Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib (Pisces) in piškurjev (C/clostomata) v Sloveiiiji The Red List of Endangered Pisces and Cyclostomata in Slovenia Meta Povž Ključne besede: rdeči seznam, ribe, obloustke, piškurji, Pisces, Cyclostomata, Slovenija Key words: Red List, Pisces, Cyclostomata, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji živi v sladkih in somornih vodah 94 vrst in podvrst rib in 4 vrste piškurjev. Vse 4 vrste piškurjev so v kategoriji prizadetih živali (E); od rib je v rdeči seznam uvrščenih 59 vrst in podvrst, in sicer so 3 izumrle (Ex), 1 domnevno izumrla (Ex?), 19 je prizadetih (E), 8 ranljivih (V), 4 redke (R), 7 neopredeljenih (I) in 17 premalo znanih (K). ABSTRACT In fresh and brackish waters of Slovenia, 94 species of pisces, and 4 species of lamprey are to be found. All 4 species of lamprey fall under the category endangered (E). The Red List also includes 59 species and subspecies of pisces, of which 3 species are classified as extinct (Ex), 1 as possibly extinct (Ex?), 19 as endangered (E), 8 as vulnerable (V), 4 as rare (R), 7 as indeterminate (I) and 17 as insufficiently known (K). 1. UVOD V slovenskih sladkih in brakičnih vodah živi 94 vrst rib in 4 vrste piškurjev. Med temi smo v rdeči seznam uvrstili 59 rib in 4 piškurje, torej več kot polovico (Povž, 1989). Seznam je zaradi zahtevnosti raziskav o razširjenosti nepopoln in se bo še spreminjal v dobro ali v slabo prizadetim vrstam, prav močno pa vendarle ne. V obdobju 1980/90 so namreč potekale zelo intenzivne raziskave v okviru raziskovalne naloge Razširjenost, ogroženost in varstvo sladl vodnih rib Slovenije, ki jo je financirala Raziskovalna skupnost Slovenije. Rezultati te raziskave so glavni vir podatkov. Od 94 različnih vrst in podvrst rib v slovenskih vodah je v posamezne skupine ogroženosti (lUCN, 1980) razvrščenih 59 rib in vse 4 vrste piškurjev (skupaj 63): Ex - 3 (2,8 %) Ex? - 1 (0,9 %) E - 19 (Pisces) (17,7%) E - 4 (Cyclostomata) (100 %) V ~ 8 (7,4 %) R - 4 (3,7 %) I - 7 (6,5 %) K - 17(15,8%) OPOMBA: Pri ribah so upoštevani le odstotki ogroženih rib brez piškurjev. Vse 4 vrste piškurjev pa smo uvrstili v kategorijo prizadetih živali (E). 2. VZROKI OGROŽENOSTI Dejavnikov, ki ogrožajo ribe in piškurje, je zelo veliko (LELEK , 1987) ; v glavnem jih lahko združimo v štiri skupine: - onesnaževanje voda - regulacije (v širšem pomenu besede) - naseljevanje tujih vrst rib ali preseljevanje med dvema geografsko ločenima povod jema - prevelik izlov. Onesnaževanje, ki ogroža ribe, je tako mehanskega kot organskega izvora. V prvem primeru pridejo v vodo izjemno velike količine trdih drobnih delcev, ki so lahko naravnega izvora ob posutju zemeljskih plazov v vodotoke. Pogostejši pa so industrijskega izvora iz kamnolomov, rudnikov, separacij peska ali premoga itd. V tako gosti vodi se manjše ribe in vsi nevretenčarji dobesedno zadušijo. Ob kratkotrajnem mehanskem onesnaženju se stanje hitro normalizira, ob stalnem pa postanejo vode sterilne in brez življenja. Drugo je onesnaževanje z odplakami organskega izvora, po katerem se stanje prav tako hitro normalizira, če je enkratno in kratkotrajno. Ob stalnem dotoku odplak pa se zmanjšata vrstna in številčna zastopanost vseh organizmov, seveda tudi rib. Regulacije so v širšem pomenu besede vsi posegi v vodotoke, ki spreminjajo strukturo struge ali hitrost pretoka. Namen regulacij je doseči čim hitrejši odtok vode in obvarovati kopno pred poplavami. Življenjske razmere se popolnoma spremenijo. Posledice so uničujoče in nepopravljive, ker regulirane struge pač ni mogoče spraviti nazaj v prvotno stanje. Izguba razgibanosti struge povzroči manjšo pestrost življa, s tem pa tudi ribjih vrst, ki se v omenjenem primeru odselijo. Problem neustreznih regulacij v širšem pomenu besede je v tem, da so cenejše kot take, ki so ugodnejše za živali v vodah in za krajinski izgled ter zato zadovoljive tudi s stališča varstva naravne in kulturne dediščine. Pri naseljevanju nedomačih vrst rib iz drugih porečij ali celo iz drugih delov sveta pride do kompeticije s samoniklimi vrstami rib. Najbolj uničujoče in negativne so posledice v primerih preseljevanja rib iz sosednjih porečij. Takih primerov je veliko, tudi pri nas npr. preselitev Chondrostoma nasus v porečje Soče, kjer sta zato izginili Ch. genei in Ch. soetta (Povž, 1983). Vsako prenašanje rib iz enega vodotoka v drugega zahteva resen premislek in morajo o tem odločati strokovnjaki. Prevelik izlov je pri ribah nemalokrat vzrok ogroženosti ali celo izginotja. Pri nas je ribolov omejen z zakoni in nima hujšega vpliva. Brez dvoma pa je vzrok zmanjšanja populacije Salmo trutta m. lacustris v Bohinjskem jezeru. 3. VARSTVENI UKREPI Varstvene ukrepe lahko na grobo razdelimo v dve skupini: - take, ki jih izvajamo - take, ki bi jih morali, pa so vmes malomarnost, ignoranca, nezainteresiranost, neurejena zakonodaja, itd. Med prvimi je umetna vzreja, bodisi za prehrano ali za repopulacijo vodotokov, kjer je rib že malo. Ribe, ki jih uspešno umetno vzrejamo, tako rekoč niso več ogrožene. Zal pa vzrejamo le take vrste, ki so zanimive za športni ribolov, pretežno salmonide in le maloštevilne ciprinide. Drugi pomemben varstveni ukrep, žal pa zopet velja le za ribe, zanimive za športni ribolov, sta varstvena doba in najmanjša lovna mera; uzakonjeni sta z Odredbo o varstveni dobi in najmanjših dolžinah lovnih rib, rakov in školjk (Ur. L SRS, št. 7/78). V nekaterih slovenskih vodah so te dobe krajše ali daljše, odvisno od časa drsti rib. Po te j odredbi pa je poleg postrvi zavarovanih le še 14 vrst rib, kar je zelo malo, če vemo, da živi pri nas 94 vrst in podvrst rib in 4 vrste piškurjev. Ta odredba je brez naravovarstvene vsebine. S tem ukrepom je uravnan tudi čas ribolova. Na koncu naj omenimo, da so najučinkovitejši varstveni ukrepi zmanjšanje ali celo popolna eliminacija onesnaževanja, ustrezne regulacije vodotokov (oba ukrepa sta najučinkovitejša in najdražja rešitev, dolgoročno pa najboljša naložba) in osnovanje rezervatov - predelov voda, kjer ne bi smelo biti prav nobenih posegov. Zal pa je teh tako pri nas kot v svetu zelo malo. Za večino ribjih vrst še ne poznamo drugega ukrepa, ker sta njihova ekologija in biologija našim očem skriti in nepoznani ali pa tako zapleteni, da ne bi mogle živeti v nobenem drugem okolju. Rezervati so perspektiva, če bo sploh še ostalo kaj vodotokov, kjer jih bomo lahko uresničili. 4. SEZNAM OBLOUSTKE (CYCLOSTOMATA) PIŠKURJI (PETROMYZONTIDAE) Prizadeta vrsta - E (Endangered) - 4 vrste vzroki ogroženosti Eudotttomyzon mariae Berg 1931 (ukrajinski pot. piškur) - regulacije - onesnaževanje Lethenteron zanandreai Vladykov 1955 (laški piškur) - uničenje biotopov Lamperta planeri (Bloch 1784) (potočni piškur) - uničenje biotopov Petromyzon marin us Linnaeus 1758 (morski piškur) - uničenje biotopov RIBE (PISCES) Izumrla vrsta - Ex (Extinct) - 3 vrste vzroki ogroženosti Acipenser ruthenus Linnaeus 1758 (kečiga) - prevelik izlov (pri nas od nekdaj redka) - onesnaževanje Chondrostoma genei Bonaparte 1841 (primorska podust) - naselitev Ch, nasus in kompeticija Chondrostoma soetta (Bonaparte 1840) (saveta) -" - Domnevno izumrla vrsta - Ex? (Extinct?) - 1 vrsta A bramis sapa (Pallas 1811) (črnooka) - onesnaževanje Prizadete - E (endangered) - 19 vrst Salmo marmoratus Cuvier 1817 (soška postrv) - genetska polucija (naselitev S. t. m. fario v porečje Soče) Salmo trutta m. lacustris Linnaeus 1758 (jezerska postrv) - prevelik izlov - evtrofizacija jezer varstveni ukrepi - ustrezne regulacije - prenehanje onesnaževanja - rezervati - rezervati - rezervati varstveni ukrepi umetna vzreja ribolovni predpisi ponovna naselitev ob eliminaciji Ch. nasus (možnosti skoraj ni) -? umetna vzreja z intenzivno repopulacijo ribolovni predpisi umetna vzreja ribolovni predpisi 1758) regulacije "repipulid j T ^ ribolovni predpisi Lota lota (Lmmeus 1758) ribolovni predpisi Stizostedion 1758) je biotop; (regulacije, - ribolovni predpisi 1758) (okun) G. 1758) (smrkež) - regulacije G. baloni Homk&L 1974 (grbasti okun) -? 1758) (čep) regulacije (Siebold 1863) (upiravec) - regulacije popolno varstvo Cyprinus carp 1758 cärpio (krap-divja oblika) - regulacije rezervati in (uničenje drstišč) varstvo drstišč 1758) (lin j) regulacije vzreja ije drstišč) (Pallas) 1811 (ogrica) - ribolovni predpisi - umetna vzreja vzroki ogroženosti varstveni ukrepi Rhodeus sericcus amarus (Bloch) 1782 (pezdirk) - regulacije rezervati (zginevanje školjk) - onesnaževanje Aspius aspius (Linnaeus) 1758 (bolen) - mehansko onesnaževanje ponovno naseljevanje - regulacije umetna vzreja Leuciscus idus (Linnaeus) 1758 (jez) - regulacije rezervati, (preprečeno migriranje) repopulacija - onesnaževanje Leuciscus souffia agassizi Valenciennes 1844 (blistavec) -? - rezervati Misgurnus fossilis (Linnaeus) 1758 (činklja) - izsuševanje - rezervati Anguilla anguilla (Linnaeus) 1758 (jegulja) - onesnaževanje umetna vzreja - regulacije ribje steze (preprečeno migriran je) repopulacija Ranljiva vrsta ­ V (Vulnerable) ­ 8 vrst Thy mali us thymallus (Linnaeus 1758) (lipan) ­ onesnaževanje umetna vzreja - regulacije repopulacija rezervati Salmo trutta m. fario Linnaeus 1758 (potočna postrv) ­ onesnaževanje ustrezne regulacije ^ regulacije umetna vzreja repopulacija Cottus gobio Linnaeus 1758 (glavač, kapelj) ­ onesnaževanje - rezervati - regulacije - prevelik izlov pri "čiščenju" gojitvenih potokov vzroki ogroženosti varstveni ukrepi Silurus glanis Linnaeus 1758 (som) - onesnaževanje umetna vzreja . - prevelik izlov repopulacijo zavarovanje drstišč ribolovni predpisi Esox lucius Linnaeus 1758 (ščuka) - regulacije umetna vzreja (uničenje drstišč) repopulacijo ribolovni predpisi Chondrostoma nasus (Linnaeus 1758) (podust) - regulacije ribje steze - preprečeno migriranje varstvo drstišč (uničenje drstišč, prodišč) umetna drstišča umetna vzreja ribolovni predpisi Leuciscus leuciscus Linnaeus 1758 (klenič) - regulacija rezervati (?) (uničenje drstišč) zavarovanje drstišč (?) Rutiluspigus virgo (Meckel 1852) (platnica) - onesnaževanje rezervati - regulacije umetna vzreja z (uničenje zarastlinjenosti repopulacijo in drstišč) Redka vrsta - R (Rare) - 4 vrste Umbra krameri Walbaum 1792 (velika senčica) - izsuševanje rezervati - regulacije repopulacija - pesticidi, herbicidi Gobio u, uranoscopus (Agassiz) 1828 (zvezdogled) - onesnaževanje ~ rezervati G, albipinnatus vladykovi Fang 1943 (beloplavuti globoček) - regulacija - rezervati Leucaspius delineatus (Heckel 1843) (belica) - izsuševanje - rezervati - pesticidi, herbicidi - onesnaževanje Neopredeljena vrsta - I (Indeterminate) - 7 vrst Platichthys flessus (Linnaeus) 1758 (iverka) Alosa falax nilotica (Geoffroy 1927) (čepa) PelecuscultratusiUnmevis) 1758 (sabljevec) Abramis ballerus iUnmeu^) 1758 (kosal j) .(Agassiz) 1832 Alburnus alburnus alborella (de Filippi) 1844 (primorska belica) Rutilus rubilio aula (Bonaparte 1841) Nekatere od omenjenih vrst so bile ujete le posamič , nekatere pa v zadnjih jih sploh ne na ozemlju'Slovenije {Alosa falax nilotica, Abramis ballerus, zato so uvrščene med neopredeljene vrste. (veliki _ 1758) i šilo, kačje šilo) Syphonostoma typhle (Linnaeus 1758) (ploskonoso morsko šilo) Cuvier 1829 (sivi cipelj) Mugil labrosus Risso 1810 cipelj) 1826 (dolgonosi cipelj) Liza ramada Risso 1826 (tenkousti cipelj) L/za auz-aZ-a Risso 1810 (zlati cipelj) da Blennius fluviatilis sploh ne živi v Sloveniji, ker ni kljub temu, da je bilo v rekah jadranskega porečja v veliko ihtioloških raziskav. Ekologija in biologija predstavnikov družin Cobitidae {Cobitis elongata, Cobitis taenia, Cobitis aurata) sta slabo raziskani. Glede na to, da živijo zariti v mulj in droben pesek, bi jih lahko ogrožala reguliranje rek in onesnaževanje. Stanje populacij je zaradi njihovega "skritega" in samotarskega načina življenja oceniti in preučiti. je v svetu dovolj znan, v Sloveniji pa sta stanje populacij in življenjski prostor slabo raziskana. V tej kategoriji so še vrste rib, ki zahajajo iz morja v brakične vode ali celo v sladke vode. To so predstavniki družin Atherinidae, Mugilidae, in 5. LITERATURA lUCN, 1980: How to use the lUCN Red Data Book Categories. Kew. LELEK , A., 1987: The Freshwater Fishes of Europe.- AULA - Verlag Povž, M., 1983: Spremembe v arealu dveh vrst podusti {.Chondrostoma, Pisces) v Sloveniji.- Biološki vestnik, 31, 1: 45-52, Ljubljana. Povž, M., 1989: Rdeči seznam sladkovodnih rib in obloustk Slovenije.- Ribič, 48, 10: 246-250, Ljubljana. Avtoričin naslov/Author's Mag. Meta Povž, dipl. biol. Zavod za ribištvo Zupančičeva 9 SLO-61000 Ljubljana Slovenija