UREDNIŠTVO ZARJli je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : ; sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Odrsko in Bosno K 2''60. polletna K t0‘80, četrtletna K 5'4(t, mesečna K 180; / Nemčijo iloletno K 26’4:0; za ! : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K ob Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko^ .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ *. \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., ifi uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana c: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. ;:i Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. - Štev. 310. V (abljani, v sredo dne 19. junija 1912. Leto II. Baron Heinold je samo namestnik ministrskega predsenika. bolnega groia ‘ Stiirgkha, ali kozle zim streljati, kakor da je vrhovni šef vlade in v zadergo zna spravljati kabinet, kakor da mora tekmovati prav s Stiirgkhom. Kar se tiče nerodnih ministrov, bi se Avstrija lahko pobahala, da jih je imela dovolj; mogoče, da je prav to zbodlo barona Heinolda, pa bi rad vsaj na tem polju prekosil svoje predhodnike. Njegovo zadnje junaštvo je vsekakor tako čudno, da se bo zaradi njegovih posledic , precej praskal za ušesi. V času, ko se je vladi tako dobro godilo kakor svatom v Kani Galilejski in bi bila morala zahvaljevati vsem bogovom od Peruna pa do Alaha, da so jo srečno prepeljali preko vseh težav, ki jih je sama za-kiivila.. postane baron Ileinoid objesten, pa začne posnemati rajnega Pavliho in izkušati srečo, kakor da je t#a gospa dolžna ustrezati vsem njegovim muham in pozabiti napram njemu celo na svojo lastno vrtoglavost. Baronu Heinoldit se je vsekakor že predobro godilo. Spoznal je uslužnost. potrpežljivost in pušč.avniško samozatajevanje meščanskih strank napram vladi, pa je mislil, da se ta lok lahko napenja brez obzira na vse fizične zakone. Jel je smatrati meščanske stranke za osla. kateremi sc lahko nakladajo najtežji tovori. pa bo le veselo in hvaležno rigal. Zapredel se je v mnenje, da so hlapčevske lastnosti brezkončne. Nekoliko odpuščanja zasluži pač tudi baron Heinold. GoSpcftl še nima dolgo stikov s Parlamentom. Ali v kratki dobi. odkar ga vodi služba v državni zbor. je lahko opazil toliko nemožate servilnosti in toliko klečeplazenja Pri meščanskih strankah, da je naposled nekoliko razumljivo, če se mu je zazdelo, da se s to družbo lahko ravn* po mili volji, kakor ravna krotilec z dobro dresiranimi bestijami. Baron Heinold je videj grofa Stiirgkha. ko je v državnem zboru v junkerskem tonu zagotavljal, da se ne bo oziral na njegove sklepe zaradi argentinskega mesa. pa so meščanske s anke pohlevno molčale. Videl je. da je vlada bagateliziraJa in prezirala soglasen sklep parlamenta v zadevi saharina, pa je ni večina niti Poklicala na odgovornost. Sam je baron Heinold pred kratkim stopil pred stranke in jim prevzetno ukazoval, kakor da je od Boga pojavljeni gospodar, parlament pa lakaj; in meščanske stranke so se res vedle kakor lakaj. Tedaj mu Je bržčas zrastel greben, pa si je mislil. da bo parlament tudi na glavi stal ali pa kozolce prevračal, če mu tako ukaže. Zasanjalo se mu je. da je vpričo večine sploh vseeno, kako vlada nastopa, kako govori, kako se Vede; saj ne zna ta večina nič drugega kakor ubogati. Enkrat pa se je baron Heinold zmotil. Ko ie hotel biti najmodre^ši. se je pokazal najbolj nerodnega in nesposobnega. Ce je zadnji teden s svojim posnemanjem grofa Tisze tu ali tam napravil vtisk, da je v njem kaj izrednega, |e zdaj hipoma razdrl sliko svojega božanstva in pokazal, da le navaden avstrijski birokrat, ki ne sega niti za milimeter nad povprečno mero. Nepričakovano je baron Heinold napravil velikansko zmešnjavo in povzročil pravo pravcato krizo. Še v pondeljek je bil državni zbor kakor čreda backov. Na eni sami seji je ANTON CEHOV; , brambni odsek rešil domobranski zakon in še okroglih osemdeset resolucij do vrh. Proračunski odsek je dovršil proračunski provizorij. Vse je šlo po loju. In včeraj naenkrat je zabobnelo. dva ministra ležita na trebuhu in vsa vlada je v krizi. In danes bo v državnem zboru najbrže boj. To je izvršila spretna roka Hei-noldova. Grof Stišrgkh je lahko vesel svojega namestnika. Gotovo ni minister za notranje zadeve nameraval tistega efekta, ki ga je dosegel. Ali če bi ne bil tako čudovito, tako prav avstrijsko kratkoviden, bi bil moral vsaj slutiti, kakšne posledice lahko nastanejo iz prenerodne loka-vosti. Zakaj Heinold je gotovo hotel biti prav posebno lokav. Rusini zahtevajo vseučilišče. Vlada jim je delala v tem vprašanju vsakovrstne obljube, katerih pa ni izpolnila. Po stari avstrijski navadi je vodila Rusine za nos, dokler niso vzrojili. Posledica je bila obstrukcija, ki je postala tudi vladi neprijetna. Poslala je naučnega ministra Hussareka, naj se pogaja z Rusini. da opuste obstrukcijo. Rusini so zahtevali nekaj gotovega; že prej jim je bilo obljubljeno, da dobe nekakšno cesarsko izjavo, ki bi jim zagotovila izpolnitev njihovih želja glede na vseučilišče. Pogajanja s Hussarekom so se vodila in Rusini so ustavili svojo obstrukcijo. Vsi prizadeti so nj-icakovali od. genialnosti posredujoče vlade nekakšen kompromis med Rusini in Poljaki v vprašanju vseučilišča, in videti je bilo, da se bo kupija posrečila. Zadovoljni bi bili Rusini. zadovoljni bi bili Poljaki, če bi se bila zadeva sporazumno rešila. In zadovoljna bi bila lahko visoka vlada, ker bi bila gotova, da se reši njena ljubljena brambna reforma tudi v zbornici brez obstrukcije. Včerai pa je nenadoma prijadral baron Heinold k Rusinom in jim je naznanil nekakšno cesarsko izjavo’, samo po sebi lepo izjavo, toda ne tistega, kar so Rusini pravzaprav pričakovali. Njim je šlo za to. da dobe nekaj gotovega glede na rusinsko vseučilišče; Heinold pa jim je naznanil, da jih je cesar pohvalil, ker so opustili obstrukcijo v brambnein odseku in obenem izrazil upanje, da bodo tudi zanaprej pridni. Kako so Rusini sprejeli Heinoldovo sporočilo. ni povsem natanko znano. Toliko je gotovo. da je bilo njihovo upanje nekoliko drugačno. Popolnoma natančno pa je znano, da je bil pri Poljakih takoj ogenj v strehi, ker se jim je zazdelo, da se je nekaj, kar se tiče tudi njih snovalo za njihovim hrbtom. Planili so pokonci, pa so poklicali svojega ministra - rojaka Dlu-gosza in drugega poljskega ministra Zaleskega na odgovornost, kako so se mogle take reči goditi brez njihovega znanja. Ministra sta morala odgovoriti, da sama nista ničesar vedela. Baron Heinold je izkušal popraviti skazo, pa je pravil Poljakom, da je cesar tudi njih pohvalil. češ da so se pokazali spravljive napram Rusinom Ali Poljakom se ni vrnila dobra volja in gospod Dlugosz je podal svojo demi-sijo. Baje mu bo sledil tudi finančni minister Zaleski. Poljska kriza je pa sama po sebi nevarna vladi in že zaradi tega je položaj za ves kabinet kritičen; zmešnjava, ki jo je povzročila Heincldova nerodna modrost, pa privede lahko do tega. da se danes, ko se bQ glasovalo, če ima priti prej prračunski provizorij ali brambna reforma na dnevni red. ne izpolni želja vlade. In tedaj lahko pobere tudi baron Heinold šila in kopita ter se vrne na Moravsko. __ škode gotovo ne bo nobene, tudi če se pridruži Stiirgkh z vsemi ostalimi ministrskimi tovariši. In če bodo morali avstrijski narodi vsled tega nekoliko dalje čakati na krasno brambno reformo, najbrže tudi ne bodo solza pretakali. Značilna pa je afera vendarle nad vse za oficielno politiko v Avstriji. Ministri. ki vlačijo cesarjevo osebo v dnevno politiko. v spore strank, ministri, ki intrigirajo, ministri, ki hočejo z zvijačami speljavati stranke na led — to so avstrijske specialitete, ki zaslužijo, da se enkrat temeljito ponesrečijo. Roosevelt. Noben boj za predsedniško kandidaturo v Ameriki ni zbujal po vsem svetu tolike pozornosti, kakor sedanji dvoboj med Rooseveltom in Taftom. Ta boj pomen ja mnogo več kakor le razcepijenje in pogin starih historičnih strank. Ta boj pomenja še nedoločno stremljenje za novimi cilji, pomenja začetek novih družabnih razmer v Ameriki in novega političnega življenja. Mož bodočnosti je Roosevelt. Taft je le pokorno orodje kapitalistov in trustov. Predsednikov, ki so se udinjali kapitalizmu, je bilo v Ameriki že vse polno. Ko je moral Roosevelt pred štirimi leti zapustiti predsedniško mesto, na katerega je prišel po naklučju, je potisnil Tafta na svoje mesto z nado, da se itak kmalu vrne na to mesto. Roosevelt se sedaj poganja že v tretjič za predsedniško čast, nasprotujoč trdovratno navadi, ki j v Ameriki dostikrat močnejša nego Zakon. Predsedniško mesto v Ameriki je združeno z večjimi pravicami, kakor jih ima marsikateri evropski kralj ali cesar. Taft se seveda krčevito brani zapustiti tako ugledno mesto, a Roosevelt ga hoče na vsak način spraviti s pota. Mogoče je, da se mu pri sedanjih volitvah ne posreči nakana, ali njegov čas bo prišel čisto gotovo, ker njega dvigajo razmere. Malokateri mož je doživel tako nasprotujoče sodbe o svojem delovanju kakor ravno Roosevelt. Nekateri ga slave kot velikega državnika, ki se je z globokim proučevanjem zatopil v resne probleme bodočnosti svojega ljudstva in človeštva. Drugi ga slikajo kot brutalnega nasilnika, kot političnega pustolovca. On sam pa nastopa kot demokrat, kot mož iz ljudstva, ki zasleduje le splošni blagor družbe, ki je največji sovražnik trustov. Naši ameriški sodrugi vidijo v njem zvijačnega demagoga, pretkanega štreberja, političnega sleparja, ki se brezobzirno bojuje v prid kapitalizmu in ki hoče uničiti delavsko gibanje z naipodlejšimi sredstvi, ki brezmejno sovraži delavstvo. Ena druga pobija te sodbe, ali vendar so vse resnične, ker šele po njih spoznamo pravo bistvo ne njega samega — ker njegove osebne lastnosti tu ne prihajajo v poštev — pač pa spoznamo po njih ameriško družbo, ki se zavzema za moža s takimi lastnostmi. Amerika ni le dežela z najbolj razvitim kapitalizmom, tam je tudi na višku kapitalistični duh, tam je najbolj razvit brezobziren lov za dobičkom. Pohlep po dolarjih je življenska vsebina Amerikancev, kupčija vodi njihovo mišljenje in delovanje, za kupčijske uspehe žrtvujejo vse svoje delo. Vsa energija, vsa udejstvo-valna sila, vse zmožnosti, ki so v posamezniku lužijo zgolj osebnim interesom. Tako se je razvil tipični Amerikanec: zvit, energičen, ki ne pozna drugega na svetu kakor svojo kupčijo, ki mu je ves svet sredstvo, da se obogati in da postane ugleden meščan. Da so pa poleg osebnih interesev tudi še drugi važni, skupni interesi, katerim bi moral semtertje podrejati lastni dobiček, to mu ne prihaja na misel. To je sicer značaj trgovcev, malomeščanov in buržvažnih krogov po vsem svetu. Ali kolikor toliko nastopa po drugih deželah sporedno nekak skupen interes, zavedanje celokupnosti, h kateri spadajo, in se javlja v politiki. Seveda se ti ljudje ne zavzemajo za skupni ljudski blagor, ampak le za napredek svojega razreda. Politiki v zapadni Evropi nastopajo za interese razreda, h kateremu se prištevajo. Tega Amerikanci ne poznajo. Angleški pisatelj Welis pravi v svojem delu »Bodočnost v Ameriki«, da Amerikanec nima čuta za državo. Politiki se zde Ames rikancu ničvredni paraziti, ki se hočejo okoristiti na račun drugih. In po vsej pravici, ker v Ameriki je politika res kupčija, politika je tam lopovstvo, kupčija, ki se opira na uradno oblast Vsak uradnik, od predsednika najvišjega sodišča do zadnjega policista, Izrablja svoj uradni čin, da se obogati. Obe veliki meščanski stranki nista nič drugega kakor dve dobro organizirani tolpi politikov, ki imajo vse polno agentov. Ta brezprimerna politična korupcija ni kaka posebna vrsta ameriške neoštenosti, ampak v politiko so premisli delovanje kakršno je običajno v ameriškem kupčijskem svetu. Politika jim ni torišče za uveljavanje splošnih razrednih interesov, ampak izrabljajo jo za osebno korist. Vzrok teh nezdravih razmer je v tem, da ame-rikanska buržvazija ne pozna velikih razrednih bojev, v katerih bi se bila za skupne razredne interese. Odkar obstoja amerikanska republika, od leta 1777. dalje, je bila dežela meščanstva, z z enim samim meščanskim interesom. Vsi notranji boji, tudi meščanska vojna, so bili le prepiri za kupčijske interese različnih meščanskih strank, Ali sedaj postaja življenje v Ameriki drugačno. Socializem je nastopil svojo zmagoslavno pot. In pred očmi ameriške družbe vstaja v daljavi revolucija proletarcev. Buržvazija ni še zmožna, da bi le nekoliko pojmovala pretečo nevarnost in se pripravljala v bran. Stavkujoče proletarce pobijajo z blaznim srdom, tam se zopet združujejo razočarani politiki obeh meščanskih strank proti socialistom, ki hočejo spraviti mestno upravo v red. Buržvazna množica se pa le malo briga za politiko. Tako ne more ostati več. Čimbolj bo napredoval sozializem, tembolj se bodo morali združevati meščani, da branijo svoj obstoj in politike se bodo morali posluževati. Razvoj ameriške politike od kupčije in bri-gantovstva k razredni politiki, to je oni veliki Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice Rezervni zaklad nad 500 OuO kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V* % brez odbitka rentnega davka. Prošnja. Opoldansko solnce pripeka na zemljo. Po-st^tnik Boldirjev, velik, zastaven človek, s kratko ostriženo glavo in izbuljenimi očmi, sleče površnik, se briše s svilenim žepnim robcem po čelu in stopi plašno v urad. Mnogo peres praska po papirju. »Kje lahko vložim prošnjo«, vpraša vranja, ki pride s pladnjem, polnim kozarcev, jz drugega kota sobe. »Rad bi nekaj poizvedel in dobil prepis.« »Prosim, potrudite se tjakaj! Tja h gospodu, ki sedi pri oknu!« odvrne vratar in pokaže s pladnjem proti zadnjemu oknu. Boldirjev se odkašlja in gre k oknu. Za zeleno mizo, pikasto kakor od vročinske bolezni, sedi mlad mož, s štirimi pokoncu štrlečimi šopi las na glavi, z dolgim, mozoljastim nosom, v ponošeni uniformi. Svoj veliki nos Je skril v knjigo in piše. Okolo desne nosnice se mu iz-Drehaja muha in pisar premika neprestano spodnjo ustnico in si piha pod nos; njegov obraz je oziovoljen. »Lahko tukaj. . . pri Vas,« ga ogovori Bol* dirjevv izvem o svoji zadevi? Moje ime je Boldirjev -. , , Rad bi imel tudi prepis razpisa od drugega marca.« Uradnik pomoči pero v Črnilnik in pogleda, če ni dobil preveč £rnila na pero. Ko se prepriča, da pero ne kaplja, piše dalje, Ustnica se zopet premika; a nič več ne piha; muha mu je sedla na uho. »Bi lahko tu poizvedel?« ponovi Boldirjev po preteku ene minute Se enkrat. »Sem posestnik Boldirjev •. . .« r »Ivan Aleksejevič!« zakliče uradnik v drugo sobo, kakor da bi Boldirla niti ne bil opa-fcil. »Povej trgovcu Jalikovu, Če pride, naj *»ese prepis izjave potrdit na policijo! Stokrat sem mu že rekel!« »Pridem v pravdi z dediči kneginje Gugu-line«, jeclja Boldirjev. »Pravda Vam bo znana. Prosim ponižno, da uslišite prošnjo!« Uradnik ujame — ne da bi opazil Boldir-jeva — na ustnici muho, jo natančno opazuje in vrže v stran. Posestnik kašlja in se glasno vse-kuje v pisan žepni robec. Pa tudi to ne pomaga. Uradnik ga še vedno ne sliši. Tako mineta tiho dve minuti. Boldirjev izvleče iz žepa rubelj in ga položi na odprto knjigo pred uradnika. Ta nagubanči čelo, potegne z zlovoljnim obrazom knjigo k sebi in jo zapre. »Samo malo prošnjo . . . Rad bi znal, s kakšnim dokazom so pravzaprav dediči kneginje Guguline . . . Smem motiti?« Uradnik vstane, zatopljen v delo, se popraska po komolcu in stopi k omari, da bi nekaj vzel iz nje. Ko se po eni minuti vrne k mizi, vzame knjigo; na tej leži zopet rubelj. »Le za trenotek bi motil . . . Imam malo prošnje, samo . . .« Uradnik ne sliši; začne nekaj prepisavati. Boldirjev skremži čemerno obraz in pogleda z obupnim pogledom po vsej pišoči družbi. Samo pišejo in pišejo! si misli stokajoč. Da bi vse skupaj vrag vzel! Odide od mize in obstane sredi sobe; brezupno pobesi roke. Vratar, ki pride zopet s kozarci, opazi prejkone njegov zlovoljni obraz, in vidi, da stoji tukaj brez pomoči; pristopi bližje in ga vpraša tiho: »No, kako je? Ste že izvedeli?« »Prašal sem; ali on neče govoriit z mano.« »Dajte mu tri rublje . . .« zašepeta vratar. »Dva sem že dal.« »Potem mu izročite še enega.« Boldirjev se vrne k mizi in položi na odprto knjigo zelen bankovec. Uradnik potegne zopet knjigo k sebi in obrne liste; in naenkrat zagleda kakor slučajno Boldirjeva. Njegov nos se začne svetiti, pordeči in se nasmehlja. »Ah ... Kaj Vam je drago?« vpraša. »Nekaj pojasnila bi rad o svoji pravdi. , , Moje ime: Boldirjev.« »Zelo drago! O pravdi zoper dediče Gugu-linske? Prav, prav! Kaj bi radi izvedeli?« Boldirjev mu razloži svojo prošnjo. Uradnik postane živahen, kakor da bi se ves prenovil. Da mu zaželjena pojasnila, napravi prepis, porine petentu stol — In vse to kakor bi trenil. Začne pogovor o vremenu in vprašuje o letini. In ko Boldirjev odide, ga spremlja po stopnicah in se mu vljudno in ljubeznivo smehlja, kakor da bi se hotel pravkar globoko pokloniti prosilcu. Boldirjevu je mučno pri srcu in neki notranji volji sledeč, seže v žep in podari uradniku bankovec. Ta se smehljaje prikloni in prime bankovec z gibčnostjo igralca, tako da je bil komaj sekundo viden. »No, to so ljudje . . .« si misli posestnik, ko stopi na cesto ... Za hip postoji in si obriše z robcem čelo. Iz dnevnika knjigovodskega pomočnika. 11. maja 1863. Vaš šestdesetletni knjigovodja Glotkin je pil zaradi kašlja mleko s konjakom in je zblaznel. Zdravniki trdijo z njim lastno samozaupnostjo, da jutri umre. Slednjič bom vendarle knjigovodja 1 Mesto mi Je že dolgo obljubljeno. Tajnik Kleščev je prosilca, ki ga je imenom val prijatelja uradniške vlade, zmerjal in se bo moral — brezdvomno — zagovarjati pred sodiščem. • Proti mojemu želodčnemu kataru sem za-t Sel piti zeliščni £al. 3. avgusta 1865. Knjigovodja Glotkin je zopet bolan na prsih. Dobil je kašelj, pa pije mleko in konjak. Če umrje, zasedem njegovo mesta Upam sicer le malo,’ kajti blaznost se ne konča vedno s smrtjo, Kleščev je nekemu Armencu šiloma vzel menico in jo raztrgal. Morebiti pride stvar pred sodnijo. Gurgevna, stara žena, mi je včeraj rekla; da nimam želodčnega katara, ampak zlato žilo. Zelo mogoče! 30. Junija 1867. Časopisi poročajo, da divja v Arabiji kolera. Znabiti pride na Rusko; potem bo veliko mest praznih. Morda umre stari Glotkin, pa dobim mesto knjigovodje. Trdoživ človek! Toliko časa živeti je po mojem mnenju kar neopravičeno. Kaj naj porabim proti želodčnemu kataru? Kaj če bi poizkusil z velikim korenom? 2, januvarja 1870. Na Glotkinovem dvorišču je vso noč lajal pes. Moja kuharica Pe-lageja pravi, da je to zanesljivo znamenje, da kdo umrje in jaz sem z njo dogovarjal do dveh ponoči, da si precej, ko postanem knjigovodja, kupim kožuh in spalno suknjo. Morebiti se potem poročim. Seveda ne z mlado žensko — to ne pristoja mojim letom — ampak z vdovo. Včeraj je bil Kleščev izključen iz kluba, k$r je glasno pripovedoval nespodobno anekdoto in se norčeval iz rodljubja gospoda Ponjuhova, člana obrtne zbornice. Kakor se čuje, ga hofie Ponjuhov tožiti. Zaradi žlodčnega katara pojdem k zdravniku Botkinu. On deluje z velikimi uspehi. 4. junija 1878. V časopisih se bere, da pustoši v Veljanski kuga in da leže trupla kar po cestah. Glotkin pije zaraditega poprovo žganic No, tako staremu možu ne bo poprovo žganje nič pomagalo. Če pride kuga semkaj, bom gotovo knjigovodja. ___________________ (Dalje.) preobrat, katerega prvi znaki se sedaj pojav •jajo. Roosevelt je mož te nove politike, v njem jo povsebljeni vsi skupni interesi buržvazije. § tem Si je pridobil slavo kot največji ameriški državnik, on občuti politiko kot razredni interes. Rad govori o potrebah celokupnosti, o potrebah, katerim se morajo umakniti osebne koristi. Tako govori, v resnici pa zastopa vele-kapitalistične težnje in nastopa kot imperator. On ni takšen, kakršni so bili pred njim drugi politiki, da bi bil le uradnik miljonarjev, on nastopa kot samostojna sila, zahteva, da morajo tru-stovci nekoliko odnehati, ako nočejo spraviti v nevarnost^ ves kapitalizem. Socializem sovraži iz dna duše, morda ne sovraži noben človek v Ameriki tako socialiste kakor on. V delavskem gibanju vidi ono silno moč, ki si bo osvojila bodočnost, delavsko gibanje preti uničiti burž-vazno družbo, zato skuša preprečiti razvoj tega gibanja za vsako ceno, za puntarske proletarce mu ni nobeno sredstvo prepodlo. Njega si je izvolila ameriška buržvazija za novi boj, ker je sirov in brutalen, zvit in pogumen. V njem vidi bodočega vladarja. Ne bi bil še nastopil, ako bi se ne bil razvil Socializem v Ameriki že tako, da ga je treba resno upoštevati. Ako zmaga Roosevelt, tedaj se bo pričela v zgodovini ameriškega socializma važna in težavna doba. Kako ravnajo z rezervisti na oro nih vaph. Na seji poslanske zbornice od 12. junija so socialno demokratični poslanci dr. Schacherl in tovariši podali brambnemu ministru naslednjo interpelacijo: Pri zadnjih orožnih vajah (od 28. aprila do 25. maja) rezervistov v Poreču so stlačili oddelek takozvane obrežne brainbe, 136 rezervistov, 301etne ljudi, ki so skoraj vsi oženjeni in očetje, v prostor (dvorana Riosa), ki meri 193 kvadratnih metrov in je 5 metrov visok. V tem prostoru so ^ mučili 28 dni. V sredi je bil prazen prostor, ki je meril približno 60 kvadratnih metrov. Na-okolo je bila nakopičena prtljaga, so ležale puške in tornistre In prav tenka plast slame (230 kilogramov, ko so pričakovali inšpekcijo, so dodali še 75 kilogramov). Slama se je kmalu zmela v prah, ki so ga morali vdihavati ubogi »jet-niki«.Vsled tega jih je mnogo več ali manj težko zbolelo za vnetjem vratu. Vzlic temu, da so bili bolni, so morali vojaki dopoldne na vaje. Sele ob eni, ko so se vsi trudni vrnili, so smeli k marodhi viziti, če ravno ni bil polkovni zdravnik zadržan. Drugače so prišli šele popoldne na vrsto. Čeprav je zdravnik spoznal, da so bolni, so morali, ne vemo ali kazensko, ali vsled kakega posebnega vojaškega higijeničnega predpisa, ostati vse popoldne v okuženem zraku prej omenjenega prostora, če niso bili ravno siljeni, da pometajo ali osnažijo stranišča. Med nesrečniki so se jele pojavljati še druge bolezni: močan kašelj, prehlajenje, driska. Vzrok teh bolezni so bile prenaporne vaje in slabo stanovanje. Celo najtrdnejši med njimi so trpeli vsled razmer v tem stanovanju, ki bije v Obraz vsem znanstvenim zahtevam, kjer so ljudje izginjali v prahu in med nogami svojih sosedov. Soparni s prahom napolnjeni zrak, je jemal ljudem sapo. V koncertu kašlja in kihanja je bil vsakdo vesel, če je imel eno uro počitka. Vzlic tem nedostatkom, se ni zganil gospod Stotnik, da bi le enkrat obiskal to revno ležešče, ki je bilo naravnost v zasmeh vsem zdravstvenim predpisani. V sobi narednikov je bila pipa za vodo, toda kozarca vode ni dobil nihče. Prostaki so morali hoditi na korito (napajala se je tam živina), da so se umivali, da so pomivali posodo, prali perilo in pili. Stranišče v vojašnici je bilo zaklenjeno in vojaki so bili prisiljeni, da so opravljali svojo potrebo na prostem, v bližini poslopja, dokler ni občinska oblast tega prepovedala, ker ni trpla take svinjarije. To je torej skrb za zdravje in življenje rezervistov. Mestni poveljnik v Poreču, stotnik pri lovcih Karol Gerbert, je bil skrajno sirov in predrzen, s svojim žaljivim obnašanjem si je pridobil sovraštvo oddelka. /To Je oni Gerbert, ki Je pred kratkim opijanil svoje vojake s pivom in Jih potem napodil na poreško prebivalstvo. Gospod stotnik je prihajal vsak dan na vežbališče in je bil vsem v strah, običajno je nazival svoje vojake s temi imeni: K.., e, Italijani in Hrvati, sama pakaža, jsvinje, psi, »bestie miserabili« in še več sličnih Izrazov. Te priimke je ponavljal vsak dan s ta-Jtim sovraštvom, s takim zaničevanjem, da je razžaljenim — ki vendar niso bili sami divjaki, in je bilo med njimi tudi več c. kr. uradnikov Ui akademikov — silila kri v glavo. Kolikokrat le aktivni praporščak spuščal svojo Jezo nad Ogrskimi lovci, bil jih Je s sabljo in s pestmi, če so ležali na tleh, jih je suval z nogami. Ravno tako ljubeznivo se Je obnašal tudi Stotnikov zaupnik, narednik Schindler, skrajno i 2iV $ovek» ki je pretepal moštvo. Narednik Schindler Je udaril s pestjo vojaka Sustovicha tako močno, da Je Sustovich padel. Vojaka G. Jurdana je tako zgrabil za vrat, da je imel velike modre pege. Obnašal se je kakor najsirovejši ka-žak, moštvo je moralo toliko časa letati, da so tnorali nekateri izstopiti iz vrste, drugim se je Vlila kri iz nosa (slučaj Cossich). Zato je imel pa svojega psa tako rad. da Je ukazal kuharju, M pi Mirani za psa vsak dan lep kos govedine. Ali Je potem čudno, če je v rezervistih končno prikipela Jeza na dan vsled vednega zmerjanja in krivičnih kazni (v 28 dneh so dobili 23 dni zapora in so dobili 23 dni zapora in so bili te S dni prosti) in da so po končanih vajah javno dali duika svoji opravičeni Jezi? Gospod j&totnik |e seveda hotel ublažiti Javni izbruh in Je razglasil, da Ja pojav iredentičnega značaja — wl večina vojakov ni bila italijanske narodnosti, temveč slovanske. Vprašamo zato gospoda brambnega mlni- Ali hoie gospod brambni minister v bodoče varovati zdravje in življenje rezervistov? AH Jin noče varovati pred zasramovanjem in ' trpinčenjem? Ali bo poklical gospod gospod minister v interpelaciji označene osebe, stotnika, praporščaka in narednika na odgovor in o tem poročal zbornici? Ljubljana in Kranjsko. — Gdč. Wessnerjevi, nadzirateljici na liceju! Katehet Mlakar ima navado, da uči dekleta krščanskega nauka na ta način, da jih prijemlje za vrat, križ in drugod. Gdč. Wessner-jeva ga naj pouči, da to ne gre, poter se ne bodo pritoževala dekleta pri Mlakarju, da jim je zvil prst. Starši so s tem načinom učenja zelo nezadovoljni; če ne bo pomagal ta opomin, objavimo par učnih slik Mlakarja. — Na državni -r!šji realki v Idriji se vrše zrelostne ustne skušnje dne 5., 6., 8. in 9. julija 1.1. pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika Hubada. Vpisavanje v prvi razrec za šolsko leto 1912/13 pa bo v julijskem terminu dne 9. julija dopoldne od 11. do 12. Prinesti je seboj rojstni list in zadnje obisknvalno spričevalo ljudske šole. Sprejemne skušnje se prično dne 10. julija od 8. zjutraj. Priporočamo staršem ta naš edini slovenski srednješolski re-alčni zavod v Idriji. — Roparski ' Oropali in v Ziljo so vrgli v okolici Beljaka neznani storilci 29 let starega ključavničarskega mojstra Sternatha Bil je tako nepreviden, da je v gostilni kazal 600 kron. Predvčerajšnjem so potegnili truplo umorjenega iz Zilje. — Usoden udarec. K se j 13. junija pozno v noč vračal Alojzij Dralka, potnik dunajske za_ varovalne družbe, iz Postenice domov skozi Toplice in Sela, je stopil na Selih v hišo Antona Pirca, o katerem je vedel, da vozi vsaki dan deske iz Roga mimo njegove hiše v Podstenici na novomeški kolodvor. V Pirčevi hiši je vide luč in je, nič slabega sluteč, stopil v vežo,: tu vpraša Antona Pirca, če gre po deske v Rog in če bi se smel z njim peljati. Ta ga pa takoj nahruli in pravi, da mu bo že pokazal, ker ga je bi spodil iz županove gostilne. Nato zagrabi burk-lje ter udari po Dralki tako, da mu je med drugimi udarci tudi skalil desno očesno lečo in je Dralka oslepil. Pirc pride pred porotno sodišče v Novem mestu. — Blaznik morilec. Kakor smo bili poročali, je Janez Eppih iz Stare Cerkve pri Kočevju ustrelil očeta in težko ranil strica ter tudi sam sebe smrtnonevarno obstrelil. Sodna zdravniška izvedenca sta ga spoznala za blaznega in neodgovornega za storjeni umor. Okrožno sodišče ga je zato oddalo mestni občini, da ga ta odda v blaznico. Gori omenjeni je vsled izgube krvi zelo potrt in je le včasih razburljiv, do-mišljuje si, da je prestolonaslednik Rudolf, da ga ljudstvo sovraži in mu streže po življenju. Vsled zadobljene rane v pljučih in vedne ogno-jitve bo kmalu podlegel. — V spanju padla skozi okno. 861etna vdova Marija Mihelič v Mekinjah je prišla v spanju na neznan način k oknu v prvem nadstropju ter padla skozi okno na tla. Pri tem se je močno poškodovala in bržkone ne bo okrevala. — Žepni tat. Zvečer 16. t. m. je bila na državnem kolodvoru nekemu dekletu iz Kamnika ukradena žepna denarnica. To je opazil pod častnik 27. pešpolka ter stekel za tatom. Podila sta se skoraj po vsi Šiški in je bil slednjič brzo-peti uzmovič po orožništvu aretiran in izročen okrajnemu sodišču. Aretovanec je 1892. leta v Jaršah rojeni Ivan Cepuder. Med begom je Cepuder vrgel denarnico v nek vrt. —- S trebuhom za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Macedoncev, 10 Slovencev in 110 Hrvatov. V Heb je šlo 25, v Buchs pa 37 Hrvatov. — Izgubljeno in najdeno. Orožniški postaje-Vodja Franc Rožanc je našel črno torbico. — Šolska učenka Vera Rejnikova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolska učenka Irma Ramovševa je našla denarnico z večjo vsoto denarja. — Delavka v tobačni tovarni Marija Pečarjeva je našla žepno uro z verižico, katero dobi izgubitelj nazaj pri najditeljici v tovarni. — Gospa Minka JeloČnikova je izgubila zlato'zapestnico z briljantom. — Gospa Marija Ungerjeva je izgubila denarnico z večjo vsoto denarja. Občni zbor okrajne bolniške blagajne. V torek, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer je bil v veliki dvorani »Mestnega doma« občni zbor ljubljanske okrajne bolniške blagajne ob dobri udeležbi delegatov. Zborovanje je otvo-ril načelnik Fran Bar tl. ki je pozdravil navzoče, konstatiral sklepčnost, ter imenoval za zapisnikarja tajnika g. Kocmurja, čitanje zapisnika se je na predlog delegata g. Krašovica opustilo. Načelnik Bartl je podal sledeče poročilo: Upravno leto 1911 se sicer ni končalo tako ugodno kakor prejšnje leto. vendar pa izkazuje računski zaključek 1938 K 42 vin. prebitka. Vzrok temu dejstvu je deloma slabo zdravstveno stanje Članov, deloma pa tudi to. da se ne postopa napram članom rigorozno, temveč se ie vedno skušalo po možnosti vsem opiayjČenim željam ustreči kar seveda znatno obremni blagajno. Članov je bilo opvprečno 6999 in sicer 5396 moških in 1630 ženskih. Najvišje število članov je bilo 1. julija t. j. 7965, najnižje pa 1. februarja t. j. 5876. Zbolelo Je 2979 članov in sicer 2505 moških in 474 ženskih v 3205 slučajih s 73769 bolezenskimi dnevi. Smrtnih slučajev je bilo 52. porodov pa 55. Povprečno Je trajala vsaka bolezen 23 dni in povzročila 40 K 18 vin. stroškov. Upravni odbor je imel v poslovni dobi 14 sej, na katerih so se rešile vse važnejše zadeve. Tudi nadzorni odbor ie marljivo izvrševal svojo nalogo. Razsodišč ie imelo pet sej In razsojalo v sedmih slučajih. Pet pritožb je zavrnilo kot neutemeljene, eni je deloma, eni pa v celoti ugodilo. • Zdravniško službo so opravljali štirje praktični zdravniki in štirje zdravniki-specialisti. Izreka vsem odbornikom zahvalo za marljivo sodelovanje v poročilni dobi. Nadalje omenja tudi kongres avstrijskih bolniških blagajn, ki se je vršil meseca maja na Dunaju in katerega se je udeležila tudi ljubljanska okrajna bolniška blagajna. Bila je to velika manifestacija poklicanih faktorjev za preosnovo sedanjega načrta o socialnem zavarovanju. Kakor vse kaže, ni bila brezuspešna. Poročilo je bilo sprejeto. Nato poda blagajnik g. Pelan poročilo o računskem zaključku za leto 1911. (glej zadnjo stran) ter primerja posamezne postavke z onimi prejšnjega leta. Poročilo nadzornega odbora je podal njega načelnik g. dr. Tomšič, ki je naglašal, da je našlo nadzorstvo vse knjige in položke v redu in v soglasju z blagajno. Predlaga, da se računski zaključek odobri ter upravnemu odboru in blagajniku podeli absolutorij. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Pri nadomestnih volitvah v upravni odbor so bili izvoljeni od strani članov: Zore Viktor, tajnik; Falle Josip, krojač. Za namestnike: Sajovic Ivan, čevljar; Pogačnik Rok, mizar; Skubic Mihael, zidar, in Peterlin Ivan, krojač. Od strani delodajalcev so bili izvoljeni v upravni odbor: Breskvar Josip, čevljarski mojster. Kat namestnika: Dhii Franc, čevljarski mojster, in Eberl Hugon, črkoslikar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni od strani elanov: Mlinar Ivan, korektor; Kavčič Tomaž, mizar;_ Grapar Anton, tipograf; Petelin Valentin, mizar; Logar Ivan, kamnosek, in Satler Avgust, mizar. Za namestnike: Sajovic Franc-čevljar; Berdajs Josip, odpravnik; Lotrič Ivan, mizar; Šuštar Ivan, ključar. Od strani deloda-3'^cev izvoljeni: Acetto Valentin, stavbe, mk; Rožič Franc, krojaški mojster; Košak Karol, zlatar. Za namestnika: GaJIn Simon, čevljarski mojster, in Krejči Anton, krznar. Pri raznoterostih stavi delegat g. Ogris nasvet glede kontrole bolnikov, ki ga vzame načelnik na znanje. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je zaključil načelnik Bartl občni zbor, zahvalivši se za mnogobrojen obisk. Štajersko. • Celje, V soboto, dne 22. t. m. ob 8. zvečer je pri ^Zelenem travniku« javen shod na katerem poroča sodr. E. Kristan iz Ljubljane. Sodrugi so vabljeni, da se ga polnoštevilno udeleže. — Stara liisžorija. Zakonska Izidor in Malija Grešovnik iz GoJovabuke pri Slovenj-gradcu se bodeta imela zagovarjati pred sodnijo zaradi grdega ravnanja s staro materjo, prevžitkarico Marijo Krautberger. Grešovni-kova sta staro zensko pretepala in mučila na vse načne, da bi spravila z nje nek mal denar, ki ga je imela naloženega pri slovenjgraški hranilnici. — Ponarejeni pstkronski tolarji. V trgovino R. Strmeckega je došel te dni mož, ki je plačal s ponarejenim petkronskim tolarjem. Falzifikat pa so v trgovini spoznali in javili celo zadevo policiji, katera je dotičnika na kolodvoru prijela in odgnala v zapor. Rekel je, da se piše Jožef Gajšek in da je doma od Št. JurJa ob Južni železnici. Našli so pri njem do 500 K gotovine, katero je bojda dobil od nekega posestnika v Šent Jurju kot posojilo. Preiskava bo dognala, ali gre za kak nopravičen sum ali za razpečevalca ponarejenega denarja. — Železniška nezgoda. Iz Rimskih toplic poročajo: Dne 12. junija je padel železniški delavec Vincenc Brinar iz Slane pri Celju tako nesrečno z drezine, da si je pretresel možgane. V smrtnonevarnem stanju so ga spravili v celjsko bolnišnico. —• Krvoskrunstvo. V Gradcu so zaprli 49 let starega sedlarskega pomočnika Ambroža Haasa, ker je živel s svojo 23 let staro, duševno slabo razvito hčerko v prepovedanih razmerah. Deklina je povila te dni v porodnišnici dvojčka. Koroško. _ — Roparski napad. Pretečeni petek ponoči se je vračal zidarski mojster Franc Fink iz Kan-diie čez Gorjance v Radovico. Na vrhu Gor- » V1HV1 JV OV1U novac«^ — in mu pokleknil na prsa, dočim mu je manjši preiskoval žepe. Raztrgala sta mu srajco, telovnik in suknjič. Denarja pa nista itič dobila, ker ni imel niti novčiča pri sebi. Ko tako na tleh ležečega preiskujeta, zaslišita naenkrat pok biča na novi cesti. Fink Je začel upiti in na pomoč klicati, nakar mu je voznik na cesti odgovoril z vriskanjem. Napadalca sta nato Finka izpustila in brzih korakov zbežala v gozd. Goriško. — Samomor sleparja. Na Sveti gori se je ustrelil vpokojeni orožnik Brak iz Bat, ki Je hotel s ponarejeno menico na ime župana iz Bat oslepariti podružnico »Ljubljanske kreditne banke« v Gorici. cialna demokracija; vse ostale stranKe vofflio špekulativno politiko, ki je delavskemu ljudstvu pogubna. Na shodu zbrano delavstvo izreka svojo trdno voljo, da razvije najenergičnejšo agitacijo za socialno demokratično^ stranko, ki je edina sposobna, da strmoglavi špekulativno politiko avstrijskega kapitalizma in da otme delavsko ljudstvo od kulturnega, gospodarskega in političnega propada. Shod proglaša uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor in občine za neodložljive zahteve, od katere istrski proletariat ne more odnehati. Resolucija je bila soglasno sprejeta. _ — Detomor v Matuljafa. _ 301etna šivilja Mimica Babičeva je bila zadnje čase v blagoslovljenem stanju. Ker je Čas potekel m^ni bi o o otroku nobenega sledu, se je začela zandar-merija za stvar zanimati. Aretirali so 14 t. m. 601etno mater Babičeve, ki je izprva vse tajila, pozneje pa priznala, da sta s hčerko zakopal otrok na gnojišču, kjer so ga tudi izkopali. Nezakonsko mater, ki je iskala zdravniške pomoči na Reki. je ondotna policija tudi prijela in oddala okrajnemu sodišču v Voloskem. Trst. — Samomor. V morje se je vrgel v Trstu in utonil Ivan Igne. Na njegovo klicanje so sicer prihiteli ljudje na pomoč, toda iz morja so ga potegnili že mrtvega. Istra. — Shod Jugoslovanske socialno demokratične stranke v Pulju 16. t. m. Je bil izborno obiskan. Za predsednika Je bil Izvoljen sodr. Fabja-nič, za zapisnikarja sodr. Hofman; poročal je sodr. Haramina, ki Je v enournem govoru opisal položaj istrskega delavstva in dokazal, da e edina stranka, ki se resnično bori za interese delavskega ljudstva v Istri, socialna demokracija. Poročevalec Je predlagal naslednjo reso-ucijo: Na shodu dne 16. junija t. 1. zbrano de-avstvo ponovno konstatira, da Je edina stranka, ki vodi boj za interese delavskega ljudstva, so- Gospodarski pregled. ** Velenakupna družba v Nemčiji. 31. decembra 1911. je zaključila velenakupna družba v Nemčiji svoje 18. poslovno leto. Leta 1910. je imela družba 88,669.649 mark prometa, ki se je dvignil v preteklem letu na 109,605.469 niark. število družabnikov je naraslo od 675 na 706, število konzumnih društev, ki kupčujejo pn velenakupni družbi, je naraslo od 1554 na 1574. Družba ima 6 velikih skladišč, od katerih je morala zaradi naraščajočega prometa štiri razširiti in prizidati. Velenakupna družba ima lastno tovarno za milo, ki obstoja eno leto. Tovarna je imela prometa za 4,686.193 mark. Tovarni sta priklopljena še dva obrata: ključavničarska delavnica za popravila in tovarna za izdelovanje zabojev. Skupaj je bilo zaposlenih v tovarni za milo 226 oseb. Tovarne za izdelovanje smotk v Frankenbergu, Hamburgu in Iiockenheimu, ki so tudi last velenakupne družbe, so imele prometa za 2,699.607 mark. V njih je delalo 614 oseb. Lastna žgalnica za kavo je oddala 1,667.081 kilogramov kave. _ Bančni oddelek velenakupne družbe, ki obstoja^tri leta, je imel 200 miljonov mark prometa. Število oseb, ki so zaposlene pri velenakupni družbi, je znašalo leta 1911. 1297. Vsi nastavljenci imajo sklenjene z velenakupno družbo tarifne pogodbe. Vrh tega je izdala velenakupna družba prostovoljne 100.000 mark za zavarovalnino in podpore uslužbencev. Čisti dobiček zadnjega poslovnega leta znaša 1,108.779 mark. Od tega dobička odpade 5 procentov obresti na vplačane kapita-iije, 2 procenta razdele kot blagovno dividendo kupčijskim društvom, ki so včlanjena pri vele-nakupni družbi in 1 procent društvom, ki niso včlanjena: ostala vsota 816.000 mark se razdeli na različne fonde, ki bodo s tem narasli na 4.200.000 mark; k tej vsoti pride še 2 miljona mark glavnice. Prihodnji mesec otvofi družba tovarno za užigalice v Lauenbergu. Nemški sodrugi so pač lahko ponosni na razvoj svoje velenakupne družbe. ** Promet velenakupnih družb v Evropi. Promet vseh evropskih velenakupnih družb za delavska konzumna društva je znašal 1. 1911.: Angleška .................... 557,859.800 mark Škotska ....... 157.021.580 » Nemčija 109,605.469 » Danska ......... 54,901.014 » Švica 25,676.782 » Ogrska ......... 19,997.973 » Avstrijska ......... 18,724.967 » Finska ......... 12,921.148 » Francoska ...... 9,882.305 » Rusija........... 7,809.585 » Holandska ...... 6,019.432 » Švedska . ........ 5,698.309 » Belgija ......... 4,723.760 » Norveška .......... 1,381.904 » Češka . ........ 1,361.742 » Poljska ........ 633.600 » Skupaj , 994,219.070 mark Na Italijanskem imajo v Milanu tudi velenakupno družbo, ki pa obstoji šele kratek čas. Prvo mesto zavzema Angleška, ki ima sama toliko prometa, kakor vse druge velenakupne družbe skupaj. Angleška velenakupna družba je v pretečenem letu otvorila v Rochdalu tovarno za barve, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji in v Radclitfu ]e otvorila tkal- nico. Državni zbor. Dunaj, 18. junija. Zbornica je danes nadaljevala zadnji teden prekinjeno razpravo o službeni pragmatiki, in sicer o četrtem poglavju, ki se tiče uslužbencev. Debata je tako daleč končana, da ima le še poročevalec zaključno besedo. V razpravi se je oglasil tudi zastopnik vlade sekcijski načelnik Galecky, ter je nastopil proti pravicam uslužbencev, katere je odsek priznal. Vlada »načeloma« odklanja pravico uslužbencev do nagrade za čezdobno delo. Z vladnim zastopnikom je energično polemiziral socialistični poslaneč Pnogratz. Jutri pride o tem predmetu do glasovanja, Na koncu se Je imel določiti dnevni red za prihodnje seje. To glasovanje se je pričakovalo z napetostjo, ker so bili Poljaki razdraženi to se je govorilo, da bodo glasovali proti vladi, ki je zahtevala, da pride brambna reforma pred proračunskim provizortjem na dnevni red. So-* drug Seitz Je predlagal nasprotno, da 6e razpravlja najprej o proračunskem provizoriju: njegov predlog pa Je ostal v manjšini, ker se je »oljska jeza med tem že polegla, pa so možaki iz Galicije junaško glasovali za vlado. Sejo je otvoril predsednik Sylvester ob XX dopoldne. Na dnevnem redu je specialna razprava o četrtem poglavju službene pragmatike. V imenu vlade izjavlja sekcijski načelnik Vitez Galecky, da ne more sprejeti odsekovili sklepov, vsled katerih bi pripadala uslužbencem nagrada za čezdobno delo; tudi sklep, da naj •Veljajo določbe o starostni dokladi, ki se ima priznati članom takozvane civilne straže, za paznike in nadpaznlke v ieeah in sodnih zaporih, odklanja vlada. Proti plačilu za čezdobno delo se »mora« vlada načeloma izreči. Kakšno izredno delo lahko nagradi vlada od slučaja do slučaja z rermm—aciinmi. Vlada bi eventualno priznala pazniškemu osobju kakšno starostno doklado po posebnem meritu. Pongratz (soc.); Čimbolj se razvija razprava o službeni pragmatiki, tem močnejši je vtisk, da vlada zakonu največje ovire. Zlasti v vprašanju ko-licijske pravice je stališče vlade skrajno tesno-srčno. Na gmotnem položaju uslužbencev se vedno le krpa, vsled česar je nezadovoljnost trajna. Tudi v sedanjem zakonu določenih deset plačilnih stopinj ne koristi nogo, zakaj malokdo bo dosegel najvišjo stopnjo. Če oblju-buje vlada remuneracije. ni s tem izpolnjena opravičena zahteva, da se plača uslužbencem čezdobno delo. Dolžnosti uslužbencev so se zelo pomnožile, to je treba vpoštevati. V justični službi igrajo jetniški pazniki veliko vlogo, pa vendar jim noče vlada priznati enakih pravic kakor policijskim in finančnim stražnikom. Tudi za pomožne sluge je zadnji čas, da se urede njih razmere. Vlada dela povsem neopravičene težave. Ko so se zvišale častniške plače, ni finančni minister zahteval, da se mora najprej poskrbeti pokritje. — Govornik predlaga resolucijo. da se napravijo službena stanovanja za jetniške paznike, da se poskrbi za nadomestilo služabnikov v slučaju dopusta ali bolezni in da se všteje provizoričnim in pomožnim služabnikom za avanziranje vsa službena doba. Nato govorijo še poslanci Štern, Breiter in Brandl, ter se zaključi debata. Generalna govornika sta dr. Pollauf (proti) in Hofmann-Wellenhof (za). Njunima govoroma slede stvarni popravki in referat manjšinskega poročevalca Korošca. Poslanec Biankini interpelira zaradi aretacije gimnazijcev v Spljetu, Zadru, Dubrovniku in Kotoru. Nato se ima določiti dnevni red za prihodnje seje Podpredsednik Romančuk predlaga; 1. Nadaljevanje specialne debate o službeni pragmatiki. 2. Določitev trajnega zasedanja za socialno zavarovalni odsek. 3. Brambna reforma. 4. Proračunski provizorij. Poslanec Seitz upozarja, da je proračunski provizorij vezan na - rok, kar so socialisti že na seji starejšin nagla-šali. Zbornica se ne sme spravljati v nevarnost, da ne bi mogla pravočasno rešiti proračunskega provizorija. Zato predlaga, da pride proračunski provizorij pred brambno reformo na dnevni red. Poslanec Nemec predlaga dnevni red, na katerem sploh ni brambnc reforme. Pri glasovanju po imenih je Seitzov pred-lod odklonjen z 211 glasovi proti 150. Obveljal fe torej Romančukov dnevni red. 1,000.000 vinarjev : : za tiskovni sklad „Zarje“ : : 26. izkaz:__________________ Pr Gnezda, vlakovodja v .Narodnem domu* pri ge. Dražil 340 vin., omizje pri Jurčku, Koroška Bela 70 vin., Ign. Sitter 276 vin., A. Tratnik 20 vin., I. Žabkar 34 vin , ker je Bradula shod zamudil 100 vin., Sitter 44 vin, Tok n 56 vin., v restavraciji Sribar v Litiji 100 vin., Podmeljski socialisti na zidarski veselici eri Sv. Ivanu 222 vin., Hauptman, Močnik, Treo, Tratnik, Lazar, Posavc po Sitterju 300 v., Panlgarc 22 vin., Justva 10 vin., pri Mescu 62 vin., Žagar 10 vin., vlak štev, 2214 Rus 100 vin., Čop 20 vin., Koželj 24 vin, zapiš v konzumu na dvoriš 100 vin., 1. P. 100 vin., na yeselici Moščanske .Vzajemnosti* nabrala sodruga Vrhunc n*iilfUt ,v‘n7,"a vcselic* Glinške .Vzajemnosti' nabral FeMs Trnovski 117 vin. ob priliki lokalne konference v Trbovljah 16. junija po sedrugu Učakarju: L. Kolenc 100 v M. Korinšek 20 vin., M. Podmenik 20 vin., A Pelko 10 v ’ Fr. Goričan 20 vln„ A. Topolšek 20 vin, A. Drolc 20 vin.’ A. Skijanc 20 vin., A. Alič 20 vin., I. Jazbec 100 vin. m’ Zaman 20 vin., A. Tratnik 40 vin., Fr. Kotar 20 vin , L Jeraj 20 vin., K. Pavclšek 20 vin., I. Bradula 40 vin., b’ Draksler 20 vin., I. Gajšek 20 vin., Fr. Pintar 30 vin., I. Ravnikar 100 vin., I. Klenovšek 30 vin, P. Lavtar 20 vin., M. Pirnat 50 vin., F. Kiler 80 vin.. Fr. Lisičar 30 vin., Fr. Majdič 100 vin., P. Grobler 20 vin., L Učakar 60 vin., Fr. Mastnak 54 vin, A. Čanšek starešina 100 vin, Skočnik 200 v., I. Tokan 100 vin., po sodrugu Tratniku v Trbovljah darovali: Fr. Markič 40 vin. Piše«, Barteij 100 vin., 1 Barbo 20 vin., Fr. Hunski 20 vin., I Bočko 50 vin., 1. Novak 40 vin., A. Zagorc 20 vin, Fr. Zagorc 20 vin., M. Busič 10 v, L Zravnikar 10 vin., Fr. Vcrgust 10 vin., Štef. Krkovič 20 v., A. Voje 60 vin., Fr. Dolar 20 vin., pri .Merkurlu* v Ljubljani 54 vin. ' Skupaj 118428 -j- 4346 = 122774 vin. Prispevka za miljonski sklad sprejema, vlaga v .Delavsko hranilnico" In Izkazuje v „Znrji" sodrug Viktor Zorc tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelcnburgova ulica št. 6 II. nadstropje. _ ' ' Vestnik organizacij, Pouk v nemškem tečaju bo namesto v petek nnrni »h 8. v društvenih prostorih. J danea mr®1"1 x\\ / > w * )) m cife m? ogreva in oživlja, tako blagodejno razvedruje z zanimivimi slikami in lepim čtivom »Slovenski Ilustrovani Tednik" svoje čitatelje. Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo i ■ -* aus§. šivalnih strojev in stroje za r 'iws§* pletenje (Strickmaschinen) za A rodbino in obrt. Epidr^/M Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa. naaa Ceniki zastonj in franko. == Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Računski zaključek za čas od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1911. ! Dohodki Vplačani j Koncem leta | še nevplačani Skupaj r Izdatki Izplačani j Koncem leta še neizplačani Skupaj K 1 h K 1 h K h K h K h K h 1 Tekoči prispevki članov , , , , 77387 45 15075 62 92463 07 1 Bolniščina in porodniščina , . . 71619 56 812 50 72432 06 2 o Tekoči prispevki delodajalcev , , 38693 73 7537 81 46231 54 2 Zdravniki in bolniška kontrola , 17057 44 1 4690 26 21747 70 O Drugi dohodki: 3 Zdravila in zdravilski pripomočki . 9277 52 1 7746 01 17023 53 a) globe t » , 628 31 r»“ - r—r 628 31 4 Oskrbni stroški bolnicam in prevozi 13459 37 4128 84 17588 21 b) razni dohodki , , . . 6105 49 2435 95 8541 44 5 Pogrebščine 2089 150 2239 i 4 Obresti , 1 — 4482 94 4482 94 6 Upravni stroški 16454 45 42 13 16496 58 5 Rezervni sklad koncem piejšnjega 7 Drugi izdatki: leta »■■■ * — —, 122720 27 a) odpisani prispevki, -— — — 1309 75 . o J;' b) razni izdatki . , ,, , , . 1572 05 — 1572 05 8 Sedanji reservni sklad (koncem ra- ] _ čunskega leta) *— ~ — — 124658 69 Skupaj , 275067 57 Skupaj . . || 275067 57 S H 1 Izkaz imetja z 31. decembrom 1911. Aktiva K h i Pasiva K h 1 2 3 4 1 Ootovina r dne 31. decembra 1911 Hranilnične vloge s tekočimi obrestmi: v mestni hranilnici ljubljanski Zastanek blag^jničnih prispevkov (po odpisanih neizterljivih) ! Razne terjatve. * . 8104 109074 22613 2435 08 ! 97 i 43 ! 95 ; 1 2 neplačane terjatve: a) blag^jničnih računov b) zdravnikov c) lekain . . . « * « • < • • *»»>•••• d) bolnic , , . , , » » * , e) pogrebščine f) upravni stroški Sedanji rezervni sklad . , * 812 4690 7746 4128 150 42 124658 50 26 01 84 13 69 Skupaj . . . — 142228 43 ! Skupaj . . . v 142228 43 r —1 r Za "»ravni dbor: načelnik; Fr. Bartl. Pregledal in v redu našel: Za 'iadzi.fi'ii 'I1' Dr. Jos. Tomšič načelnik: Fr. Krašovic. Leopold Pevalek. Blagajnlčnl In računovodja i Oton Pelan.