Politični ogled. DRŽAVA SHS. Z rimsko pogodbo v parlamentu ne gre posebno gladko. V posebnem odboru so se radikali poslužili umazane goljufije, da so jo lahko sprejeli. Nemški poslanec namreč ni hotel glasovali, radikali so pa poslali mesto njega na glasovanje enega od svojih poslancev, če tudi Nemci za to niso dali nobenega pooblastila. — Skupščina je dobila tudi spomenico predsednika bivše samostojne reške vlade, ki poziva v imenu človečanstva in pravice, naj skupščina ne jemlje Reki medaarodno priznane samostojnosti. — Pašič je bolan že od kar je prišel iz Rima, sedaj je pa ravno tako polilično zbolel tudi zunanji minister in razprava o rimski pogodbi se je odgodila, če tudi bi bil za njo že skrajni čas. Po dogovoru mora namreč Jugoslavija sprejeti sporazum najkasneje 20 dni po podpisu, to je do 16. t. m. Ostane torej samo še par dni in zato so vsi krogi precej radovedni, ali bosta ozdravela oba, ali samo dr. Ninčič. Radi bolezni dr. Ninčičeve se tudi še ni pričelo delo za trgovsko pogodbo z Italijo. Ta pogodba bo zelo obsežna in bo najbrž vsebovala tudi prometno kon vencijo, Urejena bodo tudi vsa vprašanja, ki so posledica likvidacije pod Avstrijo naslalih razraer, pa so danes ostala še neiešena. Delalo se bo najprej v oddelfcih. Računa se, da bo komisija delala najmanj inesec dni. Od italijanskih delcgatov so nekateri že v Beogradu, ostali pa pridejo prihodnje dni; bo jih skupaj nad 20. Priprave za nastop opozicijonalnega bloka so dolgotrajne ,a dobro rsapredujejo. Konec je odvisen od demokratskc stranke. Čc zniaga v njej Davidovičeva striija proti Pribičcviču, je golovo, da se bo dalo ž njo v načelnih vprašanjih doseči sporazum, v kolikor je tak sporazum neobhodno potreben, da more opozicija po padcu radikalske vlade prevzeli vodstvo države in drža vo postaviti na druge temelje, boljše in tninejše, kakor so cenlralistični. Ni to lahko delo. Zalo ne smatraino dolgotrajnosli pogajanj za slabo znamenje. Nasprotno! To je samo znak, da se vodijo pogajanja resno, premišljeno in da bodo tudi držala, ako se posrečijo. Razburjenje radikalov ob prihodu odposlancev Radičeve stranke v Beograd dokazuje, da tudi radikalna stranka resno računa z nastopom opozicijonalnega bloka. Kakor hitro se doseže med opozicijonalnirfii krogi sporazum, je usoda radikalske vlade zapečatcna. Prihod poslancev HRSS v narodno skupšeino ne bo le dal opoziciji ogroranc večine, ki potern vsak Irenutek lahko zruši radikalsko vlado, niarvcč bo tudi razkrojil dosedanjo Yladno večino, vladni blok, pa tudi na radikalni klub bo vplival razkrojevalno. V skupščini se nadaljuj^ proračunska razprava. JugosloYanski klub izjavlja: «Sestava budžeta samega, neupoštevanje potreb najširših slojev ljudstva, neenakost glede razdelitve kreditov in bremen na posamczne pokrajine nas uveravajo, da jc popolnoma upravičena naša zahteva po finančni samostojnosti posamez*nih pokrajin. Potom finančne samostojnosti si bo vsaka pokrajina uredila svoje gospodarstvo z ozirom na potrebe in v okviru svoje gospodarske moči, prenehalo bo zapostavljanje in izkoriščevanje posaraeznih pokrajin, nastopilo bo zadovoljstvo in ncka zdrava tekma vsch pokrajin, ki bo le v dobrobit države.« Obtožnico proti bivšemu ministru dr. Lazi Markoviču je podpisalo 56 poslancev, ker pravi pravilnik, da* zadostuje 50 podpisov. Najmanj podpisov so dali demokrati. Z obtožbo pa gotovo ne bo nič, kcr so se vsi radikali razven poslanca Rankoviča poslavili na Markovičevo stran ter bodo že poskrbcli, da se obtožba odkloni. Tako imamo zopet en primer in dokaz več, da je ministrska odgovornost samo na papirju. BOLGARIJA IN SOSEDI. Bolgarija je zopct pred notranjimi nepiiri m sicer so sedaj spcri med samo gospodo, ki je sedaj na vladi. Razumljivo je, da so ob takih razmerah komili vedno bolj drzni in ob mejah se zopet zbirajo njihove čete. Grška vlada je radi lega izjavila, dn je med Beogradom in Atenami že davno sklenjen dogovor, čigar bistvene in najvažnejše točke so, da jugoslovanske ire grške čete pri zasledovanju bolgarskib četašev prcstopajo jugoslovansko ali grška mejo brez predhodaepa dovoljenja. Pa tudi glede sknpnc obrambe s<> v vcrji mcri dogovorjeni koraki, ki obvezujejo i Jugoslavijo i Grško tudi v najresnejšem slnčaju in za vsako potrebo. Z ozirom na zadnji govor bolgarskega zunanjcga minislra Kalfova je Ireba z vso resnostjo ponovno naglasiti. da se niora neuillska mirovna pogodba v ccloti izvršiti in da bosta  obe sosedni državi strogo pazile na to, da se ne bo ob šla niti ena njenih določb. V GRCIJI je razburjenje, zopet silno narastlo, ker so se dozaale na daljne podrobnosti o monarhističaem prevrp.tu, ki se pripravlja. Vlada je združila v Atenah močne oddelkc čet in je dovolila nabiranje prostovoljcev. Republikan ska stranka je nujno zahtevala, da naj bi se vršila lajnu seja zbornice, v kateri naj bi se razpravljalo o monarhističnih pripravah in sklenil proglas na narod. Ni dvoffia, da so se Metaxasovi (vodja monarhi stov) pristaši pripravili na to, da bi strrnoglavili sedanjo vlado. SkušaH so pridobiti posadko vojne iadjo »Kilkis« za napad na Pkej in glavno mesto, ali posadka je obvestila vojaške oblasti o teai poizkusu. Republikanska stranka silovito napada vlado, češ, da je prcpopustljiva, in zahteva, da naj se aretirajo mnogoštevilni politiki in novinarji monarhistične stranke. — Grški monarhistični listi sami zatrjujejo, da je njihovn  pokrovitcljica rumunska kraljica. ANGLUA POD DELAVSKO VLADO. Poleg priznanja Rusije je Anglija tudi drugačc tcmeljito posegla v evropsko politiko. Zelo se zanima za nolranje razmere v Madžarski, kjer grofovska vlada silno tlači delovno ljudstvo. Ogrski socialistieni voditelj je bil pozvaa v London in za enkrat je že padlo v vodo posojilo za Ogrsko. — Aagleška vlada boče dati tudi Indiji samosiojnost in izpuslila je iz zapora indijskega voditelja Gandbija, ki je bil pred 2 leti obsojen na 6 let. V sami Angliji se pripravljajo tudi velike spremembe. Počasi se bo izvajal tudi program delavskc stranke glede agrarne reforme. Vladni predsednik Macdoaald je sklenil, da to stran delavskega programa najprej povspeši. Zemljedelski odbor delavskc strar.ke jc sklenil aa Svojem kongresu ob Veliki noči sprejeti načrt zakona o socializaciji vse zeailje v Angliji, podržavljenjn uvoza moke ir> niesa ter velelrgovine z mlekom. Osauje se naj nadaljc državna agraraa baaka in državaa elekirifikacija kmeiskega oLrata. Socializacije zemlje ima namen Iordom odvzeto zemljo privesti v lasl male in srednje kmetske poscsti, to je, današajih najemnikov in «!abourerjev«, kmetskih dninar jev, ki še svojih stanovauj nimajo, ampak morajo bivati v kočah, katere lord lahko podere, ako mu kaže. Stranka predlaga, da država kmetom zgradi 275.000 hiš. RUSIJA. Zunaaji komisar Čičerin je izjavil: Pametna angleška politika je dovedla do, priznanja sovjetske Rusije. Ta pamelni korak bo našel ravao tako močen odmev, kakor rapallska pog&dba (mcd Nemčijo in Rusijo.). Korak Italije zasiuži tein večjo pozornost, ker je rimska vlada obenem s priznanjem Rusije že tudi imenovala kandidata za mesto poslanika v Moskvi, čigar imencvaaje je odvisno le od ruskega privoljenja. Položaj Fraacije je sedaj manj ugodea, obenem pa se je zmaajšala tudi eaotnost Male antante. Francija ima malo zaveznikov in ti zavezniki so večkrat v zelo neprijctncin položaju. Glcde vprašaaja starih ruskih dolgov in inozemske lastaine se je mogla Francija zadostno prepriča?i o aaši moči. Potrebno je, da se francoski politiki svarijo pred taktiko ustrahovanja sovjetske vlade, sicer bodo z raznimi sredstvi prisiljeni k popustIjivosti. Mi se ne damo uslrahovati. Proti nam se mora nastopnti le s stvarnostjo. Urcditev odaošajev do vseh držav, ki je bila vecino naš čilj, stopa v stanje praktičncga izvrševanja. «AVTONOMIST«-ov hrvalski bratcr, Radičev «Slobodni dom« je pred dobrim tednom zagrozil, da ob prihodnjih volitvah hrvatski radičevci pridejo aa pomoč slovcnskim rcpublikancem — proli Slovenski ljudski stranki. Kdo so ti slovenski republikanci?« — Že dalje časa opazujemo tajao, skritnoslno zvezo med Radičem in — slovenskimi republikanci okrog »Avlonomista«. Ko je ta list začel pred tremi leti izbajati, smo ga bili sprva kot sobojevnika za avtonouiijo Slovenije veseli.. Procej časa je bil »Avtonomist« rcs slovenski list. Toda polagoma se je začel za «AvU)iioniis!oin« pojavljali — brvatski Radič. »Avlonouiisl« naj bi lajao in zvito pripravljal v Sloveniji tla za Rndiča in njegovo aesrečno abslinenčno politiko; ia ako bi Radič uspcl, bi naj bila ob enem to priprava za n.idvlrdo Hrvatov nad Slovenci — pod Radičem. Zalo je «Avtnnomist« prinašal aavdušcne č!an!;e o Radičcvi osehi in njegovcm političnem dclovanjii — prav po izvoru svojega hrvatskcga iovariša «S]obodnega doma«. Istorasno je poslanre Slovenske ljudske slranke — ne siccr odhriio, ani])ak zalirbtno napadcl, kar je tcm grše; med VTslami je hotcl vplivati na to, da bi Ijudslvo prillsnilp na našp poslanre, da po Radičevem vzglcdu — osfanejo doma za ptčjo. Najbolj se jc Rp.rličev »AvtononijVi« rarlcrinkal zadnje mesece, ko jo bil Radič na Angleškem. S kakim zaupanjem je pisal o Kaie priieiiitve. Kalol-.ško izobraževalno društvo pri Sv. Lonartu v SIov. goricah priredi v nedcljo, dne 17. fobruarja 1024 ob 3. uri ponoldne v dvorani gostilne Ariuiš pri Sv. Lenartu burko: »Kakršrn ^ospcii, lak sluga« tcr vcseloigro »Idealna lašča«. Med odniori svira ;>;odba. — Po igri prosla zabava, šaljiva pošta ild. K objlni udelcžbi vabi odbor. Sv. Jurij ob Ščavnici. Naše Bralno društvo priredi dne 24. februarja po večernkah pri Rcpenšeku veliko tombolo. Med prosto zabavo bodo svirali tambuiaši, peli pevci, nastopili deklamatorji in dilelaati. Kdor boče poskusiti svojo srečo, naj pridc! Dobitki bodo številai in lepi. Čisti dobiček je namenjen naši knjižaici. Vialčarski kotičefe. * Sv. Miklavž. Občni zbor iukajšnje skupine viničarjev, ki se je vršil dne 10. t. m. dopoldne, je uspel zeio sijajno. Udeležba je pokazala, da se naši viničarji že zavedajo koristi, ki jih imajo od organizacije. Občnega zbora se je udeležil strokovni tajnik Semenič iz Maribora, ki nam je v jedrnatih besedab predočil program naše crganizacije in delo, ki nas še čaka. Izvolil se je nato po večini stari odbor. Novoizvoljeni piedsednik Peter Rozman je podal kratek delovni program, sprejel se je poslovnik za po~ smrtninski sklad in po sklepu, da se v začetku prihodnjega mesca vrši pri Sv. Miklavžu za vse sosedne skupine tridnevni organizatorični tečaj, na katerega pride tovariš Semenič iz Maribora, je zaključil tov. predsednik občni zbor. Svednje. Sirokovni sestanek viničarjev, ki se je višil dne 10. t. m. popoldne, je zopet oživil in ojačil naše vrste. Poročal je tov. Semenič iz Maribcra med živahnim odobravanjem. Sklenilo se je, da se vrši v začetku prihodnjega meseca redni občni zbor skupine in ustanovitev ODZ za Svetinje. Javili so se tudi odbcmiki, id se udeležijo organlzatoričnega tečaja pri Sv. Miklavžu.