s hvaležnostjo pa se ga bodo spominjale tudi mlajše generacije.
Čebelarsko društvo Dornava Metka Pihlar
OTVORITEV KAPELE NA POLENŠAKU
Ljudje smo takšni, da si želimo prijeten dom, kjer bi se dobro razumeli. Želimo, da bi nam bilo lepo in da bi bili srečni. Ena takšnih je bila tudi želja po obnovi že dotrajane in od zob časa uničene naše vaške kapele pri Kozaru na Polenšaku.
Prehod v leto dva tisoč je za vse ljudi novo rojstvo, nov polet in upanje na prihodnost. Sreča naj bi bila namenjena vsem ljudem, postala naj bi del življenja vsakega človeka, tudi v našem kraju, kjer je veliko dobrih, prijaznih, skrbnih ljudi, ki - prav tako kot mnogi drugi - imajo svoje skrbi vsakdanjega življenja ter trpljenja. Če pa pomislimo, starejši, še posebej bolni, radi molijo, smo trdno prepričani, da smo zastavljeni cilj in izziv -obnovo naše vaške kapele pri Kozaru -dosegli v najboljši meri s skupnim sodelovanjem vaščanov ter občin Dornava in Juršinci, kajti kapela stoji na meji med obema.
Člani odbora Franc Kokol, Franc Nedeljko, Lizika Kokol-Zavec, Jože Krampelj, Anton Kozar, Vesna Hojnik smo se s skupnimi močmi potrudili narediti čimveč, in to - kar se je dalo, tudi najboljše. Vse to nam je uspelo, kajti imeli smo maksimalno sodelovanje obeh občin.
Končno je prišel tudi dan otvoritve in blagoslovitve naše kapele v soboto, 15. 4. 2000. Zaradi službenih zadržkov se otvoritve ni udeležil župan Občine Juršinci, gospod
Alojz Kavčič, zato pa je bil z nami naš priljubljeni in vedno dobrodošel župan, gospod Franc Šegula. V svojem govoru je poudaril, da je vesel in ponosen, da so takšni ljudje na Polenšaku, ki so se potrudili obnovi-
ti in zaščititi kulturno dediščino vseh nas in ki niso dovolili, da ta naš spomenik vere in kulture propade. Tudi mi smo veseli, da imamo takšnega župana s sodelavci, ki so nam takoj na začetku stali ob strani, obljubili pomoč in sodelovanje, in to tudi uresničili.
Pri tem ne smemo pozabiti zakoncev Lizike in Antona Kozar, ki sta več kot 25 let lepo skrbela za urejenost kapele in njene okolice, še posebej v času blagoslova velikonočnih darov.
Kapelo sta ob obnovitvi blagoslovila župnik iz Juršincev, gospod Štefan Časar, in naš polenški župnik, gospod Tone Furar.
Nastopil je tudi cerkveni pevski zbor, ob zaključku pa ni manjkalo prigrizkov, domačega kruha in dobre žlahtne kapljice za vse prisotne, za kar so s skupnimi močmi poskrbele pridne faranke.
Prepričani smo, da smo ta izziv oziroma nalogo opravili najbolje po naših močeh, da nas bo vsako srečanje z Marijo in lurško Bernardko v obnovljeni kapeli duhovno nahranilo in vedno znova spominjalo na to, da živimo v čudoviti deželi, z lepo naravo, v vasi z dobrimi in prijaznimi ljudmi, ki z duhovnimi očmi odkrivajo nevidne reči: dobroto, ljubezen ...
Vesna Hojnik
“Sonce vzhaja in sonce zahaja, hiti k svojemu kraju, od koder spet vzhaja ...
Naj sije zate
kot pesem najbolj srečnih oblik, vonjav in velikosti. ”
ZAHVALA
Spoštovani,
naj se Vam iskreno zahvalimo za Vaše prispevke, s katerimi smo lepo obnovili našo in Vašo kapelo. Lepa hvala tudi donatorjem oziroma sponzorjem:
Občini Dornava,
Občini Juršinci,
Kamnoseštvu Zvonka Vnučca, Ptujska 14, Ormož,
Zidarstvu Jože Kramplja, Juršinci,
Francu Nedeljku - Mizarska dela, Polenšak,
Viktorju Hojniku - Mizarstvo, Juršinci,
Ivanu in Sašu Lebarju - Pleskarstvo, Polenšak,
Ireni Cigula - Cvetličarna "Narcisa", Dornava.
SD DORNAVA
SD Dornava šteje 62 članov in izvaja naslednje panoge strelstva: serijska zračna puška, standard zračna puška, zračna pištola, MK puška, MK pištola drulov, MK pištola hitrostrelna, pištola proste izbire in TRAP SKEET.
SD Dornava nastopa na medobčinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Tekmujemo tudi v 3- državni ligi - zračna pištola. Barve SD Dornava so branili Jernej Peteršič, Boštjan Peteršič, Bruno Šincek, Branko Valenko, David Valič in Janko Horvat.
Zadnje čase zelo dobro deluje TRAP SKEET sekcija, saj si je uredila strelišče za glinaste golobe v Dornavi in izvedla tri tekmovanja, tekmujejo na raznih turnirjih.
Trap Skeet sodeluje z LD Dornava - Polenšak.
SD Dornava vpisuje nove člane, članice, pionirke, pionirje, mladinke in mladince. Vse informacije dobite pri Janku Horvatu, tel.: 041-559-912. Nekaj boljših uvrstitev v letu 2000:
-	3. mesto mladinci, regijsko prvenstvo;
-	5. mesto člani, regijsko prvenstvo;
-	8. mesto člani, 3. državna liga.
Strelci se sedaj pripravljajo na državno prvenstvo in MK sezono.
Janko Horvat
Vaški odbor za obnovo kapele na Polenšaku pri Kozani
OBVESTILO
Občane Občine Dornava obveščamo, da se v okviru Skupne občinske uprave Občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Mestne občine Ptuj izvajajo tudi dela za področje komunalnega nadzorstva v Občini Dornava. Zato področje dela se občani lahko obračajo na telefonsko številko 778-592.
Dornava je bila že nekoč (podatki iz leta 1542) največja In gospodarsko močna vas Ptujskega polja. Kot posebnost se omenjata župana:
Župan Lenart Gunde ni imel volov, imel pa je 3 krave, 3 teleta in 2 konja.
Župan Andraž Slokič je imel 12 volov, 6 krav, 3 teleta, 12 svinj in 2 konja.
Franc ZAGORŠAK
AKTIVNOSTI CLANIC PGD ŽAMENCI
Že nekoč so članice zastopale svoje vrste v gasilstvu. Prav tako so tudi v našem društvu aktivno sodelovale in pomagale pri raznih gasilskih prireditvah. Moram priznati, da še danes rade priskočijo na pomoč s svojimi nasveti, idejami in prakso. Svoje mladostno veselje pa so uživale v ženski desetini, kjer so dosegale zelo dobre rezultate. Iz leta v leto se je število članic vidno večalo, tako da danes štejemo članice slabo tretjino vsega članstva v našem društvu.
Članice v društvu sodelujemo v vseh zvrsteh delovanja. Že dve leti imamo ustanovljeno Komisijo za delovanje članic. Sestavljena je iz treh članic, ki pripravijo celoletni program dela, po katerem potem izpolnjujemo zastavljene cilje.
Leta 1993 je bila ponovno ustanovljena ženska desetina. Še isto leto smo se po zelo kratkem času vaj uvrstili na občinsko in regijsko tekmovanje, naslednje leto pa tudi na državno tekmovanje Matevža Haceta v Kranju. Skrbno pa smo se udeleževale tudi drugih tekmovanj, s katerih smo se zmeraj vračale s pokali. V letu 1995 so nas dobri rezultati na občinskem in regijskem tekmovanju ponovno pripeljali na državno tekmovanje CTIF v Celju v letu 1996, od koder smo prinesli dobre izkušnje. Prav tako smo se udeleževale tekmovanj v hidrantni vaji, kjer desetina sodeluje še danes in dosega dobre rezultate, in sicer v letu 1997 3. mesto, v letu 1998 4. mesto in v letu 1999 1. mesto. Prav tako se že v letošnjem letu pridno pripravljamo na nova različna tekmovanja.
Zraven vaj in tekmovanj pa članice pustijo veliko svojega časa za druge aktivnosti v samem društvu, to je pri kulturnih prireditvah, obletnicah, občnih zborih, v mesecu požarne varnosti in na preventivnem področju. Članice se zavedamo, da s svojim delovanjem veliko doprinesemo k razvoju gasilstva. S svojim strokovnim znanjem in usposabljanjem v raznih gasilskih tečajih želimo svoje delo opravljati čim uspešneje in kakovostneje.
Članice našega društva se povezujemo tudi s sosednjimi društvi v naši občini. Preko komisije za delo s članicami na GZ Občine Dornava sodelujemo na občinskem gasilsko-športnem tekmovanju, na srečanju članic ob koncu leta, na regijskem posvetu in posvetu GZ Slovenije na Dobrni ter srečanju članic podravske regije. Prav to srečanje letos poteka v naši GZ Občine Dornava 24. 6. 2000. Na to srečanje se članice naše GZ pripravljamo z veliko odgovornostjo organizacije programa, saj želimo, da vse članice podravske regije odnesejo čim lepše vtise izod nas.
Ravno na takih in podobnih srečanjih članice izmenjamo svoja mnenja in prinesemo nove ideje v dnrštvo za še boljše delovanje. Članice v našem društvu se tudi z veseljem uniformirane postavimo v paradne vrste ob raznih gasilskih svečanostih v sami domači GZ in tudi v sosednjih GZ, saj smo tudi tam dobrodošle, cenjene in spoštovane.
Prav tako smo tudi v samem društvu deležne cenjenosti in spoštovanja od naših članov, in ravno to nam daje novih moči za strmejše poti.
V imenu članic in v svojem imenu bi se rada zahvalila članom društva za njihovo pozornost, strokovno in praktično pomoč, saj se zavedamo, da društvo uspešno deluje le s skupnimi močmi in plani in dosega želene cilje ter rezultate.
podpredsednica PGD Žamenci Milica Primožič
Ribiško društvo Dornava
RD Dornava je bilo ustanovljeno 28. 10. 1999. Nameni društva so uveljavljanje in pospeševanje športnih aktivnosti z združevanjem ljubiteljev ribištva, uveljavljanje ribiškega športa, pridobitve športnoribiških objektov, organiziranje vaj in tekmovanj. Deluje v skladu z gospodarskim in dmžbenim razvojem svojega kraja, varstva narave, kulturne dediščine ter ribiškega turizma in do danes združuje 40 članov iz občine Dornava in bližnje okolice. Društvo je bilo uradno registrirano marca leta 2000, prva letna konferenca je bila 23. 3. 2000.
RD Dornava ima v svojem gospodarskem načrtu zadanih precej nalog, od katerih smo jih nekaj že opravili (selitev rib iz starega v novi ribnik, postavitev ograje, strojna dela v marcu in aprilu). 15. 4. je bila širša akcija, na kateri so članom RD priskočili na pomoč člani PGD Dornava, TED Liikari, predstavniki KORK in DU, gojenci Zavoda in učenci OŠ. Sadili smo drevje in posejali travo. Neprestano pa skrbimo za ribji zarod z vlaganjem in lomljenjem rib.
Prvo pregledno tekmovanje je bilo 2. 5., na katerem so člani RD Dornava preizkušali ribiško srečo in se potegovali za pokal RD Dornava. Sodelovalo je 24 tekmovalcev, prvo mesto pa je osvojil Franc Vidovič.
V mesecu maju bomo vložili vse napore za izgradnjo Ribiškega doma, ki bi ga radi vsaj delno dokončali do 3- junija, ko bo v sklopu občinskega praznika tudi uradna otvoritev ribnika.
Člani RD Dornava smo s trdno voljo dokazali, da se da tudi iz pozabljenih, zavrženih, človeku neprijaznih krajev narediti prostor, kjer se lahko počutimo sproščeno in aktivno izrabimo svoj prosti čas.
Zahvaljujemo se vsem, ki so RD Dornava kakorkoli pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev, hkrati pa vabimo vse, ki želijo v društvu sodelovati, da se nam pridružijo.
predsednik RD Dornava Janez Zver
Kristijan Slodnjak pokazal svoje trde pesti
Od 17.-19. marca se je v Welsu odvijalo tridnevno mednarodno tekmovanje v KICK BOXINGU, na katerem so sodelovali tekmovalci iz osmih evropskih držav.
Na tem tekmovanju se je boril tudi športnik Kristijan Slodnjak iz Dornave, sicer član Kluba borilnih veščin iz Ptuja. Kristijan je tekmoval v kategoriji mladincev nad 65 kg. Najprej se je spoprijel s tekmovalcem iz Turčije in ga premagal s tesnim rezultatom 4-3. V polfinalni borbi je dobil tekmovalca iz Nemčije, ki mu ni dal dihati, in ga premagal z rezultatom 7-0. Čakala ga je seveda še finalna borba. V finalu se je moral boriti s tekmovalcem iz Avstrije in tudi tega premagal z rezultatom 7-4. Kristijan Slodnjak je na tekmovanju v Welsu osvojil ZIATO MEDALJO, ki dobesedno žari na steni njegove športno obarvane sobe.
Kristijan Slodnjak o tem največjem uspehu v svoji 9-letni karieri pravi:
“Treniram 9 let, moram reči, da zelo zavzeto, kajti med športniki, ki želijo nekaj doseči, že dolgo ne velja tisto pravilo, ki pravi, da je važno sodelovati, ne zmagovati. Danes je pomembna zmaga, zato vse svoje znanje in moč usmerjam v to smer, čeravno se zavedam, da bom še neštetokrat tudi poražen, kajti življenje nasploh je prepleteno z vzponi in padci!”
F. s.
HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRST
Za:
- kmetijsko mehanizacijo - gradbene stroje strojegradnjo
Izdeluje in obnavlja:
Jože
%^^PETERŠIČ,s.p.
Dornava 87/a 2282 DORNAVA
\jj}PETEBŠIČ,S.p.
AVTOIMUMVO
Miroslav Slodnjak, s.p.
Dornava 24 Tel.: 062/755-253 GSM: 041/755-253
Em.
IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA IZ
Al-u PROFILOV
Anton Janžekovič, s.p.
Mezgovci 8,	• okna
2252 Dornava	#vrata
S 062/755-206 ste™^ fax: 062/755-275	. balkoni
GSM: 041/758-668	•zimski vrtovi
RTV SERVIS, TRGOVINA, VZDRŽEVANJE
Branko VESELIČ, s.p.
Pooblaščeni servis:
E.ektroSvefcn.e	GRUNDIG
Dornava 116 D
Tel.: 062 / 754 -00-30 Fax: 062 / 754 -00-31
Bukovci 99 A
Tel.: 062/788-81 -55 Fax: 062 / 788 -81-54 GSM: 041 / 618 - 044 ‘E-maiC: 6rankg.vese£ic@siof.net
KOVAŠTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO
2252Dornava 54 TeUfax.:062/755-019 GSM: 041/699-334
KNUAK /X
&3L
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovinska vrata in ograje,
-	kovana vrtna vrata in ograje,
-	hišne vetrolove,
-	stopnice,
-	cisterne za kurilno olje,
-	razne predpražnike,
-	vzorčne elemente za ograje,
-	okenske rešetke, tudi kovane,
-	tesarske spone (klanfe),
-	ter najrazličnejše ključavničarske in kovaške izdelke po naročilu.
Sspripmm!

vouzzcee
prizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede
Jožica Kovačec Žamenci 5/a Tel.: 062/755 - I7l
e
ORODJARSTVO
Z ŽIČNO EROZIJO
VAJDA
Branko Vajda,s.p. Polenci 45, 2257 Polenšak Tel. :/fax: 062/756-60-00
Severova 8, Ptuj Tel.: 062/771-002
Franc Čeh, s.p.
Dornava 79/1)
Tel.: 062/755-072 GSM: 041/378-281
TRGOVINA IN POPRAVILO
MALIH KMETIJSKIH STROJEV
-	kosilnice
-	škropinice
-	motorne žage
-	kultivatorji
AVTOMEHANIČNE STORITVE IN VULKANIZERSKE STORITVE
Davorin Peteršič.s.p. Dornava 76/a 2252 Dornava
9 062 755 - 094