Št. 107.______________________tv Ish&Ja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek r,i sobeto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti drejemana ali v Gorici na dom poljana: vse leto ........15 K ¦/¦...........io » V,...........B . Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOCa" ima nashdnje izredne priloge: Ob norem letu „Ralipot po Goriikem In Gradlšfemskem^o „&a*lpot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva* krat v letu „Voznl red železnic, paraifcov in poitnil m". ¦ t Naročnino sprejema »pravniStvo v Gosposki ulio> štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« L Gabršcek Na naroČila brez doposlane naročnine je ne oziramo Oglasi in poslanice se ratfunijo po*Petit-vr8u3i če tiskano l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v torek dne 15. septembra 1908. /4 Tefea) XXXVII, »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. , Uredništvo 5a dohaja v Gosposu ulici St. 7 v Gorioi v I. nadsh Urednikom je mogo5-> govoriti vsak dan od 8. do J2 dop-ofudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo sena-haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarn HaroCnlno in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvo. JPRIMOHEC" izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSih knjigarr /0 ;nteh-le tobakarnaht Sohwai!z v Šolske ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebaa na tekaliSču Jo s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, L Bajt v po kopaliSčni ulici,! Matiussi v ulici Formioa, I. Hovafisk v Korenski ulioi St. 22; v Trstu v tobakarni IavrenČiS na trgu della Caserma. - Talofoa it. 83, Razdelimo si delo in delajmo složno! Položaj nas, goriških Slovencev, je iz-vanreden ; radi tega zahteva tudi. izvanred-nega dela, da si ohranimo uašo pozicijo, da si zagotovimo obstoj in da se gospodarsko utrdimo. Na eni strani nas pritiskajo privilegirani Italijani, na drugi pa nam nenaklonjena vlada in Nemec, ki si hoče preko nas zidati most do Adrije, ovirajo napredek in razvoj. To neugodno stališče in te zapreke premaga le inteligenten in napreden narod z odločnim in organiziranim nastopom. In naš narod, goriški Slovenci so tega zmožni in se popolnoma zavedajo svojega položaja. To nam dokazuje neizprosen boj, ki se bije vže desetletja v naši deželi. Žal, da zmanjšuje uspehe nesložnost voditeljev, da se cepi narod v bratomornem boju, ki nima za nas Slovence drugega pomena kot da se eden stan ali posamezniki okoriščajo s tem stran-karstvom v varstvo in v dosego svojih častihlepnih in zasebnih interesov. K sreči spoznava naše ljudstvo škodo, ki mu jo doprinaša ta domači prepir in je z zadnjo deželnozborsko volitvijo pokazalo, da obsoja tako početje in da si želi na čelu mož, ki so uneti in pripravljeni delati za korist in povzdigo našega naroda. Po volitvah je tudi ljudstvo ponovno in pri raznih prilikah izrazilo željo, naj naši poslanci složno in skupno delujejo, ker le na ta način je pričakovati boljšo bodočnost. In ako pogledamo natančneje v naše razmere, vidimo, da se da prav lepo in složno za marsikatero stvar delati. Mi potrebujemo slovenskih ljudskih in srednjih šol; mi potrebujemo trgovske, obrtr-e in strokovne šole, korist od teb bi imeli naprednjaki, agrarci in klerikalci; zakaj naj bi se za dosego teh vsi naši poslanci ne zjedinili ? S tem bi se vplivalo lahko na „Slov. klub" in „Jugoslovanski klub" na Dunaju in podporo drugih slovanskih poslancev, da bi se nam ta želja in potreba v kratkem in ugodno rešila. . Naše ljudstvo je po ogromni večini kmetijsko. Določimo in poskrbimo, da naše »Kmetijsko društvo" skrbi za povzdigo in spopolnitev našega kmetijstva v tehničnem oziru. Ono naj s predavanji, z izdajo strokovnega lista, s pomočjo državnih in deželnih organov in institucij ter z uporabo podpor privede naše kmetijstvo do najvišje stopinje. „Kmečke zveze" naj pa zopet skrbe za dobavo kmetijskih potrebščin našega kmeta, naj sestavljajo statistiko pridelkov, naj zbirajo in skrbe za oddajo istih, naj podpirajo naša eksportna društva. Tu ne manjka hvaležnega dela. Okrepimo naše »Trgovsko in obrtno društvo", ki ima namen varovati in pospeševati našo trgovino in obrt; le z okrepitvijo tega društva smemo pričakovati okrepitev naše trgovine in obrti, s čemur si utrdimo pozicijo v mestu, pridobimo trgovsko in obrtno "bornico in s tem večino v deželni hiši. Duhovščina in učiteljstvo naj s podukom in nasveti med ljudstvom skrbi, da se povzdigne promet s tujci v naši deželi, ki je za to od narave naravnost imenitno obdarovana. Podpirajmo vsi naše kulturne zavode v mestu. Prepuščajmo pa raznim bralnim, izobraževalnim in sličnim društvom, da razpravljajo med ljudstvom o svetovnih naziranjih ter da rešujejo to nesrečno vprašanje, ki se hoče dandanašnji zanesti v vsako Še tako gospodarsko napravo in vprašanje. Ako vporabimo vso eueržijo našega naroda, ki se sedaj brezplodno izrablja v strankarskem prepiru, po gori navedenem načinu, smemo gotovo brez strahu in z najboljšimi nadami zreti v bodočnost. Če je pri Lahih in drugih narodih mogoč sličen modus vivendi, zakaj bi ne bil pri nas, ko smo ga v resnici tako potrebni. Po navedenem načrtu je dana priložnost slehernemu, da vso svojo zmožnost in delavnost v prid naroda in tudi sebi vporabi in ako ima višje zahteve, dana mu bode tudi lepa prilika, da si zagotovi ugled in priznanje ljudstva. Sedaj se snide novi dež. zbor; čas je torej prav primeren, da se doseže dogovor; »Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. ljudstvo to želi in bode svoječasno zahtevalo jasne račune od onih, kojiin je izročilo moč v roke. Veselilo bi me, da se še kdo oglasi k stvari in stvarno o tem zapravlja. _j_ Klerikalci in goriško učiteljstvo. Nov veter je zapihal v klerikalni stranki. „Vse prenoviti v Kristusu", to je geslo novodobnih klerikalcev in po tem geslu ustanavljajo društva in telovadne odseke, organizu-jejo svoje dijake in učitelje, in naj je tudi teh za en odbor brez preglednikov in namestnikov, samo da osreči s časom ena sama stranka cel slovenski rod. Pred enim mesecem so zborovali klerikalni dijaki v Gorici. Protiklerikaluo dijaštvo je manifestovalo in protestiralo proti temu in dokazalo, da je v zavedni Goriški le par akademikov, ki so se priklopili iz raznih ozirov in namenov klerikalni stranki. V ponedeljek 7. t. m. je zborovala v Gorici »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev." Tega zborovanja se je udeležilo skoraj poluoštevilno goriško učiteljstvo, izvzemši peščice »katoliško-mislečih" učiteljev, ostankov nekdanje goriške ,,Slom-škove zveze". In klerikalce je to dejstvo ujezilo in dali so duška svoji jezi na mlade-niškem tečaju v Mirnu dne 8. t. m. Tega mladeniškega tečaja se je udeležil tudi neki Terseglav, katerega pošilja klerikalna centrala v Ljubljani na take ultraklerikalne prireditve hujskat ljudstvo proti naprednjakom in posebno proti učiteljstvu, ki ne trobi v farov-ške piščali. Videli smo ga na Koroškem, na Štajerskem, Škofji Loki, na Tržaškem in na Istrskem in sedaj na Goriškem. Ta Terseglav je predlagal kmetskim fantom sledečo resolucijo v odobrilo: »Mladeniči, mladenke in možje iz cele (!) Goriške, zbrani na stotine na mladeniškem tečaju v Mirnu pri Gorici, protestirajo proti sklepom in resolucijam svobodomiselnega učiteljstva v Gorici, ki se je ondi postavilo očito nasproti idealom krščanske in ljudske vzgoje, protestirajo pa ogorčeno tudi proti šolskim oblastem, ki mesto da bi bile nepristranske, zapostavljajo krščansko misleče učiteljstvo za svobodomiselnim. Mladeniški shod izjavlja, da bo vsak posameznik v mladeniški organizaciji, kar je v njegovih močeh, delal na to, da onemogoči z bojem z vsemi sredstvi, ki so za to na razpolago, delovanje protikrščanskega učiteljstva v šoli in izven šole." Samo ob sebi se razume, da je sledilo tej resoluciji navdušenje in gromovilo pritrjevanje, soj se klerikalci koj navdušijo, kakor hitro se govori in sklepa kaj proti »liberalcem". Notabene, klerikalci v Mirnu niti vedeli niso, kake sklepe in kake resolucije jo sklenilo slovensko učiteljstvo na svojem zborovanju v Gorici. Protestirali so proti istim, čeprav bi lahko podpisal vsr.k »katoliškomisleči1' učitelj oba temeljito sestavljena referata in njune resolucije. Pokazali so se kot prave Don Quixote v boju proti mlinom. Znan je izrek Luegerjev na katoliškem shodu: »Ne mirujmo prej, dokler si ne osvojimo vseučilišč!", znani so poskusi od klerikalne stranke, vdejstvovati te besede, znan je napad poslanca Hagenhofra z oboroženo množico zapeljamii in našču-vanih kmetov na graško vseučilišče, znan je odpor od strani profesorjev in od dijakov proti nakani klerikalcev, osvojiti si vseučilišča z brutalno silo, in kaj ie resolucija, predlagana in odobrena na mladeniškem tečaju v Mirnu ? Kakor so se svoj čas poslužili klerikalci zapeljane in naščuvane kinetske mase pri napadu na vseučilišča, tako je naščuval tudi novodobni apostol moderne krščanske ljubezni, Terseglav, mladeniče, mladenke in može proti učiteljstvu, ki ni klerikalno. Brutalna pest naj nadomešča duševne zmožnosti klerikalcev in vsi oni faktorji, ki se nočejo slepo pokoriri klerikalnemu terorizmu, bodo občutili na svojem telesu, du je vendar klerikalna stranka prava stranka, no-siteljica miru in krščanske lju- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Trefa mušketirjev". = Francoski spisal: -—- ALEXANBRE DUMA& ===== (Dalje.) — Da, pravi Harrison smeje ter se ozre v nekega častnika, ki je sedel pri mizi, kadar se loti Gro-slow te naloge, se ni treba več vrniti k onemu, komur je veljal udarec. — Ah! vi ste, gospod? pravi d' Artagnan ter se prikloni častniku; obžaljujem, da gospod ne govori francoski, da bi mu častital! — Rad sprejmem vaš poklon ter se vam zahvaljujem zanj, odvrne častnik še v dovolj dobri franco-Scini; prebival sem namreč tri leta v Parizu. — No, gospod, nadaljuje d'Artagnan, povedati vam moram brž, da se je vaš udarec tako dobro pri-iegel, da ste skoro ubili unega človeka. — Mislil sem, da sem ga usmrtil do kraja, pravi Groslow. --Ne; res ni manjkalo dosti, toda mrtev vendar ni. Pri teh besedah se ozre d' Artagnan v Parry-ja, ki je stal pred kraljem s smrtnobledim čelom, hote* mu tako naznaniti, da velja ta novica njemu. Kar se tiče kralja, je poslušal ves ta pogovor s stisnjenim srcem, poln neizrekljivega strahu, ker ni vedel, kam meri francoski častnik, in te krvave podrobnosti, skrite pod navidezno brezbrižnostjo, so mu bile zoprne. Toda pri zadnjih besedah je olajšano vzdihnil. — Ah, vraga! pravi Groslo\v, mislil sem, da se mi je bolj posrečilo. Ko bi ne bilo tako daleč do one hiše, bi se vrnil, da končam, kar sem začel. — In prav imate, če se bojite, da okreva, nadaljuje d' Artagnan, zakaj, kakor veste, če rane na glavi ne morijo na mestu, so v osmih dneh zopet zdrave. In d'Artagnan se zopet ozre v Parry-ja, na če-gar obrazu se je prikazal izraz tolikega veselja, da se je Kari nasmehnil ter mu podal roko. Parry se skloni nad roko svojega gospoda ter jo spoštljivo poljubi. — Zares, d' Artagnan, pravi Athos vi ste hkratu zgovoren in duhovit človek. Toda kako se vam zdi kralj ? — Njegova fizijonomija mi popolnoma ugaja: njegov obraz je plemenit in objednem dober. — Da, toda ujeti se je dal, to ni prav, pravi Porthos. — Mika me zelo, da bi pil kralju na zdravje, pravi Athos. — Torej dovolite, da mu jaz nazdravim, pravi d'Artagnan, — Prav, le dajte, pravi Aramis. Porthos pogleda d'Artagnana, ves zavzet, odkod zajema Gaskonec vedno novih duhovitostij, s katerimi je obsipal svojega tovariša. D'Artagnan prime svojo cinasto čašo, jo natofii, vstane ter pravi svojim tovarišem: — Gospodje, prosim vas pijmo na zdravje onemu, ki je predsednik obeda. Pijmo na zdravje našega kolonela, in naj bo zagotovljen, da mu ostanemo zvesti sluge do Londona in še dalje. In ker je d'ArtagBan pri teh besedah gledal Harrisona, je Harrkon mi&iil, da velja napitnica njemu, vstal je ter se priklonil prijateljem, ki so imeli, dočim so pili, oči uprte v kralja; Harrison pa je izpraznil svoj kozarec brez najmanjšega suma. Tudi Kari je nastavil svoj vrč Parry-ju, ki mu je vlil vanj nekaj kapljic piva, zakaj kralj je bil zmeren v vseh stvareh; dvignil je vrč k ustom, pogledal štiri plemiče, ter izpil z nasmehom, ki je bil poln plemenito-ti in hvaležnosti. — Seda; 9 na pot! vsklikne Harrison ter odloži kozarel-, \.-.» da bi se samo ozrl v. visokega jetnika, ki ga je pemljal; na pot, gospodje! — Kje prenočimo, kolonel? — V Tirsku, civrne Harrison. — Parry, pravi kralj, vstane ter se obrne proti svojemu strežaju, Par:y, mojega konja. Jaz grem v Tirsk. — Pri moji veri l ^r^n d'Artagnan, vaš kralj me je Čisto pridobil zase, ves sem mu na uslugo. — Če je to, kar mi pravite, ros, odvrne Athos, ne pride do Londona. — Kako to? — No, pradno pride do tam, ga rešimo. — Ah, moja častna beseda, Alfhos, sedaj ste pa res blazni, pravi d'Artagnan. — Ali ste našli kak načrt? vpraša Aramis. — Ej, stvar bi ne biia nemogoča, ko bi imeli kak dober načrt, pravi Porthos. — Nimam nikakega načrta, odvrne Athos, toda d'Artagnan je našel katerega. , DJArtagnah skomizne z rameni, in vse se odpravi na pot. bežni. Goriška klerikalna lista »Gorica« in | »Primorski list" pa napolnjujeta svoje predale j s terorizmom goriškega učiteljstva. Rečem ti, J da mi ne porečeš t Zakaj ni bil na mlade- I niškem tečaju, kjer je bilo zbranih toliko navdušenih katoliških telovadcev, tudi knezo- j nadškof goriški dr. Sedej sam, kateri je izrazil na Brezjah željo, noj bi se klerikalne I organizacije udomačile po celi Sloveniji, torej I tudi po Goriški? Ali bi oni tudi te telovadce, kakor je storil to na Brezjah, blagoslovil ter j želel obilo uspeha četi, ki je gorela samega j navdušenja po Terseglavovih besedah, stiskalo I pesti ter iskala napredne učitelje, da onemogoči z bojem i vsemi sredstvi, ki so na razpolago, njihovo delovanje? V desnici meč, v levici pristopnico h klerikalni stranki, tako I bodo razširjali mladi hujskači »vero" in »katoliško ljubezen." | Ti, slovenski kmet, pa ne smeš biti j drugo kakor orodje v rokah prefriganih I klerikalnih politikov, orodje, s katerim bodo j oni širili svojo pogubonosno klerikalno poli- | tiko. V boj te pošiljajo, sami bodo že znali pravočasno spraviti kosti svojega rojstva v varno. In naj še potem kriče in upijejo, da jim je le za vero, ne verjemi jim, saj teptajo dannadan njen temelj, ljubezen do bližnjega. Boj napovedujejo klerikalci na celi črti in na nemško-katoliškem shoda na Češkem se je izrazil v nedeljo dne 6. t, m. temperamentni propovednik pater grof Galen. da izbruhne pravi boj komaj to jesen. Akcija rodi in bo rodila reakcijo in protiklerikalni elementi ne bodo držali rok križem! Kdor pa hoče z glavo skozi zid, svobodno mu, mi garantiramo le za trdnost zida! —n.— DOPISI. Iz tolminskega okraja. Tlltfl, 10. septembra. — Dva lepa in zabavna večera nam je priredil pevski zbor tukajšnjega »Rokodelskega in bralnega društva"; vprizoril je prelepo Finžgarjevo igro »Divji lorec". Oba večera je občinstvo napolnilo obširni prostor na novem trgu tako, da je bila vdeležba za naše razmere nepričakovano velika. Prišli so Moščani, .Volčani, Podmelčani poslušat naše vrle domače dile-tante in tudi mnogo letovičarjev je občudovalo gledališčno izurjenost naših domačih igralcev, ki so želi po vsakem dejanju glasno pohvalo. Res, trud je bil velik, a občinstvo je izkazalo svojo hvaležnost igralcem s tem, da se je tu'?i druge vprizoritve vdeležilo v ogromnem številu. Naši diletanti so dokazali, da se da z vstrajnostjo premagati vse ovire, igrali so vsi, brez izjeme, izborno in še posebno hvalo zasluži gosp. Danilo Devetak, ki je vlogo berača Tončka zares mojstersko igral. Gospod Danilo je bil takorekoč duša vse vprizoritve. Upam, da nas naši yrli diletantje v prihodnjih počitnicah razvesele zopet s podobno vprizoritvijo. Kakor že zgoraj rečeno, so prišli k tej predstavi ljudje iz oddaljenih vasi, a iz bližnje tolminske okolice je bilo komaj deset ljudi. In kaj je temu vzrok? Rečem, da nevednost in neizobraženost tolminskih okoličanov je kriva, da nimajo smisla za take poučna in ob jednem prijetne zabave, a temu niso sami krivi. Ako bi se tolminski mladeniči in dekleta družili z odrašeno mladino iz okolice, bi si s tem pridobili zaupanje okolice, a žal, da je ravno nasprotno resnica. Tolminski mladeniči in dekleta se ne brigate čisto nič za svoje tovariše in tovari-Šice iz okolice in to je vzrok, da so poslednji zaostali v izomiki. Ako bi vi kot bolj inteligentni mladeniči vplivali na svoje tovariše iz okolice, bi se vas poslednji ne izogibali, temveč prihajali bi radi v vašo družbo in k va-žim zabavnim prireditvam. Nekateri gospodje so v tekočem letu ustanovili bralno in pevsko društvo v Zatolrainu in Poljubinju, a sami ne zmorejo vsega. Pojdite tudi vi, tolminski mladeniči in dekleta, tem gospodom na pomoč s tem, da priredite v omenjenih dveh krajih vsako leto nekoliko zabavnih večerov s petjem in primernimi igrami. Nekateri gospodje bodo še V tekočem letu priredili v okolici primerna predavanja in pri takih prireditvah bi lahko sodelovali naš izborni pevski zbor in domači naši diletanti. Delujmo z združenimi močmi za napredek našega priprostega ljudstva in skušajmo si pridobiti okoličansko mladino, kojo hočejo naši popje speljati v tabor kleri-kalizma. Ako bodete v tem smisln delali, bo-ete v doglednem času doživeli, da bo tudi tolminska okolica, kakor j« daj goriška oko- I lica, navdušena za pravo iz^-niko in napredek. I Torej na delo, ker resni so časi l I Podbnfo. — Dosedaj še ni bilo v na pred- I nih časopisih citati, da so tudi pri nas kleri- I kalci z velikim pompom ustanovili »kat. slov. I izobr. društvo". Vse to se je godilo pred par I meseci, sicer na način, ki je bil predmet I mnogo prisrčnega smeha. Pustimo tisto na I strani, ker je že vtonilo v toku času. — Se- j daj pripravljajo z enalrim pompom veselico, I kar povzroča med nami neprisiljen smeh in j kar nam predstavlja njih doslednost v krasni I luči. Nismo nasprotniki njih društvu in tudi j ne njih veselici, samo da to napravijo sami. I — Še nam je v živem spominu, kako so nas I za časa volitev napadali v „ Gorici" z najlep- I širni priimki, kakor n. pr. podivjanci, barab- I ska klika, druhal i. t. d. Nismo jim dali na I to nikakega odgovora, razun da smo s pod* J vojeno silo agitirali za našo stranko. j Sedaj so se pa spustili na fante z vso J močjo in priliznenostjo, da bi jim na njih ve- I selici peli in igrali. I Dobili so pa menda že dovolj odgovora, I da bodo vedeli, da mi nismo podobni onim j živalicam, katere vedno bolj silijo k človeku, čim bolj jih odganja. No, toliko obljube jim pa damo, da ko priredijo veselico, pridemo skozi okno gledat, da ne bodo imeli prilike, i nam očitati, da jim niti toliko uljudnosti nismo j storili, kakor oni nam. Čudna so pota usode. Mogoče si osve-. žijo s tem spomin na početje proti naši vrlo napredujoči in delujoči čitalnici? Fant. Psiskl zbor »Rokodelskoia Bralnega Društn" i Tolminu se zahvaljuje za mnogobrojni obisk predstav »Divjega lovca" dne 6. in 8. t. m, Z veseljem je bilo opaziti precejšnje število vdeležencev iz okolice; posebno pa so se izkazali Ljubinjci. Iskrena zahvala tudi g. Ivanu Šorliju in g. Ivanu Rutarju, ki sta radevolje in brezplačno prepustila svoj les v svrho zgraditve lope, kar ni baš malenkost, dalje gg. Renatu Fonzariju in Danilu Devetaku za res krasno slikanje novega odra. Gospoda sta imela s tem v resnici mnogo truda in sitnosti, zatorej še enkrat: hvala jima I Iz goriške okolice. Iz PodflOrfi. — V noči na nedeljo je napravila toča v naši občini precej škode. Pri I Grojni je vzela četrtino pridelka. Potolkla je tudi v Pevmi in Oslavju ter v Št. Mavru, kakor čujemo, je napravila nekaj škode tudi v Števerjanu. Sporočili so nam iz Furlauije, da je tudi tam na nekaterih krajih napravila škodo. V Podgori živi neka Žena, ki je rodom Slovenka pa strastno agitira okoli po hišah za »Lego nazionale". Slovenci, zapodite jo od sebe. Sram je bilo! Pred kratkim so šli naši ognjegasci v Zagraj na laško ognjegasno slavnost. Kdo jih je poslal doli? Lepo ni, da so šli, ker Lahi so potem pravili, da so bili v Zagraju tudi »pompieri di Piedimonte". Tako plačilo so dobili. Za Lahe so jih razkričali v javnosti. Odgouor „Gorici" na njen zagovor glede škandala pri odkritju SregoFGiGBvega nagrobnika, Sedem dolgih dnij smo čakali, kako bo skušala oprati klerikalna strauka madež in škandal, kateri je omenil že predzadnji „Primorec", namreč glede sodelovanja laških pev? cev ob odkritju Gregorčičevega nagrobnika. Dočakali. smo! »Gorica" se zagovarja, Znan je star pregovor, da ima laž kratke noge, toda iz »Goričinega" zagovora smo spoznali, da ima »Gorica" krajše noge. V tem trenotku se nam je zdela »Gorica" kača, na katero stopi človek, in katera se zviva na vse mogoče strani, ki sika na vse pretege ter skuša zastrupiti s svojim strupom vso svojo okolico. Da, da, slaba stvar se ne da zagovarjati, in vse tiste „bijene", vse tisto »obrekovanje", ves tisti „zli duh", vsa tista »sramota", kar očita „Gorica* nSoči* in onim, ki so se zavzeli za neskrunitev spomina slovenskega pesnika, vse to ne more izbrisati škandala, kateri je uprizorila klerikalna stranka ob Gregorčičevem grobu. Sedaj pa k odgovoru na »Goričine" nesramne laži, s katerimi se hoče izkopati iz močvirja, v katero je zagazila iz same strankarske zagrizenosti in iz same strankarske zaslepljenosti. I V prvi notici pravi »Gorica", da je od- bor, za postavitev S. Gregorčičevega spomenika že pred Časom naročil enemu odborniku, uaj prosi v imenu odborovem »Glasbeno in I pevsko društvo" za sodelovanje in da je na-I dalje resnica, da odbor ni dobil nobenega Gd-govora od »Glasbenega in pevskega društva". Na to nekaj opazki Prvič, ali se ni znal odbor pismeno obrniti na »Pevsko in glasbeno društvo", saj se je obrnil, kakor smo culi, pismeno na razna hribovska druš\?a? Ali naj služi »odboru za Gregorčičev spomenik" priznan pisatelj kot »laufburš" in kot posredovalec med njim in med »Pevskim in glasbenim društvom?" Toda te opazke vzdržujemo le za slučaj, da bi bila prva notica v »Gorici" resnična. In to radf tega, ker sledi v »Gorici" koj draga notica, ki se glasi tako le: »Glasbeno in pevsko društvo" je že lani ob 30 dnevnici S. Gregorčičeve smrti odpovedalo sodelovanje. Pevovodja preč. g. župnik Kokošar je slutil, da to društvo letos stori isto. Zato je naprosil dijake za sodelovanje že pred koncem šolskega leta, predno so šli na počitnice." Tako prične druga notica. V tej notici je toliko lažij, kolikor besed. Olede očitanja »Pevskemu in glasb, društvu" povemo, da bo znalo to društvo samo pojasniti svoj položaj ob 30 dnevnici. Pevovodja preč. g. župnik Kokošar je slutil, da tudi v tem slučaju odpove »P. in glas. dr." svoje sodelovanje. Odbor »P. in g. dr." ne ve ničesar o kaki prošnji za sodelovanje. Kokošar se je za enkrat zmotil v svojih »slutnjah". Sicer pa da napravimo temu konec, preglejmo zatrdilo »Gorice", ki pravi: »da so v dijaškem zboru re8 peli štiri cerkveni pevci, od katerih je le eden po rodu Italijan, a še ta ima narodno ženo, da ti pevci pojo v cerkvah vedno I le slovensko in latinsko, nikdar laško in da I so pri Gregorčičevi slavnosti sodelovali popolnoma prostovoljno in brezplačno". Tako »Gorica". Štiri cerkveni pevci so in ti-le pojo v treh cerkvah, v Stolni cerkvi, na Travniku in na Placuti. Vsi štirje so Italijani in kdor drugače trdi, je lažnivec. Prvi in drugi tenor pojeta brata po imenu C r a 11 in ne Kralj, sta kovača, imata svojo kovač-nico na cesti proti mostu in na tabli napis Crali. Oče in mati sta jima seveda Slovenca, toda po imenu se pač ne da soditi na Goriškem na narodnost, saj ve »Gorica" sama to iz slučajev Pallich (Paljk), Zei (Cej), Go-rian (Gorjan), Pinavcig (PinavČič), Bombig (Bombic) itd. Prvi bas poje Marostica, t. j. tisti, o katerem pravi sama »Gorica", da je Italijan, a da ima narodno ženo. Ta je sluga pri »Montu" in božja previdnost je hotela, da je v tem slučaju ravno uslužbenec klerikalnega zavoda Italijan. Škof, dr. Sedej, kot [ predsednik «ega zavoda, je vedel, da je ta I Italijan in temi Italijanu je del dopust, pač gotovo ne «& to, ker ima narodao ženo. Med I ženami v Gorici je mnogo slovenskih žen, ki so poročene z Italijani, toda do sedaj se skoraj ne more dati nobeni takega izpričevala, kakoršno zaslužijo Italijanke, poročene s Slovenci, kajti italijanske žene vedno vzgajajo svojo deco v italijanskem jeziku in — slovenske žene tudi. Drugi bas poje Bernard, rezbar v Gorici, Italijan, čeprav so njegovi stariši tirolski Nemci. Na vse te dokaze, kaj j ima odgovoriti »Gorica?" Poprej so slavili I po časopisih dijaški zbor kot vrl zbor o pri-• liki zborovanja »dijaške zveze", sedaj pri j Gregorčičevi prireditvi so pa morali isti di-I jaški »vrli" pevci sodelovati pri laških pevcih.. I Pri zborovanju so »dobro" peli sami, sedaj j pa so jim morali pomagati, kakor pravi »Go-I rica", laški pevci. Da so sodelovali laški J pevci brezplačno, verjamemo, saj ravno I s to točko se šopirijo sedaj pred drugimi, i tako da dobi vsakdo, ki jih sliši, vtis, kakor I da ni mogel »odbor za Gregorčičev spomenik" I dobiti nobenih pevcev med Slovenci, ki bi I brezplačno sodelovali. Glede prosto volj-S nosti laških pevcev pa kar molčimo, kaj ne i da, preč. g. Kokošar. Iz lastnega nagiba laški j pevci niso šli na Vršno in k »sv. Lovrencu", I ker ne umevajo si. pesnika, iz lepote do slo* J venskih pesnij niso šli, ker je ne razumejo, I radi slovenstva tudi niso šli, ker pojejo pri I slovenskih mašah, s katerimi se »Gorica" I baha: »krališa nebes in žemle", j toda kje je ona prostovoljnost, gospodine I Kokošar? In trditev,da ne pojejo tileimano-I vani cerkveni pevci nikdar laško, je laž. Kako I pa pojejo ob nedeljah ob 9. uri ua Placuti? I Tak je torej odgovor »Gorici" v tem škan-j dalu. Mesto, da bi se klerikalci trkali na I prša ter priznali »Mea culpa", psujejo in — 1 lažejo. Kaj pa glede zastav ? O tem je pisala »Soča" v četrtek, da ni imela prostora slov. trobojnica ob Gregorčičevem grobu. Na to odgovori »»Gorica" komaj čez 10 dni, saj smo že pripravljeni na neverjetne laži. Da je bila udeležba velika od strani okoličanov Gregorčičeve rojstne vasi, verjamemo, saj občinstvo, če tudi klerikalno, ni še vedelo za intrige in za škandal, kateri se je vprizoril ob grobu slovenskega pesnika. Če bi vedelo, bi tudi nastopilo proti t?.inm skruniteljem groba slovenskega pesnika. — Za nadaljne odgovore smo vedno pripravljeni in brezobzirno bomo razkrinkovali klerikalno politiko, ki ne pušča v miru niti spomina na slovenskega pesnika Gregorčiča. Domače vesti. Ruski postaneš grof BobrEnski »Gorici. — Grof Vladimir Aleksejevič Bobrinski, ruski po-j slanec in voditelj zmerne desne, to je naj-j močnejše stranke v ruski dumi, se mudi nekaj časa v Bohinjski Bistrici na Gorenjskem. Bobrinski se jo udeležil znane konference v Pragi ter slov. časnikarskega kongresa v Ljubljani. Grof Bobrinski je prišel včeraj v Gorico, kjer so ga uekateri gospodje sprejeli, mu I razkazali mesto ter pojasnili naše razmere ; popoldne je bil izlet v Brda; zvečer pa se je zbrala »pri jelenu".odlična družba meščanov ; bil je vojaški koncert, pevski zbor je zapel več lepih pesmijj bil je jako lep, animiran večer. Pozdravil je odličnega gosta dež, poslanec Gabršček, Bobrinski je odgovoril v ruskem, vsem umljivem govoru. Poslanec Bobrinski se živo zanima za naše razmere in naši kraji mu izredno ugajajo. Jedna praktičnih strauij takega spoznavanja je ta, da ponese ugledni Rus dobre utise o naših deželah s seboj, kar more ugodno vplivati na promet s tujci. Pa je tudi prav želeti, da bi zlasti i Rusi in Poljaki spoznali naše kraje. Pevskemu zboru za lepo petje in občinstvu za obilno [udeležbo izrekamo tu lepo hvalo! n f Dr, Adalfasrt GertSChsr, predsednik višje deželne sodnije v Trstu, je umrl v nedeljo ob 1. uri pop. po kratki bolezni, star 62 let. Pokojni Gertscher je bil sin zagrizenega nemškega očeta, ki je bil in.- predsednik deželne sodnije v Ljubljani krut zatiralec slovenskega j jezika. Precej časa je živel tudi sin v takem duhu ter je deloval germanizatorično, zlasti v Celju kot predsednik okrožne sodnije. Toda v ministerstvu se je spremenil. Ko je bil poklican v Zader kot predsednik višje dež, sodnije, je postal unet zagovornik jezikovne ravno-pravn03ti. V Dalmaciji je preustrojil sodne razmere ter pospeševal rabo hrvatskega jezika. Tudi v Trstu kot predsednik višje dež. sodnije je bil pravičen glede naših zahtev o izvedbi jezikovne ravnopravnosti na sodnijah. Govoril je perfektno slovensko, hrvatsko, laško in nemško. Pokojnik je bil jeden najboljših juristov v Avstriji in znano je, da so pošiljali j iz justičnega ministerstva zakonske načrte, predno so bili predloženi poslanski zbornici v j razpravo, njemu v pregled.. Primorski Slo-I venci mu ohranimo prijazen spomin. »Pevsko In glasbeno društvo v Gorici (Podružnica Glasbene Matice v LJubljani) naznanja, d a [prične Šolsko leto s 1, oktobrom J t. 1. — Vpisovanje* se vrši od 14. t. m. na-I prej v društvenih prostorih v »Trgovskem I domu" vsaki dan od 8. do 12. uri zjutraj in I od 3. do 5. ure popoldne, kjer se dobi tudi I vsa natančnejša pojasnila. I Slovansko slrollšče ? Gorici. — Klerikalci so I prefrigani tiči, ki hočejo imeti povsodi svojo I odločilno besedo. Tudi pri humanitarnih na-I pravah ne krenejo niti za korak s svojega j stališča. Gledd slovenskega sirotišča v Gorici I so poskrbeli v pravilih, da imajo pri zavodu I oni odločilno besedo ; toliko in toliko duhov-I nikov je določenih za odbor, Naprednjaki naj J darujejo pridno za sirotišče, gosp od a-I rili bodo v njem klerikalci. Sedaj so prav I lepo izkoristili priliko cesarjevega jubileja v I svoje namene. Občine naj dajejo prispevke I za zavod, ki bo skozi in Skozi v klerikalnih I rokah. Nekatere napredne občine so že sedle I na klerikalni Hm. Pravo stališče pa je: naj-I prvo naj se spremene pravila ter I se postavi zavod na nevtralna tla I — potem se lahko prispeva, drugače pa niti I beliča l Naprednjaki, ne dajte se vendar sle-I pariti od klerikalcev. I Kaj in kako mislijo klerikalci s siro- I tiščem, se že vidi iz tega, da se je v hiši, I kupljeni v ta namen, na široko usedel general I goriških »čukov", slavni dr, Dermastia! Izlet na Krn priredi Soška podružuica S, j i p. D. dne 19. t. m. Planinski sestanek zvečer I I v vasi Krn (27t uri od Tolmina) v Gregor- | čičevi gostilni, odhod iz Tolmina ob 5.'po- j I poldne; na vrhu Krna (2240 m) v nedeljo okoli 10. ure dopoldne. Tura je lahka ter I priporočljiva tudi za damsko udeležbo. I Družba sv. Cirila In Metoda je imela svojo i letno skupščino v nedeljo v Ptuju. Poročilo i prihodnjič. - • •\.....>¦ -•*--sV,,«s..-* ¦• M**tA j Pri družbi je bilo lani (brez prebitka 1 i iz pr. leta) dohodkov 85844.24; stroškov pa K 76,160.67; prebitka torej K 9,683.57. 'V novem odboru je tudi gospod dr. D e r e a n i iz Gorice. . , ^ Za papežev Jubilej že bobnajo po cerkvah. ' [ Za prihodnjo nedeljo naj bi po občinah raz-I obesili zastave ter razsvetlili okna — tako I so ukazali papeževi služabniki v cerkvi. — e Papež bi bil moral postati prejšnji tajnik kar-| dinal Rampolla, Slovanom prijazen mož. Ali I Avstrija se je branila takega papeža, ker je j svojim Slovanom sovražna in jih tlači tudi v I cerkvi; Avstriji bi ne bilo ljubo, da bi se i bilo morda s pomočjo Rampolla oživilo slo-I vansko bogoslužje ali vsaj pustilo, kar je — I Slovanom je protivua v vsakem pogledu, zato I je vložila po svojem odposlancu svoj »veto" i proti Bampolli, nastala je zmešnjava in papež j je postal benečanski patriarh Sarto, kateremu j se še sanjalo ni nikoli, da bo kedaj papež. — Ali papež je postal Sarto in sedaj vpo-števa, da je postal papež s pomočjo Avstrije., Zato pa tudi utesnjuje slovansko bogoslužje I in bi ga rad kar najpreje odpravil. Sarto se ni nikdar kazal prijaznega Slovanfim, "pač pa vemo, da je bil v Benetkah dobro znan z raznimi laškimi nam do skrajnosti sovražnimi politiki ter da je bil poseben prijatelj. rajnkemu Cnmpitelliju. —• Ogrevati se za takega poglavarja cerkve, za to nimamo mi Slovenci nobenega povoda. Z a t o pa pokaže tisti, | ki razsvetli okno v čast papežu, i da odobrava preganjanje Slovanov I v cerkvi. Goriški Slovenci, zdaj veste, kaj Vam je storiti! i Zopet bodo nabirali za papeža! — Po cerkvah so naznanili, da bodo zopet pobirali za pa- Ipeža, in sicer, za njegov jubilej. — Papež ima milijone denarja in jata kardinalov živi v Rimu razkošno. Papež nosi najdražja oblačila na svetu. — Zato pa ni potreben čisto nič denarja. Naš kmet hira pod težo t\ davkov, zlasti težki so razni duhovski, kme-I tije gredo na boben, ker ni zaslužka, sedaj 1 pa naj borni slovenski kmet daje še denar i za »vatikanskega jetnika", čegar »ječa" je 1 cela dežela. Papež lahko potegne pri laški I vladi milijone, ki so tam že nakopičeni, od-I kar je [padla papeževa »država"; papež naj 1 vzame, kar mu je laška vlada ponudila iz I svoje volje, ne pa da se bo zdaj naše revne I ljudi obiralo za denar! — Kdor kaj da, je i vreden, da se mu s krampom pušča Vrh S glave. Po občinah je polno revežev, ki umi-5 rajo v hlevih — sedaj pa naj bi šli stotaki K za bogatina-papeža iz občin, ki nimajo vi-B narjev za siromake. Ljudje božji, bodite pa-1 metni pa porabite denar za svoje potrebe ne B pa za papeža! I Posnemanja vredno! — Nekaj posestnikov I h Vipavske doline je šlo pred kratkim na ¦ Kranjsko na razvedrilo z doma ter so si tam ¦ ogledali razne kmetije. Bili so tudi y kmetij-B ski šoli na Grmu pri Novemmestu. Videli so H mnogo in naučili se marsikaj! — To je pa-B iuetno, ne pa laziti po božjih poteh in tam B denar zapravljati. H Umrl je v Bolonji Mihael pl. Urbančič, ¦ bivši predsednik dež. sodnije v Trstu. Pokoj-H nik se je rodil v Brestju v kojščanski ¦ županiji. I Solkan Y zastavah! — Zakaj pa? Zato, ker B je šla včeraj zjutraj velikanska procesija Slo-m vencev in Furlanov na Sveto goro, so razobe-n sili Solkanci cesarske in slovenske zastave! B Slava 1 — Take procesije so dandanašnji samo B orožje klerikalne stranke, da na božjih poteh B ianatizujejo ljudi, zlasti ženske, ter jih izko-B risčajo v svoje politične namene. Da tega Solil kanci ne uvidevajo, temu se res Čudimo. Malo k* časti so napravili Solkanu oni, ki so razobesi sili zastave v čast brez d orno vinske m stranke 1 I »Črni bukve" je iskal neki kmet pred B kratkim v Gorici, namreč take „črne bukve", ¦ s katerimi se more »zagovoriti" gadov pik. S Zdravniki ne znajo nič pomagati, je trdil kme-I tič, le bukve, tiste črne bukve! Pravil je, da I domači gospod nune jih že ima, pa jih ne da. I Revež je moral iz Gorice brez črnih bukev. I — Doma je iz kraja, kjer so politikujoči nunci I naložili v kmečke glave posebno dosti teme. firadba cest KobalMe-Vrhovlje In Čepovan-Sv. Lucija je oddana. 'Kakor čujemo, so dobili gradbo ponudniki, ki so že naprej vedeli, da jo dobe! Jeden je iskal delavce že naprej. Poroča se nam, da je bila velika razlika v ponudbah, sprejete pa da so ponudbe, ki so za 50—60.000 K Višje od drugih! — Po natančriejih informacijah bomo o stvari Še govorili. 41^^^^MjoJkajlU prirede v nedeljo 20. t. •m. javni pterTprostorin"*^1!* Mozetiča. Zmešalo S0 Je 20 letni deklici, benečanski | Slovenki, katera je bila zaljubljena v onega, vojaka, ki je pred kratkim umrl, ker je sko- [ čil iz vlaka Vipavske železnice, kakor smo svoj čas poročali. Neki človek je bil reveža opla- I šil, ker ni imel voznega listka, kar je gnalo fanta k skoku skozi okno. Njegovo ljubico je to tako pretreslo, da se jej je sedaj zmešalo ter so jo morali oddati v bolnišnico. Ustnica. — Zadnje dneve smo dobili izredno mnogo poročil in dopisov. Kar je rab-ljivega, pride vse na vrsto deloma v »Soči8, deloma v »Primorcu". Zveza narodnih društev. Prva veselica rupensko-pečanskaga pevsko-lzobra-ževainega društva »Novi žar** se je vršila v nedeljo ob najlepšem vrumenu, Mlado društvo je najprej pozdravil v imenu »Zveze nar. društev" g. dr. Igo Jane, kije v poljudnem govoru pojasnil namen društva in jih bodril k vstrajnemu delu. Take in druge lepe njegove besede so padle na rodovitna tla. --Za tem so nastopila razna društva po vspo-redu in častno rešila svojo nalogo. Burki »Razstresenec" in »Stric iz Amerike" sta zbudili obilo smeha. Po končanem vsporedu se je razvila prav živahna prosta zabava v prijetnem parku. Udeležba je bila prav lepa in pohvalno moramo omeniti vrle Mirence, ki so v obilem številu posetili veselico, zlasti pa Goričane, ki so res v obilem številu prihiteli bodrit mlado društvo k vstrajnemu delu. Rodoljubna rodbina Jokilova se je izkazala ob tej priliki s pravo slovansko gostoljubnostjo napram Goričanom. Vsa čast ia hvala! Veselica V Sv Križu, katero je priredilo bralno društvo z »Meščansko stražo," je vspela prav lepo. Udeležba je bila povsem povoljna, dasi je deževalo prav takrat, ko eo se pripravljali ljudje v Sv. Križ. »Sokol" iz Ajdovščine je prišel korporativno. Prostor je bil prav primeren v zidinah grajskih razvalin. Svirala je vojaška godba, pevski zbor pod vodstvom gosp. nadučitelja Medveščeka je zapel ubrano par pesmij. Poslanec Gabršček je imel govor o važnosti narodnih društev ter o potrebi izobrazbe. Igra »Eno uro doktor" je vspela v popolno zadovoljnost. Izvršilo se je vse v lepem redu, nakar je le čestitati prerojenemu društvu. Veselica na Gradišču zadnjo nedeljo je pokazala, kako vestno in uspešno deluje ta-mošnje društvo. Veselico so posetili vsi domačini in veliko občinstva iz bližnje Prvačine, iz Renč, Brjij itd. in nekaj jih je prišlo tudi iz mesta. Ker nam je obljubljeno podrobnejše poročilo, naj omenjamo za sedaj, da je nova društvena zastava lepo delo in da ji je pripela kumica g. nadučiteljeva Vižintinova I krasen trak. Govor g. predsednika in slavnostni govor g. dr. Puca sta bila navdušeno ! odobravana. Točke raznih društev so bile precizno pete. Po končanem vsporedu se je razvila neprisiljena zabava, sploh se je izražal vsak udeleženec, da se bo še dolgo časa spominjal na to lepo veselico. Veselica i Št. Andrežu. — v nedeljo pop. se bo vršila v Štandrežu veselica tamošnjega »Pevskega in bralnega društva". Kakor se sodi po predpripravah, bo ta veselica vredna vrstnica vseh drugih prireditev, katere je vpri-zorilo P. in bralno društvo v Štandrežu, ki je na društvenem polju v goriški okolici eno najmarljivejših društev. V četrtek priobčimo zanimivi vspored. ftpsko-OuTtng in gospodarske vesli. Pridelek Češp v Bosni je letos jako izdaten. Kupčijo ž njimi priporoča posebno »Kotarska poljeprivredna zadruga v Bugojnu". Gesta Trat-Tllld. ~ Začetkom leta 1907. I sestavil se je odbor pod predsedništvpm namestnika, obstoječ iz zastopnikov Gorice in I Trsta, da bi pospešil zgradbo ceste, ki bi ve-I zala ob morski obali Trst s Tržičem. Ta od-I bor je sklenil izdelati podrobni načrt za to cesto in zajedno izvesti predhodna tehnična j poizyedovanja za zgradbo električne železnice po novi cesti, to pa brez obveznosti interesentov glede izvršitve slednje naprave. Po- I trebščina za izdelanje načrta je znašala pri- I bližno K 10.000, ki so jih bili pripravljeni plačati interesentje brez vsake obveznosti glede izvršitve naprave. Na prošnjo tržaškega župana je goriški deželni zbor dovolil v seji ^februvarja 1907. I z ozirom na velike .koristi, *ki bi "jih imela Goriška od te zveze, K 2000 prispevka k stroškom za izdelovanje načrta, ki st, je izplačal tržaškemu municipiju meseca marejja istega leta. V aprilu 1907. sta inženirja Mazorana in Comei dovršila načrt za cesto, za nje zgradbo bilo bi po splošnem računu treba K 2,900.000. Župan tržaški je o tem obvestil goriški deželni odbor s pripombo, da ni izključeno, da podeli tudi vlada prispevek za zgradbo ceste in električne železnic«. V svrho pogledovanja načrta in nadalj-nih dogovorov obdržavala se je 15. aprila v Trstu posebna konferenca. Po izdelanem načrtu odcepila bi se projektirana cesta od Miramar-ske ulice v Trstu in bi vodila ob obali do Sesljana in dalje po severni strani Devina in bi prišla v tržiški drevored, ki tvori dovozno cesto do skladišča novega plovnega prekopa. Trošek za zgradbo 12 met. široke ceste bi znašal K 2,750.000, 9 metrov široke pa približno dva milijona kron. Tega zneska pa ne bi mogli prenašati deželi goriška in tržaška. Z ozirom aa od vlade obljubljeno akcijo v prid teh dežel je odbor sklenij nasvetovati, naj bi se sprejelo vpraša- I nje o zgradbi ceste Trst-Tržič z napravo električne železnice med one naprave, ki jih ima vlada vršiti v pospeševanje materijalnega blagostanja naših krajev. Deželni odbor goriški je temu namenu pritrdil in odboru za zgradbo ceste nasvetoval, naj odpošlje na Dunaj odposlance, kateri naj priporočijo to zadevo ministerskemu predsedniku in vsem osrednjim organom, katerih je naloga, določiti program gospodarske* akcije v prid južnim delom. Odposlancem naj bi se pridružili tudi zastopniki goriške trgovske zbornice in občini Tržič. i Glede odposlanstva so se kmalo dogo- vorili deželni odbor goriški, trgovinska zbornica in Župan tižiški. Deputacijo je sprejel ministerski predsednik, ki se je zanimal za novo cesto in priznal, da je ta največe važnosti za obe deželi, kar se tiče goriškega zlasti za južni Kras in za mesto Tržič z okolico; obljubil je minister, da bo stvar podpiral z vsemi močmi. Sedaj se pričakuje, da dano obljubo v kratkem spolni. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »MERKUR" v Ljubljani. -V službo I se sprejme: 3 poslovodje, 3 knjigovodje in korespondent, 4 kontoristi, 7 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 4 pomočniki, manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 2 kontoristinji, 6 učenčev Službeiščejo:2 kontoristi, 14 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki manifakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 9 kontoristinj, 8 blagajuičark, 6 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti F mali odškodnini. Razne vesti. flemški tolovaji so napadli o Ptuju skupščinarje družbe sv. C. in metoda. Občinski svet v Ptuju je protestiral proti temu, da bo skupščina v Ptuju. Protestiral je v surovih besedah, ki so rodile surova tolovajstva. V soboto zvečer je prišlo nekaj skupščinarjev iz Ijubljane in Primorja v Ptuj, kakih 15 oseb. Nemška fakinaža jih je obsula, kakor so stopili s kolodvora. Vodi; jih je tisti Linhart, ki je bil v Trstu soc. demokrat, Barabe so padle po gostih s palicami, pljuvali so na nje ter kričali kot afri-kanski divjaki; potem so začeli metati kamenje. Policaja ni bilo nikjer, luči so pogasili. Naskočili so »Narodni dom" ter pobili kakih 30 Sip. Tolovajskega oklica na napad Slovencev oblast ni konfiscirala. -^ Ko so prišli drugi skupščinarji, so jih zopet napadli surovi nemški neotesane!; palice, kamenje, jajca s črnilom, tako je bilo orožje podivjan-cev. Policija je pomagala divjakom. Napadale so podle barabe tudi dame. Kakih 20 oseb je bilo ranjenih. Ko so hoteli Slovenci re- agirati, se je postavila policija proti njim. Zlasti grdo so napadli popoldne ob 4. pri vlaku nekega akademika, ki je prišel sam. Bil je ves krvav. Potem so zopet bombardirali »Narodni dom". Bratu dr. Brenčiča so ukradli 260 K pri napadu. Enega Slovenca je policija zgrabila in uklenila, ker je rekel, to je nemška kultura. Po skupščini so zopet napadli Slovence. Gostilničar K ure ž se je zgrudil krvav na tla, ker ga je nemški trgovec Zorko s svincem okovano palico udaril po , glavi. Župnika Treiberja s Koroškega so pretepli in mu raztrgali obleko. —Prijazni okrajni glavar v Ptuju je odklonil intervencijo, dokler se ne zgodi kak večji poboj. Lepo! — Tako nesramno so nastopili ptujski Nemci. Taka je nemška kulturaJ Gontra Nastlču. — Pod tem naslovom je madjarski list, »A Nap" priobčil senzacionalno vest da se v Zagrebu pripravlja neka brošura, ki izide v' več tisoč izvodih v hrvatskem, nemškem in francoskem jeziku. V tej brošuri se hoče baje dokazati, da je bil Raucb v tesni in neprestani zvezi z NaBtičem, a ta zveza Ja je temeljila na »gšeftu\ Avktor brošure »Finale«, Nastič, da je s svojim vohunstvom nabral celo premoženje. Razun tega ~ pravi se v tem članku — da se je nabavilo izvirne pobotnice, iz katerih je razvidno, da je Nastič od hrvatske vlade za svoje de-nuncijacije prejel 37.000 kron. Pobotnice so baje odposlane v Budimpešto, kjer se napravijo klišeji za omenjeno brošuro, v kateri se bo napadalo bana Raucha ter hrvatsko in ogrsko vlado. Slovanska tUtlStOVSka zveza. — Dne 8. septembra se je vršila v Ljubljani konferenca slovanskih turistovskih društev radi ustanovitve širše slovanske turistovske zveze, Udeležili so se zastopnik] Slovencev, Čehov, Rusov in Poljakov. Konferenca je sklenila, da se ustanovi zveza slovanskih turistovskih društev, Predlagalo se je, da se sestavi v Pragi centralni slovanski turistovski biro, kateri združi vsa slovauRka turistovska društva, Predsednik pripravljalnega odbora v Pragi, g. dr, Vratislav Cerny, je dobil nalog, da takoj zbere ves materijal za pripravljalne korake v svrho, da se čim preje ta centralni biro osnuje. Predlagalo se je, da noj pokrijejo stroške za to pisarno in za poslujočega tajnika glavna turistovska društva in glavna slovanska mesta, Sklenilo se je konečno, da se najkasneje v letu 1909. skliče v Pragi shod zastopnikov pri zvezi sodelujočih društev. Kam gre denar „v prid obmejnim Slovencem", katerega nabiralo klerikalni z vžigalicami in. prostovoljnimi darovi? Neka velika klerikalna glava se je pred kratkim javno pohvalila, da dobiva na svojih agitatoričnih potovanjih za lažikmečko zvezo po 20 kron dijet na dan iz sklada, nabranega v prid obmejnim Slovencem! Veliko tega denarja gre* sedaj tudi v Trst, da se podpira tam klerikalna propaganda med Slovenci. Našo javnost najodločnejše svarimo, naj ne daruje klerikalnemu skladu »v prid obmejnim Slovencem" niti vinarja in ne kupuje dotičnih vžigalic. »Domovina". »Srbska Rl]e6" v Sarajevu je priobčila resolucije ljubljanskega časnikarskega shoda s poročilom o govoru Klofdča o bosenakih razmerah. List je bil zaplenjen in proti uredniku je uvedeno subjektivno postopanje. Postavijo ga pred sodnijo in obsodijo. — Kje daleč za Turčijo je Bosna 1 V istrskem farnem zboru bi moralo vladati mirno delovanje, kakor se da sklepati iz svo-ječasnega sporazuma. Toda kadar bo sklican, se je bati takdj v začetku viharja. Sedanji • istrski deželni odbor je določil laškemu privatnemu gimnaziju v Pulju iz deželnih sredstev podpore za dve leti po 15 000 K, čemur se manjšina upre. Ob tej prilik! «* ?gne priti do razgovora zopet znana šolska uiizerija v Istri, radi katere trpijo kruto istrski Slovani. Knjigarna A. Gabršček v Gorici (Trgovski Dem) podružnica: Gosposka ulica št. 7. Priporoča suojo bogato zalogo šolskih knjig za gimnazijo, realke, učiteljišče, dekliško in deško 'uadnico itd. kakor tudi use druge šolske potrebščine, torbice, zuezke, peresa, ročnike, svinčnike, radirke, črtalce, lusehe, barue itd. use po najnižji ceni. m. Horvat klobučar v Gorici, Gosposka ulica št. 12. Edina izdelovalnica raznovrstnih čepic za društva. Glavno zastopstvo ^^ in zalogo Mjsffl strojev p slovanske tovarne mJvo&u Mesarje. Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste. V najem se odda stanovanje z l sobami in Voda * hiši. Ulica Rafut štev. 35. Na stanovanje in hrano se sprejme dijake (učence). SemenlSka ulica it. 12., II. nadstropje. (Seihova h:ia). bratou K. & R. Uežek-BIansko ima Jos. Dekleva, Gorica Magistralna ulica št. 1. Naznanilo, Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel = tovarno qn = CHRISTDFIMš namizno orodja *n posodje ^luiiiiiiiivi kk«;v» useh urst. fjizinno težko posrebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. Ghrestofle & C.^ Dunaj I. Opernring 5 (Heinricbshof). C. kr. dvorili založniki Ilnstrovan cenik na zahtevan je. — V vseh mestih fzastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chriotofle. Denar prihrani, Mor kupi izgoiovljeno pohištvo pri Cenj. dame in gospodje - pozor! i Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in- najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostali »Originale le najboljši. Ori8iBal-iictoria8trojipd0eatn1 uporabi brezšnmno. Oriflinal-Victoria stroji ¦fcggf za domačo rabo in obrtne namene. OrIgi«al-Wdoriajtreii=0ra»S za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, M poučuje brezplačno. Originai-Victopla stroji 5°ginfžde: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vfctorfa stroje. Edina zaloga »Original-Vietoria« trojev in dragih Jlvahtlh strojev, dvokoles paca«, orodja, munlcije In vseh loreklh jripm pri tvrdkl KERŠEVANI & CUK - GORICA Stolni trg: št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljaliiica KIVA CASTELLO Bi 4. s ffajajočirt) o$i)jetr> v1 ^frna. Obenem uljudno naznanjam, da sem o tvori l zalogo raznovrstnih vin. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in pošteno postrežbo, Pauel faganeli. Slovenci! Ako imate pokvarjene ure, prinesite iste k urarju Petru Krizefiču u Rašfelu št. 30.' Vsaka ura se popravi v M urah po jako zmerni ceni. 300 vinskih, sodov od 300 do 900 lit. in „ 1000 „ 3800 „ v jako dobrem stanju, močnih, iz hrastovega lesa, odda po jako primerni ceni tvrdka M. Rosner & C.° veležganjarna sadja v LJubljani poleg Koslerjeve pivovarne. Hiša z dvoriščem u sredini mesta je- na prodaj. Cena 5000 kron. Hatarčen naslov se izve v upravniitvii. Učenci ali učenke se sprejmejo i)a bi»ai)o it) stanovanje ppi dobri družini v Gorici, naslov poue uprauništuo. Vinogradniki pozor! Kdor želi imeti stiskalnice (preše) ali posamezne vijake,' naj se obrne na Al. Pipana u Preserjih p. Komen. Madame Sidonie Pervanje-Kotalik reprend ses lecjons de Conversation, litterature, Grammaire Freparation pour les examens. Corso Verdi 40, II. Anton Kuštrin trgouec z jedilnim blagom ? HoPiGi, gosposka ulica šf. 25. priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonij&lnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa ca dom ako žele gg. odjemalci. ?f Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. Račun poitne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4.1/i%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po Q%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6 %. Stanja 31. dec. 190?.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550'77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112.328- Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 ) (v lastni hiši) 1 kateri ima v zalegi najbogatejšo izbero pohištva vseh slegov za j vsak stan, priprostega in naj- • flnejega izdelka. j Daje tudi na obroke, j Lastna delavnica j za tapecirano pohištvo, I Gene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.