47. štev.
V Ljubljani, v četrtek 23. aprila 1874.
Letnik If.
Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
n	i, n ii 2 n
ii ii ii m ® ii
Kolek (štempelj) znese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na 8tarem trgu h. št. 163.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 ., — „
za četrt leta
50
Političen list za slovenski aarofl.
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
Verske postave v gosposki zbornici.
m.
Profesor in vitez Konst. Hofler, profesor" po milosti komisije, po Stremajerjevi milosti ,,ultramontanec", zdaj pa ,,liberalec" katoličan, je posebno čudno govoril; prvi del govora njegovega je bila popevka osode nemškega profesorja, katoliškega moža učenosti, prav za prav elegičen posnetek zdihljeja: „Duši mi, oh! ste dve v oprsji." Drugi del govora pa je bila prošnja za postavo iz stališča „konservativcev" pruske gosposke zbornice, „da bi se v dobi srednje-evropejske pre-kucije vlada kolikor mogoče podpirala, in da bi mi tako daleč šli z vlado, dokler smemo iti kot katoličani, in ji podali roko." — Vlada se morda na ta način res podpira, veljava njena pa gotovo ravno tako malo, kakor se srednje-evropejski prekuciji stavi jez s tem, če se pomaga vladi tudi pri krivičnem in pre-kucijskem početji. To je naša misel.
Zadnji govornik prvega dneva je bil krški knezoškof Wiery, kteri je — to pripo-znajo celo nasprotniki „liberalci" — enako svojemu predgovorniku knezoškofu Gasserju izvrstno govoril. Rekel je med drugim: „Brali smo, da je mesto Chicago v Ameriki po ognju postalo pepel in prah, in prašalo se je, kako to, da se požar ni pogasil. Našlo se je, daje imelo kamenje v zidovji preveč smole v sebi; ravno tako se mi zdi materijal teh postavnih predlogov veliko preveč nevaren zarad ognja.
Damoklejev meč visi nad nami in sicer na tanki nitki. Kaj bi rekel hišen posestnik, ako bi mu ukazala država: hišo delati smeš, jaz ti bom pa prebivalce vanjo posadila! Je mar s to predlogo drugače?" — „Narod" se posmehuje tudi temu govorniku po svoji grdi navadi.
V drugi seji se je dala vpisati dolga vrsta novih govornikov za postavo, med kterimi sta bila tudi kranjski grof, a velikonemec Anton Auersperg in Lichtenfels. Za postavo jih je hotelo govoriti še pet. pa niso prišli vsi do besede, marveč sta se po nasvetu baron \Villers-torfa volila generalna govornika.
Prvi govornik v tej seji zoper postavo je bil nadškof Stepišnjek, iz Maribora, ki je z jasno doncčim glasom in gladko, prikupljivo se besedo govoril med drugimi tako-le: „Te-melj postave, ki naj bi napravila mir, spominja na izrek : Si vis pacem, parabellum! Čuti se po Evropi, po vsem svetu želja po koncu oboroženega miru, želja, da se odloži orožje. Enako se čuti ta želja na polju, na kterem se dotikate cerkev in država. Jaz se zelo bojim, da bi se nam po teh predlogah spolnitev te želje ne pomaknila v silno daljavo. Ne po izpeljavi, marveč po načelu, na kterem je zidana, je ta postava nevarna. Napravila bo mir
le na videz, ki pa bo predrago kupljen, ker dal se bo za-nj mir vesti, mir src, ki gotovo za blagor splošne domovine tako gorko in resnično bijejo, kakor malo komu tako." V nadaljevanju svojega govora se je obrnil proti profesorju Arnethu: „Tudi mi škofje častimo spominj velike cesarice (Marije Terezije), ne pa spominja kneza Kaunitza, kajti spominjamo se, kako nevredno in nespodobno se je obnašal proti papežu Piju VI., ko je prišel v Avstrijo. Če pa gospod Arneth ogdovornost zarad nevarnosti „verskih" postav naklada Škotom samim, kterih naloga naj bi bila, po miriti duhove, namesto da jih dražijo, je svoje besede na več krajih ukradel Bismarku, Falku in drugim, ktere v govoru posnema". — Se ve, da tudi temu govorniku „Narod" od svoje strani brco da, ker je že tako navajen.
Gospod Hve je ugovoru, da se hočejo verske postave dajati brez dogovora s papežem nasproti postavil to, da so prejšnje poskušnje pregledati in ..popraviti" konkordat, spodletele, omenja papeževega nagovora do vernih (allocution) 22. junija 1868 zoper takratne verske postave, in dogme nezmotljivosti, ktera je podrla most sporazumljenja med avstrijsko vlado in Rimom. Pri tem se je ponašal z vljudnostjo in ponižnostjo, s ktero je vlada iste dobe silno in lepo prosila papeža, da prekliče ali premeni konkordat. Protest zoper od-pravljenje konkordata dandanes še ponavljati — to je juristična nemogočost. Kakor se reče: Roma loeuta, ergo causa peracta, — tako se pravi tudi tu: Imperator in causa ipsi soli reservata locutus est, ergo causa peracta, in zavoljo tega bi se ostrost opozicije zoper odpravo konkordata obrnila proti osebi, ktere vzvišenega imena noče tu imenovati. — Ka kor je prejšni dan dvorni svetnik Arneth podajal zbornici zbirko izrekov raznovrstnih bivših in ne bivših škofov in tvezel nekako versko ,.chrestomatijo", tako je ta dan gospod Hve stresal po zbornici šopke iz dvornih ukazov prejšnjih avstrijskih vladarjev, s čemur je pa le dokazal, da se je cerkev v Avstriji že takrat preganjala, ne pa, da je bilo to preganjanje opravičeno.
Knez Czartorvski je govoril zoper postavo iz poljsko-federalističnega in „libe-ralno"-katoliškega stališča za svobodno cerkev v svobodni državi, hvalil amerikansko sistemo ločitve cerkve od države, v kteri vidi za prihodnost edino pomoč. Rekel je: „Verska država si prisvojuje dandanes izključljivo državno cerkev, ktera bi naj bila katoliška. V tem se vidi, da se ne spodtika nad tem, da se temeljne državne postave malo skrčijo, da se le namen doseže. Ves besedni napad vteme-ljenja postavne predloge na jožefinizem se da raztegniti tudi na predloženo postavo. Izjemni stan katoliške cerkve je po večem negativno, kajti nobena cerkev ni pod takim varstvom,
i V
■* ..-s 1
vi l?
na nobeno se tako ne pazi. Državnih temeljnih postav naj bi se strogo držala, potem bi morala pa tudi imeti varstvo in zavetje po njih. To pa ni tako! V tej dobi gospodarske stiske in propadajočega blagostanja je mnogo nujnejšega, kakor vredovati zadeve katoliške cerkve. Ločitev cerkve od Države, — to je bilo dolgo časa geslo liberalne stranke; zdaj pa se pokaže, da je ni bila nikdar resna volje do tega, ker sprejme te postave in jih pozdravi z vriskom kot prvo zmago." — „Narod" je besede tega govornika po svojem zasukal in najvažniše stavke izpustil — iz gole nepristra-nosti in resnicoljubnosti.
Iz govora grofa Ilartiga se nam zdi najvažnejše to, da se mu v §. 8 zahtevano pre-gnanje duhovno iz službe ne zdi odstavljenje, marveč le prestavljenje iz dozdanje službe na drugo mesto. To misel je zagovarjal, dasiravno se ta paragraf ne da nikakor na ta način razlagati in razumeti. Vrh tega pa še vdriha po duhovnih, češ, da leče zlorabijo za politične agitacije in da mora imeti oblast, take agitatorje neškodljive storiti. (Saj ima tako to oblast, kakor kažejo mnoge sodnijske obravnave, pri kterih so bili duhovni zavoljo na leči govorjenih besedi obsojeni. Uredn.) „Narodu" je ta govornik jako všeč, ker mu je govoril iz srca, kajti tudi ,.Narodovi" brezverci bi radi videli, da bi bila cerkev ob vso oblast in duhovni od države odvisni uradniki.
Knez Windischgriitz je govoril zoper postavo. Misel vsegamogočne države imenuje „cof-' devetnajstega stoletja, kakor je bil absolutizem „cof" osemnajstega stoletja.
Grof Anton Auersperg (Anastasius Griinn) prične svoj govor jako elegično. On ima občutek mirnega in miroljubnega kmetiča, ki pride zjutraj na njivo in najde polno tujih ljudi na nji, ki mu iztrgajo orodje iz rok in mu branijo delati na njegovem lastnem posestvu. „Cela vojska v initri (škofovi kapi) in talaru, z oklepom in čelado, s starim in novim orožjem, pravi, „nam brani delo na polju našega poklica in nas sili do brambe zoper ta napad našega posestva, kajti drugače ne morem imenovati vskoka na prostor, ki je že v posestvi države." (To je krasno! Če hočem ljudi, kteri so se polastili po krivici moje hiše in se v nji razprostrli, zopet iz nje spraviti s tem, da jim prigovarjam in jih s poklo-nom odpravljam, se pregrešim zoper postavo, ki brani pravico posestva!) Pri teh besedah se je na marsikakem obrazu zabliskalo posmehovanje. — Govornik se dalje sprehaja po polji zgodovinskih spominjkov, omeni, kako se e Friderik Barbarosa v Benedkah ponižal >red papežem Aleksandrom III. in kako je nek slaven mož, ko je videl ta prizor nasli-can, izrekel; „Tempi passati! „Da, hvala 3ogu, ti časi so pretekli," pristavi govornik s )ovdarkom. Potem slavi,.moč nemškega duha"
(duhu reformacije), ki je duh sedanjega veka, obžaluje, da grof Potočki, ki je bil leta 1868. na strani „liberalciv", zdaj stoji na nasprotni strani, se sklicuje pri tem, da je crkev potrebna reformacije (prestrojenja), na izrek Dollingerjev): „Cerkev in cerkve", kterega prebere, razglasi bližnjo žlahto med ,,liberalismom" in krščanstvom, ktero, ne glede na božje poslanstvo, ni bilo v uadaljivanju nič druzega, kakor Jiberalizem" iste dobe. Toži tudi, da se v tej debati preveč rimsko govori. Naj bi se manj rimsko, pa bolj nemško, če tudi (!!) z dobrim avstrijskim navdarkom govorilo. —
Slednjič pa vendar sam pripozna, da je neki policijski veter, ki vleče po tej postavi, tudi njemu neprijeten; toda če se je s policijsko pomočjo pridobil nekak izjemni stan, se mora tudi dopustiti, če se s policijskim in častnim spremstvom zopet na navadno stališče nazaj zapodi. On je za postavo, toraj ga tudi „Narod" slavi in njegov govor imenuje izvrsten.
Na to se je sklenila generalna debata, govorila sta le še generalna govornika grof Leo Thun v imenu desne, in baron Lichten-fels v imenu „liberalne" stranke. Oba govora preobčimo v prihodnjem listu.
Avstrijsko cesarstvo.
A'a ISirkl ŠtaJ. 18. aprila. (Izv. dop.) Prijatelj mi poroča, kako je te dni zadel nenadoma na kaj gorkega — raje bi rekel — gorjupega, rogatega liberalca na deželi, ko-jemu sta„Narod" in „Tednik" rogove vcepila. On razkrama rad svojo liberalno učenost (ali kali?), bolje nespamet, nereduost, pohujšljivost po krčmah, nosi imenovana lista seboj, ju ljudem prebira in, kakor nju zvesti sluga — (ali čigav še?) — razširja okužljivi duh liberalizma, in ta je župan neke občine, v kteri znajo, kakor se sam hvali, „več kot hruške peč'"! — Hitro mu jame svojega župnika črniti, — to in uno — po liberalnih načelih, kojih se je iz svojih listov nasrkal — grajati, ali na pametno oporekanje nima razlogov — le posmehovanje. S sladkim veseljem pripoveduje: da mladoslovenci skoraj zmagajo, potem pa bodo župnike sami volili itd. itd.
Potem bi bila med njimi seveda „gloria in excelsis" pa ne „Deo" — pravemu, živemu Bogu, ampak slepim malikom, kojim se mladoslovenci, cerkvi in svojemu narodu izneverjeni, že zdaj uklanjajo, bi bila gloria iz ust izda jalcev sv. cerkve, če bi še kterih z lišom srebernjakov privabili, kakor Bismark odpadlega Rajnkenza.
Do te za vsacega pravega katoličana to liko žalostne zmage, ki bi pa za nje same ne bila nič manj ko slavodobitna, — česar Bog obvari — zamorejo le priti po poti, po kterej že zdaj tako urno mahajo kot ceki držeči se Bismarkovih načel, — v zvezi s prusomani kot trojni izdajalci: sv. cerkve, svojega lastnega naroda in cesarja — naravnost v krivoverstvo ali celo v nejeverstvo. Pravi katoličani pa, bodo naj Slovenci ali Nemci, se združeni nepremakljivo drže edino pravega gesla: „Vse za vero, dom, cesarja!" —
Da bi si v tem oziru saj tako mnogi zapomnili staro pa resnično prislovico: „Con cordia res parvae crescunt, diseordia maxi-mae dilabuntur," kar nam sosedni Hrvat tako lepo pove: „Sloga jači, nesloga tlači;" ne zabredli bi nikakor na pot takšnega izdajalstva, toliko krutih tlačiteljev svoje lastne matere cerkve, svojega lastnega naroda! Pozor tedaj, ljubi Slovenci! Glejte! Vaše najdražje svetinje so v nevarnosti! Kterim je prava vera, ki jo
sv. rimsko-katoliška cerkev uči, še pri srci, ne1 podperajte s svojim denarom takih kužljivih časnikov, ne prebirajte jih; takim krivim prerokom pa, ki vam nečutljivo vdihujejo strup liberalizma, skrbno obračajte hrbet in, če pre morete, le dobre, poštene časnike podperajte, da tudi vi na goraj omenjeni pot ne zabre-dete sebi in svojim v časno in večno nesrečo!
I z Nlovenjcflfradca, »I>nla. (Izv. dop.) Ko se je naš deželni poslanec žl. g. Adamovič, kterega nam je nedavno prerano vzela nemila smrt, poslanstvu odpovedal, mislili smo v tukajšnjem volilnem okraju za kandidata postaviti g. prof J. Pajka. Ker je pa ta gospod naravnost izrekel, da zavoljo svojih ravno zdaj podvzetih znanstvenih opravil ue kandidira, in ker bi vsled njegove izjave v 82. štev. „Slov. Naroda" tukajšni volilci njega nikakor voliti ne mogli, priporoča podpisani odbor kat.-polit. društva, v Slovenjem gradcu, dogovorivši se z nekterimi volilci in možmi sosednjih dveh okrajev, za kandidata gospoda dr. Jožefa Šuca, oskrbnika mestne fare v Slovenjem gradcu, in vljudno vabi volilce, ki so na naši strani, da pri volitvi 9. maja vsi glasujejo za tega gospoda.
Prihodnji „Slov. Gospodar" bo čestite gospode volilce soznanil z dosedanjim truda-polnim političnim delovanjem tega kandidata.
Odbor.
Iz Koroškega, 20. aprila. (Letni občni zbor „Trdnjave"). K občnemu zboru polit, društva „Trdnjave" v Celovcu sošlo se je še precej društvenikov, ter s tim pokazalo, da še ni propalo, kakor bi nasprotniki naši že davno radi imeli. Zbor je vpričo c. k. komisarja s kratkim pozdravom nazočih odprl druš tveni predsednik, g. Krasuik. Potem je društveni tajnik kratko razložil, kako si je društvo tudi zdaj ravno tako kakor od začetka svo-ega obstanka prizadevalo vedno bolj vtrditi „Trdnjavo" med koroškimi Slovenci, kako si je prizadevalo braniti pravice Slovencev, da pa m najboljši volji ni moglo kaj zdatnega sto riti. Potegovalo se je na primer, da bi slavni deželni zbor za Slovence dajal na svitlo slovenske stenografične zapisnike, da bi se vpe ljala postava narodne ravnopravnosti, itd. Pa vse te njene tirjatve in blage prošnje vrgle so se pod klop. Edini naš slovenski zastopnik v deželnem zboru, g. Andrej Einšpieler, ostal je glas vpijočega v puščavi. Da, ko se je on z našim društvom vred poganjal za naše pravice, očitalo se mu je, da ljudstvo teh noče. Društvo si je prizadevalo spodbiti to nesramno natolcevanje, napravilo je kratko pa jedrnato peticijo za ravnopravnost Slovencev, razposlalo takih peticij na vse vetrove med občine, da bi jih podpisale, pa kaj se je zgodilo? Nekterim občinam pole niso prišle v roke, pograbile so je sovražne roke že na potu, nekaj občin se iz golega strahu pred strahovitimi nemčoni ni upalo podpisati jih, zopet ene sicer jako vrle občine, so pole s tim poslale nazaj, „da naših imen takim ljudem, kakorsnih je večina deželnega zbora, nočemo stavljati v posmeh in zasramovanje. Podpisovali smo že dosti, pa zastonj. Dosegli bi pri vragu samem prej kaj!1 Pri vsem tem je društvo vendar-le nabralo lepo število podpisanih peticij s prav mnogimi podpisi, zlasti iz junske doline; in to daje društvu upanje, da prej ali slej se bodo zdramile in osrčile tudi druge občine ter z združeno močjo prisopele k svojemu cilju. Bog daj in sreča junaška! — Po kon čanem poročilu tajnikovem vnela se je živahna debata o spremembi društvenih pravil; zlasti pri §. 1ki se tako le glasi: „Namen društva
je širiti politično izobraženje med koroškimi Slovenci, pospeševati svobodo v državi in de-ati na to, da se ravnopravnost uresniči. Go-poda Bizer in Lambert Einšpieler sta stavila »redlog, naj se društvo zavaruje zoper ne-krščansko stališče, kakor si ga v novejših časih želijo tudi nekteri liberalni Slovenci. STasvetoval je v ta namen g. Bizer, naj se k 1. . društvenih pravil dostavijo besede: „Vse to m na podlagi krščanski;" g. Einšpieler pa je nasvetoval stavek: „Geslo Trdnjave je: „vse za vero, dom, cesarja." Nasprotovala sta tema jredlogoma posebno gg. F. Vigele in M. Majar. rvi je ugovarjal, rekoč: „Stakim pristavkom t>i od društva odgnali marsiktero narodno moč, ii ni naše vere, in to bi bila velika škoda." [)rugi je povdarjal, da nobenega pristavka treba ni, ker se samo ob sebi razume, da ruštvo nikogar ne bode razžaljevalo v njegovem verskem prepričanji in sploh, da se društvo ne bode vtikovalo v verske zadeve. Oba ta ugovora sta hrabro odbijala omenjena gg. B. in E. Rekel je na primer prvi: „Kdo je nam porok, da se društvo ne bode vtikovalo v verske zadeve ? kajti kakoršen odbor, takšno utegne biti društvo. Ako jo odbor zasuka na stališče mladoslovencev, ali moremo duhovni še ostati pri takem društvu! ali ga še smemo iriporočevati in razširjati med ljudstvom? Prisiljeni bomo obrniti mu hrbet. Ako brez nas duhovnov mislite društvo ohraniti na tako trdnih nogah, dobro, odstopimo radi!" — lazgvor o tem §. postal je vedno živahnejši. >ri konečnem glasovanji obveljal je predlog ■.inspielerjev: Geslo Trdnjave je: „vse za vero, dom, cesarja". — Ko pride nova volitev odbornikov na vrsto, odpovedali so se odbor-ništvu trije dosedajni odborniki, gg. Krasnik, Einšpieler iu Bizer, izvolili so se pa namesto njih gg. M. Majar, M. Šervicel in M. Hriber-nik. V odboru sta ostala gg. B. C. Itozbach iu Pesjak. Pri celem zborovanji, ki je trajalo blizo tri ure, videlo se je, da se društveniki es zanimajo za obstanek in pravi napredek društva. Slava jim! Po zboru smo se ostali rodoljubi še pomenkovali in kratkočasili do poznega večera.
Iz Blanaja, 21. aprila. Večina verskega odseka gosposke zbornice priporoča, naj se sprejme tudi druga verska postava o doneskih za verski zaklad, manjšina pa bode stavila predlog, da zbornica prestopi na dnevni red. Gledd § 54. prve postave pa odbor priporoča, da se sprejme po predlogu zbornice poslancev. Liberalna stranka gosposke zbornice bi najbolje storila brez posebnega posvetovanja sprejeti postave od zbornice poslancev sklenjene; s tem bi si prihranila nekaj dela, ker itak ni nobenega razločka med njima. — Delegacija je izvolila dr. Rechbauer-ja za predsednika, grofa Potockija pa za njegovega namestnika. Po predlogu dr. Herbsta sta se že v prvi seji 20. t. m. volila peticijski in bud-getni odbor. Minister Audrassy je delegaciji predložil skupni proračun za 1. 1875, sklenjene račune za 1871 in 1872, in odgovor na resolucije 1. 1873 ovojnem budgetu. Dalje je poslancem naznanil, da jih bodo cesar sprejeli v torek ob 12. uri. Ogerska delegacija pa se je cesarju poklonila v torek ob eni popoldne. Cesar so obema delegacijama prav enako odgovorili; rekli so, da se prijaznost z vnanjimi državami ni zmanjšala, in da si bode vlada tudi za naprej prizadevala za ohranjenje miru. Pri denarnih predlogih se je gledalo na to, da se je tirjalo, kar je bilo najmanj mogoče.
Iz B*rag«', 16. aprila. (Izv. dop.) O taboru tako zvane svobodomiselne stranke
češke v tukajšni „Sokolovni" sem se zadnjič zmenil le na kratko. Danes vam zamorem kon-štatirati novico sicer žalostno v domačem taboru, da je ravno oni tabor pritiral mladočesko stranko na stališče osobnega prudkega boja proti staročeski opoziciji, kakor pri vas „mladi" pri poslednjih volitvah nasproti starim. — Ne gre jim tu že za princip, timveč za golo osob-nost! Jako ostro je dr. Rieger v „Pokroku" odkril svetu mladočeski novohusitizem, rekoč, da je to „laž, komedija in nenravnost", ako oni, (larvinisti in materij alisti brez verni, Husa in njegov uk poveličujejo; dalje, ako oni tega ali onega nazivajo nezmotljivca, jezuita, mračnjaka in feudalca, ki sicer vedo, da niti silaba, niti nezmotljivosti ne sprejme za članek vere in se z jezuiti ne peča. Konečno je to zločin nad narodom samim, ako se narodna duhovščina, koj a je k obrambi domačega jezika ohranjenju omike in narodnosti največ pripo mogla, kot sploh povsod med Slovani, preklinja kot mračnjake, nazadnjake iu izdajice naroda!
Zares, čudno to husistvo mladočeske stran ke, koj i je IIus le narodnjak iu doba husitska samo narodno prebujenje! Vsaj Hus vendar ni bil sežgan zaradi narodnosti!
Dan za dnevom je v poslednji dobi proti osobi dr. Riegera in Palackega čitati v „Na rodnich Listich" (glasilo „mladih") same psovke in ovajanja, koja merijo na to, avtoriteto in veljavo obeh voditeljev izpodkopati pri narodu A kdo ravno je povod dal „Nar. Listom"?
Memo grede naj omenim, da staročeski organi tu v Pragi so „Pokrok", „Politik (glavni vrednik zdaj zaprti J. S. Skrejšovskv) dalje organ mest. starašinstva ,,Posel z Prahi" češka duhovščina ima „Čecha", mladočehi svoje „Nar. Liste", kojih ni ustanovil nikdo drugi nego gg. Rieger in Palackv. Imenovala sta listu za vrednika takrat še nikomur ne znanega dr. Ed. Gregra (sedaj vlastnika omenjenega lista). Ker je bil zaradi mnogih člankov kazno van z zaporom in v denarjih, začelo je občin stvo tega človeka čislati in prišlo je tako daleč, da je na umetni način spravil počasi oba moža od tako vpljivnega lista in to posebno za dobe poslednje poljske ustaje 1. 1863, ker g. dr Palackv, poznavši dobro slovansko politiko nikdar ni odobravati mogel načina borbe za svobodo poljsko, kot so ,.Nar. Listi" pisali o „barbarskih Moskolih" itd., dasiravno so pozneje tudi oni s „pobratimi Moskali" romali v Moskvo! Vsled tega je začel izdajati slavni žurnalist českoslovanski, Skrejšovskv, novi list „Pokrok", organ Riegera in Palackega. Naenkrat so začeli „Nar. Listi" posebno v prospeh nižje duhovščine pisariti. Iz vsacega članka je puhtela očetovska skrbnost za duhovščino, ko da bi se jim bila prirastla na srce. „Narodni Listi" vide, da duhovščiua za njihovo skrb ne mara, postali so od tega dne ljuti njeni pro-tivuik. Kedar so mirovali z duhovščino, vrg i so se zopet na Skrejšovskega, pozneje na Palackega, a posebno te dni na Riegera, ko. edini drži še visoko nad glavami politični' protivnikov naših ponosno staročeski prapor „Ne dejme se!"
Kaj bi rekel k takovim razmeram v do mačih taborih, naj si bode to na jugu ali na severu, — podtatranski pesnik, opevaje slo vansko vzajemnost, ko bi vstal od mrtvih in videl, kake obete jej prinašajo različni bratje A ustavaki? ti sami nas kaj lahko ukrote, ker jim našinci v to še sami pomagajo.
Danes se je vrnila iz Dunaja deputacija mest. starašinstva, koja je imela v pondelje" avdijenco pri cesarji in prosila, naj vlada me stue gradbe brezplačno prepusti mestu, kajti
za darovane gradbe 1. 1860 od cesarja, tedaj dar, bi mesto moralo oni vtrjeni prostor odkupiti za 176.000 gld. in še več! — Lepe ob-ube so jim na Dunaji dali za popotnico, druzega do zdaj še ni nič. Pri tej priliki je boje cesar županu Ilulešu obljubil, da v jeseni, pri vojaških vajah okoli Prage, obišče kraljevo mesto. Tudi cesarevič Rudolf se semkaj pričakuje, ker se že zdaj delajo velikanske priprave v Treboni, na gradu kneza Adolfa Švarcenberka za njegov prihod, in to tim več ker bode cesar Ferdinand in kralj češki, znan pod imenom „dobrotljivi", slavil nallradčaneh 82. leto starosti svoje in to že v nedeljo.
Ko vam te vrstice pišem, bori se narod češki na zapadu v prvem mestu po Pragi z nemškim življem; v Plznji so namreč te dni volitve mestne. Mesto je veliko kot Ljubljana, razloček je samo ta, da je tam narodno-gospo darski razvoj na višji stopinji skoro, kakor >ri nas tu v Pragi. Pred 10 leti je dobila češka stranka večino pri volitvah v mestni zbor in vsled tega je očividno blagonosni ge-nius čul nad mestom. Toda borzni poprask e tudi pri tamošnjem občinstvu zbudil nezaupanje v mestno starašinstvo, in to tim več vsled hujskanja ustavakov in domačih renega tov, kojih je ravno tam na kupe. Ako se ne motim, je že boj končan. II. razred je odloči' osodo češke stranke, koja je zopet slavno pokazala, da tam, kjer je stal prvi Čeh, stoji ne premakljivo njegov vrli in hrabri potomec tudi bodočno.
Hrvaška, 20. aprila. V Jaški je bi danes enoglasno za deželnega poslanca izvo-jen narodni kandidat, realkin vodja Torb ar.
V nanje države.
Pruska, 21. aprila. Včeraj je državni zbor končal tretje posvetovanje vojne postave in jo sprejel z 214 glasovi proti 123. Pri da našnji seji bile ste na dnevnem redu tiskovna in cerkvena postava, ki se je v prvem branju sprejela. Kaj vlada s cerkvenimi postavami prav za prav hoče, še sama ne ve, in gotovo bi bila že odjenjala, da bi je ne bilo sram. Pa sama ne ve, kako bi si pomagala in zato sledi krivica za krivico. — Višja sodnija v Bonu je včeraj obravnavala tožbo starokato-liškega škofa Itheinkensa zoper vrednika nemške „Reichszeitunge". Razsodba se bode razglasila še le čez 8 dni. Predlagalo se je, da se vrednik zapre na eno leto v težko ječo, založnik pa da plača 900 tolarjev globe in da se mu odvzame pravica izdavanja lista.
Vratislavski knezoškof Forster je 17. t. m. obhajal petdesetletnico svojega duhovstva. Vsled tega se je 18. t. m. pri škofu zbralo iz raznih krajev škofije nad 300 mož, ki so mu izrekli svojo nepremakljivo vdanost in zvestobo. Neka deputacija iz Glehvitza mu je v znamenje svoje ljubezni podarila dragocen kelih. Škof so tej deputaciji odgovorili, da jim je odločnost in stanovitnost vernih v veliko tolažbo. To daje tudi njim pogum, da so pripravljeni ječo in vezi in celo smrt pretrpeti. Stolni kapitel je v nekem pismu vladi naznanil, da ne bode volil niti kapitelskega vikarja, niti novega škofa, ako bi sedanjega višjega škofa odstavili, ampak da bode imel odstavljenega za svojega edino postavnega višjega pastirja. To pismo so podpisali vsi korarji, še celo eden med njimi, ki je doslej vendno bil na strani narodnih liberalcev.
Francoska, 21. aprila. V Parizu si mnogo prizadevajo za zedinjenje desnega in levega središča narodne skupščine. Namen te
prijaznosti bil bi le spodriniti legitimiste Ob iriliki bi se stranke zopet razdvojile, ker stanovitna prijaznost med monarhisti desnega in republikanci levega središča je nemogoča. — Pri nemški sodniji v Savernu je bila 19. t. m. preiskava zoper nansiškega škofa zarad ne-cega pastirskega lista. Državni pravdnik je predlagal, da naj se škof obsodi na 3 mesece zapora. Obsodba se je odložila. — „Univers" joroča, da je policijski predseduik Renault iregledoval karlistično bojišče pred Bilbaom, in za Karliste prav ugodno poročal. List meni, da bode Francoska Karlistom pripoznala pravico vojskovanja.
liaška, 21. aprila. Revščina in pomanjkanje čezdalje bolj raste in ž njima vred nezadovoljnost in nemir. V Romanji je raz-draženost zarad zmerom večje dragine živeža tako velika, da so v nekterih občinah na župane že streljali. To je blagor in sreča zedi-njene Italije! — Prostomavtarji laški nameravajo napraviti 23. maja v Rimu občni zbor vseh prostomavtarskih družb. To je gotovo znamenje, da nameravajo nekaj posebnega.
Španjska, 21. aprila. Liberalci dobro čutijo, kako slabe nasledke bi zanje imela zmaga Karlistov na Španjskem. Na Portugalskem, kjer kraljeva rodovina enako nepostavno vlada, kakor svoje dni Izabela na Španjskem, bi te nasledke najprvo čutili, zato pa je vlada v starašinski zbornici naznanila, da hoče varovati kraljevo rodovino, prestol, domovino in svobodo, ter se zanaša, da jo bodo v tem vsi podložni zvesto podpirali. Pa ljudstvo se za delovanje kraljeve hiše gotovo ne bo vnemalo. — Iz bojišča ni nikakoršnih novih poročil.
Švica, 21. aprila. Liberalcem se je vendar-le posrečilo ljudstvo pridobiti za za-vezno spremembo, ktero je bilo ljudstvo že dvakrat zavrglo. Kolikor se do zdaj ve, jih je glasovalo 280,000 za spremembo, 141,800 pa zoper njo.
Domače stvari.
(Banka »Slovenija.") Opravilni svet je imel preteklo nedeljo sejo, v kteri se je med drugim tudi sklenilo, da ima dozdanji ravnatelj g. pl. Treuenstein biti spuščeu iz službe. Ta sklep se je še isti dan izvršil. Menimo, da je upravni odbor s tem sklepom vstregel splošnim željam občinstva. Ob enem so se sklenile jako važne premembe po nekterih podružnicah. — Ker je zdaj prišlo vodstvo te banke v jako spretne roke gosp. Blaške ta, bo „Slovenija" gotovo bolje napredovala.
(Pojasnilo „Narodu".) V predzadnjem listu smo med drugim rekli, da je ..Narod" prišel v roke takim osebam, ki so popolnoma nezmožne za vredovanje političnega lista.,.Narod" na to odgovarja, da k nam ne bodo hodili njegovi uredniki v šolo, češ, da so bolj sposobni od „Slovenčevih" urednikov. Ker je mogoče, da so „Narodovi" mladenči našo trditev napak razumeli, jim jo tu nekoliko pojasnimo. Nezmožni so zarad tega za uredovanje političnega lista, ker so strasti slepi, ker stavijo svoje po ravno ti strasti popolnoma razjedena mnenje nad mnenje vsih drugih strank in pri-lastujejo sebi nezmotljivost v vseh rečeh, o drugim odrekajo vsakako znanje. Za politiko so taki ljudje kakor zajec za boben, toraj tudi popolnoma nesposobni za uredovanje političnega lista. Morda nas zdaj razumijo.
(Slovensko gledišče.) Ljudska igra Mo-senthalova „Debora" spada u vrsto tistih iger tega pisatelja, v kterih se judov?tvo poveličuje, sicer ne tako, kakor v nekterih drugih,
n. pr. Bergovih, a vendar ima glavno nalogo judinja „Debora", ktero je gosp. Podkrajšekova igrala z vso demonično strastjo, ki jo ta naloga v sebi ima. Kaj tacega pri nas le redko vidimo. Pri nastopu je bila ta vrla igralka z viharnim ploskanjem sprejeta in dva venca sta ji priletela na oder; krasen šop pa ji je bil že za odrom poklonjen. — Gospod Schmidt ji je bil vsem vreden družnik in prizori, ktere sta imela med seboj, bili so najlepši in zbujali navdušeno ploskanje; tudi g. Schmidta je občinstvo pri nastopu živahno sprejelo, a venci mu niso leteli, ker to pri igralcih boje ni navadno. Vrlo so igrali dalje gospa Tomanova, gospod Nolli in gospod Kocelj, vsi drugi so imeli manjše naloge. — Hiša je bila dobro polna po vsih prostorih, toraj glavni namen predstave dosežen. — Le nekoliko bi še omenili glede konca igre. Ali bi se ne bile dale izpustiti one besede, s kterimi kmetič Jožef pripoveduje, da je bil šel prosit k cesarju (Jožefu) na Dunaj—za jude? Ker je igra na slovensko Štajarsko prestavljena, se nam te besede iz ust slovenskega kmeta nenaravne zde, kajti mi Slovenci ne maramo za jude, še če sami pridejo k nam; tim manj bomo pa zanje prosili, če nam je pred očmi poljska, moravska, češka in ogerska dežela, kjer je vse v rokah judov. Tudi je misel, pri nas na odru za jude reklamo delati, nesrečna in mi menimo, da bi je občinstvo ne hotelo podpirati. Jud ni prijatelj naše narodnosti, marveč samo-priden; bolje, da nam je daleč proč.
(Popravek.) Konec „Adrese" v št. 45. se glasi: „V imenu in po soglasnem (ne po „razglašenem") sklepu."
Razne novice.
—	G. Edvard pl. Josch, ki je bil veliko let predsednik deželne sodnije v Ljubljani, je 18. t. m. v 74. letu svoje starosti v Gradcu umrl.
—	V pravdi g. fajmoštra Jarca iz Dola zoper vrednika „Ljublj. Tagblatta" je višja sodnija v Gradcu na pritožbo g. fajmoštrovega zastopnika dr. Ahačiča zavrgla razsodbo ljubljanske deželne sodnije. Reč pride zdaj pred državno sodnijo na Dunaju, ki bode 30 t. m. razsodila, ali je bila ljubljanska deželna sodnija kompetentna za to pravdo, ali ne.
—	Dr. Jožef Rogač je po kratki, pa toliko hujši bolezni 14. t. m. Podgradom (Ca-stelenuovo na meji Kranjske) umrl. Na pokopališče v Hrušico, od Podgrada % ure oddaljeno (ali ni to, da morajo Podgrajci tako daleč pokopavat nositi, Čudno?) spremila je truplo ranjega velika množica ljudi in 10 duhovnov, med njimi gosp. dekan iz Trnovega (poleg SI. Bistrice); veliko vradnikov, in skoraj vsa gospoda iz Podgrada je skazovala ranjemu zadnjo čast. Ljudi je bilo od vsih krajev veliko, tako, da je bila farna cerkev v Hrušici polna. Ranjki je bolehal dalj časa; poslednje dni pa se je čutil nekoliko bolj čvrstega, in je celo veliki teden v Hrušico šel na sprehod in tam pomagal peti. Toliko bolj čudno, da je tako nagloma umrl: v torek, 7. t. m., je še maševal, 14. pa je bil že mrtev. Verjetno je toraj, da ga ni umorila tolikanj kaka druga bolezen, kakor srčna. Srce mu je počilo. Svoje žalosti ni nikomur razodeval; nikoli ga nisem slišal raz-žaljivo o kom govoriti, pa on je trpel v svojem srcu, trpel veliko. — Priporočamo ga njegovim gg. sošolcem.	H.
—	Iz Rake se nam piše: Že čez leto in dan kraljujejo pri nas kozč; od pretekle sobote (11. t. m.) se pa zraven koz še posebno širi tudi tako znana bolezen milin.ria ali „frizel". Zvon zmeraj poje. Gospoda duhovna sta noč
in dan na potu. Tu imajo liberalci pač priliko študirati požrtovalnost katoliškega duhovna. Menim, da se jim oči odpirajo, kje naj se išče požrtovalna ljubezen, ktera se dan na dan skazuje mnogobrojnim bolnikom.
—	Gorenjska železnica je 22. t. m. spremenila vožnjo. Vlaki iz Ljubljane odhajajo ob poli dveh popoldne, ob 6. uri 10 minut zvečer in ob 1. uri 10 min. čez polnoč. Prihajajo pa ob poli devetih zjutraj, ob poli treh popoldne in ob četrt na tri po polnoči.
—	Bolezen se je v šmarijski fari začela; umrlo jih je že nekaj, v vasi Orle pa jih leži še 17 bolnih. Kaka bolezen je to, se še ne pozna, mislijo pa, da bodo nastale koze.
—	Iz Novega mesta 19. aprila. (Zahvala.) Slavna čitalnica v Metliki blagovolila je nam poslati 12 H. 46. kr. kot čisti donesek večerne veselice, napravljene v tamošnjem društvu 6. aprila t. 1. na korist našemu ,Narodnemu domu." Podpisani odbor se torej srčno zahvaljuje čitalnici metliškej za omenjeni dar kakor tudi vsem č. g. rodoljubom, ki so se vdeležili te veselice, ter pri njej dejansko ali sicer sodelovali.
Odbor narodne čitalnice,
kot stavbeni odbor.
"Narodnega doma."
(Zgodovinar škandal ar). Pripovedovalo se nam je že davnej od neke strani, da najbolj umazane reči, n. pr. postna premišljevanja, sedaj nasledke „posilnega celibata" itd. a „Narodu" spisuje neki g. J. Leveč, kteri zgogovino pa nemščino boje suplira na ljubljanski realki", kteri iz Gorice prišedši dopisuje iz Ljubljane v „Sočo" premlevaje vedno isto stvar itd. Mi doslej tega verjeti ne moremo, kajti g. J. Leveč ima potrebniših reči dovrševati še, in pregrozno je vendar brezno, iz kterega se bljujejo one nesnage v slovstvo slovensko premnogim v pohujšanje, da bi v njem tičati mogel že g. Leveč. Kaj tako grdega še „Tagblatt" dozdaj ni imel, nam je rekel stareji profesor zgodovinar. Uboga veda zgodovinska v rokah Ileinricha (kteremu skoraj hočemo povedati, kako se imenuje naš list, in še ktero drugo resnico), Suppana Šukljeja in sedaj, ako je res, g. Levca ; uboga pa tudi mladina slovenska. „Necesse est enim, ut veniant scandala; verumtamen vae homini illi, per quem scandalurn venit." — Videant consules!
— Braziljska vlada je obsodila škofa v Pernambuku k posilnemu delu za 4 leta, ter hoče korarje prisiliti k volitvi novega škofa s tem, da je ustavila plačila velikemu namestniku, vodniku in učenikom v semenišču in du-hovnijskim oskrbnikom; vlada hoče tedaj du-hovstvo z gladom omečiti.
Telejsruflčn«- denarne rene
22. aprila.
Papirna renta 69.30. — Srebrna renta 73'90. — 18601etno državno posojilo 103 75.— Bankine akcije 975 — Kreditne akcije 216.57. — London 11170. — Srebro 106.10. — Ces. kr. cekini —.—. — Napoleon 9.09.
Za pogorelce v Šmaroini:
G. J. 2 gld.
Eksekutivne dražbe.
27. aprila. 3. Mih. Čoš-evo iz Temenec (1772 gl.)( — 3. Ant. Tomc-evo iz lfal. gabra (947 gl.), — 3. Sim. Seračevo iz Št. Vida (802 gl.), vse v Zatičini. — 3. Andr. Lesar-jevo iz Sodra-žice (3350 gl.) v Ribnici. — 2. Bern. Grmov-šek-ovo iz Liberge (1678 gl.) v Litiji. — 3. Urše Dolinar-jeve iz Treboj (35 gl.) v Kranji. — 2. Jož. Lulsdorf-ovo (3592 gl.) v Ljubljani. — 2. Jož. Brelogar-jevo iz Štorja (1010 gl.) v Litiji. — 2. Mat. Merliar-jeve iz Dolenjevasi (1400 gl.) v Ribnici. — 2. Jak. Kocjančič-evo (875 gl.) v Tržiču. — 1. Jož. Mahkota-vo iz Zavrstnika (745. gl.), — 1. Ant. Jeriha-vo iz Prežganj (773 gl.), obe v Litiji. — 1. Ane Kiemens-ove hiša na starem trgu št. 155. (34000 gl.) v Ljubljani. — 1. Jož. Kreuzberger-jeve hiše (3200 gl.) v Kranji.
I Nova tovarna flratii i
rt
in
£ £
$

mašinskih žebljev (Drathstieften) £
na Gorenjskem v Kropi.
Podpisani priporočamo lastnega ^ izdelka strune, drat in mašiiiske žeblje (Drathstieften) od vsake baže | debelosti in dolgosti po številkah, ka-kor le kdo potrebuje. Prodaja se na debelo, in tudi na drobno jih lahko vsaki posebej od nas s pismom prav po nizki fabriški ceni dobi.
(57—3.	France Pire & sinovi.
fMmmmmmtvmmm Največa zaloga
vseh obstoječih šivalnih mašin, kakoršnih do sedaj še ni bilo tu, namreč:
originalne llove, Singer, „ Groverin Baker
z in brez dvojnega zapletka (Ketten-stich) Wheeler in Wilson, domačega in ptujega dela,
od kterih so posebno znane Baer in Rempl, \Vilson, Bolman, Cilinder-Elastic, Germania, Lincoln, Littla-AVanzer, Expres \\ileoks in Gibbs itd.
Najboljša mašinska svila (Žida) in preja vseh barv, šivanke, olje, aparati, železne in lesene tlačilnice za prepis (Copier-Pressen) itd. po najnižji ceni. Amen-kanske mašine imajo izvirne certifikate, ker brez njih niso prave. Podučevanje brezplačno in bistveno poroštvo.
Mašine se dobivajo tudi na obrokna plačila. - Zunaj sprejema naročila moj popotnik (Reisender) g. M. Grivic, kteri tudi potrebno podučuje.
(15_4)	Franjo l>ettei\
V Ljubljani, judovske ulice št. 228.
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.