3 nč.


5. številka.
Izdanje za soboto 11. januvarja 1896
(v Trstu, v soboto zjutraj dne 11 januvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t šestih iz-danjih ob torkih, četrtkih in aobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob K. liri zjutraj, večerno pn ob 7, uri večer. - Obojno izdanje »tane : za je<len meneč . f. 1.—, izveu Avstrije f, 1.50 za tri mesec , , , J — , . . 4,50 za pol leta . . „ 6.— » » ■ 8— 'H run leto . . . lil.— ■ n * Uf — Naročnino je plačevati naprej nt naročbe brez priložene naročnine se uprava n« ■zlra.
Posamične Številke »o dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lmtu po S nvc., izven Trata po 4 n»č.
EDINOST
OglaM m« račune prt tarifu v petitu; 7.« nanlov debelini črkami no plačuje prostor, ko'ikor obsega navadnih vrstic,
Poslana osmrtnice in javne zahvalo, do« muči oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništvu: nlica Civsermii. i*. 18. Vsako pismo mora hiti frnnkovuiio, ker nefrankovann so ne ■prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, rokiarn«cije in oglRs:i spre-l«mn ii jtr fivtiiitHO ulio* Mulino pir,-«olo hšt. H. II. nadat. Naročnino in ogla«« je plačevati loco Trst. Odprte reKln>mt» rije •<> proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnog
ko.
,T c<Nn»iM Je »»•/"
Slovani leta 1895.
Listu tSlov. Svet" je navada, da ob koncu leta do-naša nekak skupen pregled o gibanju vseh Slovanov v minulem letu. Ti pregledi so vsikdarjako skrbno sestavljeni in tudi*— jako potrebni. Spoznavaj samega sebe! to je zlati nauk, kojega ne bi smeli prezirati tudi celi narodi. Slovani, spoznavajmo se, kajti še le po tej poti moremo priti do tega, da bomo poznali svojo mod in svojo ceno; le oni, ki se zaveda svoje moči in svoje cene, more nastopati pred svetom samozavestno. Tudi mi Slovenci ne amemo opazovati sveta le raz lino svojega domačega zvonika ali pa raz nizko stojalo ne bai prijaznih medsebojnih razmer v o sred ju domovine slovenske, tudi nam se mora razširiti obzorje, da bodemo mogli motriti gibanje in razvoj vseh plemen, kojim se pretaka po žilah slovanski kri. Tako delajo tudi drugi kulturni narodi, tako delajo še posebno naši sosedje Nemci in Italijani. Njim ne prihaja niti na misel, da bi hoteli tajiti ali prikrivati ono kulturno vez, ki jih spajo se soplemeniki v drugih državah. Posnejmamo torej tudi mi ta vzgled drugih narodov, v kolikor se res tiče negovanja kulturnih zvez; na drugi strani pa moramo svariti pred takimi vzgledi, kjer sočut-stvovanje poseza v državnopravne razmere med državami. In kdo ne ve, da imamo takih slabih vzgledov tu pa tam ? ! Geslo nam bodi torej: Z a-vedni Slovani in lojalni Avstrijcil Kolikor se dostaje zadnjega dela tega gesla ne treba posebnega priporočila, saj je lojalno čutstvo-vanje do cesarja in države prešlo tako rekoč v meso in kri slehernega Slovenca; to je zgodovinsko dejstvo, zabeleženo lapidarnimi črkami v zgodovini bojev za obstoj in sijaj države avstrijske. Ali kar se dostaje prvega dela navedenega gesla, slovanske zavednosti, nismo še takšni kakor bi morali biti. Krivico bi pa delali našemu priprostomu narodu, ako bi rekli, da to očitanje velja le njemu, ampak pripoznati nam je sicer žalostno istino, da je tudi velik del našega razum ništva v tem pogledu tam, kjer je bil v dobi Metternichovi. V tam nedostatku, v tem pomanjkanju slovanskega čutstvovanja in iz istega
izvirajoče samozavesti, je tudi vir vsem našim grehom na politiškem in parlamentarnem polju. Kdo ne ve in komu ne strepeče srce pri misli, kako vse drugače bi bilo naše položenje v državi Avstro-Ogerski, ako bi se pretakalo v nas nekoliko več samozavesti, naslanjajoče se na poznavanje lastnih materijalnih in dušnih sil, in ako bi se živeje zavedali onih vezij, ki nas spajajo v jedno plemensko družino v državi naši v kulturnem in državnopravnim pogledu. D&, ako bi se vsaj mi, ki živimo pod žezlom slavnega rodu Habs-burgov, zavedali vzajemnosti interesov, in ako bi se vsaj mi mogli združiti v jedno vrsto za skupni boj za skupne interese: ako bi vsaj mi priili do vzajemnosti v čutstvovanju in pri delu — danes bi bila govorica o nemški in centralistiški Avstriji le stara zgodovinska legenda 1! Tega čuta solidarnosti ni med nami in zato hodimo le preveč vsak svoja pota. In da bi se ta pota vila vsaj vsporedno! Na našo še večo nesrečo se pa nam pota često cel6 križajo. In slednjič moramo pripoznati v našo sramoto, (la je tudi tacih med nami, ki cel6 sumničijo iu ovajajo lastnega brata, ako je istemu nekoliko razsežniše obzorje slov. mišljenja.
To je naš stari slovanski, podedovani greh. Ali naj denemo roke križem v očigled takim žalostnim resnicam ? Ne ! Kdor more in kdor ima razumevanje zato, naj zastavlja besedo in pero, da potom širjenja medsebojnega spoznavanja med nami pripomore do tega, da se v slehernem srcu vname iskra zavesti o oni kulturni vezi, ki nas spaja Slovane v jedno vkupnost. Toraj, kakor rečeno : spoznavati se moramo in seznanjati se moramo z vspehi in nevspehi v svojih borbah. In ker mora časopisje stati na čelu tudi pri vršenju te naloge, pohvaliti moramo „Slov. Svet', da najtočneje med vsemi slovenskimi listi poučuje svoje čitatelje o razvoju in napredovanju slovanstva: o vspehih in grehih istega.
Tudi letos — kakor omenjeno že gori — je ta list ob koncu leta 1895. prinesel lep pregled toliko o gibanju avstrijskih Slovanov, kolikor o svetovnem poluženju Slovanstva.
Temeljita izvajanja v „Slovanskem Svetu* so se glasila:
PODLISTEK.
d
Gospa Olga si išče tajnika.
r	a (Črtica.)	9
{Koneo.)
Hitro jo je zavil v stransko ulico in izginil v neko hišo. Za malo trenutkov se je vrnil v elegantni obleki najmodnejšega kroja.
„Prijatelj Lipe bo zijal, ko se zbudi! — Prazna omara, — nove obleke nikjer... Pa mi baš dobro pristoja!"
Zadovoljno se je smehljal in urno korakal, ne zmenč se za občudovalne poglede nekaterih Dunajčank, ki so mu molčč priznavale, da je — lep mož.
Ko pa je prišel do mezzanina lištv. 7, srečal je še petorico akademikov, katerim so bili krivi nosovi še bolj povešeni in hrbti še bolj prihuljeni kot sicer.
„Stenice čifutskel", mrmral je sam pri sebi. „Med katoliki pa sem menda prvi, — še bolje !tt
„Izvolite me javiti gospej !", dejal je malo na to koketno načičkani strežnici, ne da bi jo pogledal. Segel je v žep ter položil pred njo
na mizico vizitko z napisom: M. U. Drd. Pavel Maritišek. Ko je odšla, stopil je naglo pred veliko zrcalo ter si še jedenkrat popravil zavratnico, brke in lase.
In za dva hipa pozneje je stal v budoarju gospe vdove Domove.
Na nizki, široki chaise-longue je ležala vznak krasna ženska; levico, ki je bila razkrita skoro tjš, do ramena, je imela podvito pod glavo. Zavita v višnjevkast, s čipkami obrobljeni nočni plašč, ki se je ponekod tesno ovijal njenih vitkih, a bujnih udov, zdela se je Mariusku dražestnejša od Mi« Ionske Venere.
Ta bela, polna ročica z dolgimi, rožnatimi prstki, — to alabastrovo čelo pod gostimi, črnimi lasuii, te bujne prsi, ta mala visoka nogica v pisanih brezpetnikih, posebno pa njene velike, temne, žarke oči pod gostimi obrvimi, iz katerih je puhtel čarobno tajinstven ogenj, — vse to je vzburilo Ma-rinškn že v prvem trenotku živce prav do ekstaze.
Samo jeden hip je upiral strmo svoj sokolski pogled v njeno globoko oko in nenadejano se je sklonil k nji, bliskoma pritisnivši vroč poljub na tisti goli beli komolec...
Kakor naravno in običajno, je v Slovanstvu imela Rusija tudi letos prvo vlogo. S carjem Nikolajem II. nastopil je tudi drug zunanji minister, knez Lobanov. Zapadniki so pričakovali, da novi car popusti politiški tir svojega pokojnega očeta, in kaj radi zabeležujejo dogodke, ki bi se mogli označevati kot nasledki domišljanega novega tira.
V	obče je pa treba povdarjati, da Rusija se je držala tudi letos svojih starih in narodnih tradicij, in če se tolmačijo nekateri poskusi kot izvodi bolj „mehke" politike, je treba poštevati, da tudi taka sredstva dovajajo k jednomu in istemu cilju in morejo takisto utrditi tla nacijonalne politike.
V	tem smislu bi mogli razlagati postopanje guvernerja Šuvalova v ruski Poljski. Vedenje ruskih državnikov gledć na pribaltijske pokrajine in Fin-landijo vendar ne kaže o popustljivosti naeijonal-nega stališča. Glede na nemške naselbine in židovsko rogoviljenje pa se ni treba bati velikih napak; kajti sosebno Židovstvo rusko proizvaja samo različna dejstva, vsled katerih si skrči nezasluženo in preveliko svobodo. V Rusiji ne pro-dere tako lehko formalizem tiste jednakopravnosti, vsled katere teptajo močneji šibkejše ali bolj zviti poštene življe.
Zunanja politika se je ves čas bavila z navskrižjem, porodivšim dolgotrajno vojno med Kitajem in Japonsko. Rusija je skušala ščititi svojo interese s tem, da je na korist Kitaju posredovala med obema državama. Rusiji se je v tem pogledu pridružila poleg Francije tudi Nemčija. Rusija je Kitaju pridobila tudi potrebno veliko posojilo.
Armensko vprašanje je na svojo korist nekoliko prozvala, nekoliko pospeševala Anglija. Rusija se je postavila na stališče, da Turčija naj se ohrani de dalje, toda dolžna je izvršiti po pogodbah določene reforme.
Sebičnost različnih velesil je kriva, da Turčija vegetuje do danes, in Rusija ni videla drugega pomočka, kakor da se z drugimi velesilami postavi na stališče status quo.
Medsebojnost Francije in Rusije se je letos, če možno, še povečala, in že to kaže, da v evropski politiki sledi car Nikolaj II. svojega očeta. Bila so letos tako važna pojavljenja med držav-
„PredrznežI", vzkliknila je krasna vdovica in planila raz svoje ležišče; vranječrni lasje padli so ji pri tem valovito preko vratu in hrbta tjt\ do pasu, pod višnjevo noČnico dvigale so se burno njene prsi, bliski so ji švigali iz očij in krčevito so oklepali njeni prstki slonokosteno pahljačo, kakor obrambeno orožje. Ponosno vzpeta, bledih lic iu trepetajočih ustnic, bila je v svoji razburjeni razdraženosti podobna boginji maščevanja, in — lepa, čudovito lepa !
Doktorand pa je stal pred njo, s porogljivim nasmehom gladeč si mirno dolge svoje brke ter izzivajoče zroč naravnost v njene bliskajoče oči. Nastal je molk.
Nato pa se je Marinšek globoko poklonil tet spregovoril z nekim impertinentno hladnim naglasom: .Milostljiva, na uslugo sem Vami"
Strniti je zrla nekaj hipov vanj, potem pa se j« živo zasmejala in koketno pokimajoča dćla : .Gospod Marinšek, Vašo ponudbo sprejmem !■ Gospa Olga je imela tajnika.. .
Fran Ribič.
niki ruskimi in francoskimi, da so vsled tega kar naravnost govorili tudi o sklepu formalne zveza obeh velesil. Nemčiji to ni branilo, tla se je približevala Rusiji, vsi nekako kaže,-kakor da bi car Viljelm II. poslušal Bismarcka vsaj v tem pogledu, da je treba Nemčiji ostati z Rusijo v prijateljskih odnošajih.
Ru*ke financije so bolje utrjene, nego v vsaki drugi reliki državi; proračun kaže velike preostanke tudi letos. Na veljavo ruskega papirja pritiskajo le umetno, seveda n» veliko škodo ruskemu drž. gospodarstvu.
Sibirska železnica se je letos nagloma zidala dalje. Za kmetijstvo in druge gospodarske stroke zasnovali so se letos novi zakoni in ukrenile mnogotere priredbe. Za Nižnjenovgorodsko veliko razstavo za 1. 1896. so .se marljivo pripravljali.
Skrbelo se je za zakouodajstvo, ki je delavcem v prid. Denarni zavodi so se urejevali tako, da poštevajo položenje posamičnih slojev, da morejo ti, vsak po svoje, plačevati obresti in pobo-tavati posojila.
Osnovnih šol se je mnogo zasnovalo, in novi car izrecno uvažuje veliko zadačo takih šol. Osnovali so pa tudi viših obrtnih, v obče gospodarskih šol, in kakor znano, sklenili so, da dobe ženske 1. 1897. za medicinske studije posebno vseučilišče.
Narodno blago so zbirali in tiskali tudi letos; književnost se razmerno silno množi, in vsakovrstna umetnost proizvaja tvore, ki se uvažujejo tudi pri drugih narodih. Rusija deluje v velikem stilu in je tudi letos dosegla mnogo brez posebnega hrupa in brez vsake samohvale. Ponos o vrednosti svojega dela ne dopušča tistega šovinistiikega upitja, ki se je vtepel ne le med male, temveč cel6 med veče narode.
Političke vesti.
V TRSTU dne 10. januvarja.
Deželni zbori. V deželnem zboru istrskem podala je včeraj italijanska večina zopet vzgled svoje nestrpnosti in dokazala je vnovič, da jej prav nič ni do parlamentarnih običajev in do onih ozirov, kakoršne imajo povsodi večine do manjšin. Iz brzojavke poreške so že izvedeli naši čitatelji, da je večina zbornice popolnoma izključila manjšino iz vseh odsekov, tako, da dve tretjini prebivalstva ne bodeti zastopani v odsekih. Klerikalni „L'Amico"je očital te dni slovanski manjšini, da zanemarja koristi svojih volilcev, sedaj ga pa prosimo, naj nam pove dobrohotno, kako bi mogla delovati manjšina za javni blagor pri takih okolnosti h?! O da, mi vemo, kako si misli „L'Amico" „mir" v deželnem zboru v Poreču! Manjšina naj bi slepo storila, kar zahteva od nje večina. No, za tako ceno ne bode „miru* v Poreču, ker Slovani istrski vendar še ne mislijo na samoubojstvo. To naj si zapomnijo na vseh straneh !
Nnrazumeu nam je sklep večine, da je odlok namestništva, s kojim se je priobčil Najviši odlok gledć sklepa dež. zbora o razpravnem jeziku, izročiti politiško-gospodarskemu odseku — v proučevanje in poročanje. Nam vsaj se zdi, da je v tem sklepu nekoliko nelojalne demonstracije. Kaki namen bi moglo vendar imeti tako proučevanje ? Menda jedino je le ta, da se pretuhta, da-li ne bi b lo mogoče l<aj storiti v tej zadevi?! Proti
komu----? I Proti čegavi volji.....?!
Ali nas razumete sedaj, v čem tiči demonstracija ? Gledć na omenjeni Najviši odlok po našem me« nenju ne bi bilo drnzega storiti večini deželnega zbora istrskega: nego vzeti na znanje v oni lojalni pokorščini, kakoršno smo dolžni onemu mestu, nad koiim je ni više instancije razun — Boga! Vzeti na znttnje bi bili morali in p o t e m ur e-diti oziroma spremeniti svoje postopanje nasproti manjšini. No, večina ni hotela vzeti na znanje očetovskega pouka od strani pravičnega vladarja, pač pa je v isti seji trdovratno nadaljevala svojo krivičnost.
Ob tej priliki ue smemo pozabiti divno nedolžnega in gluhega in slepega poročevalca naše „Triesterice", kateri v svojem poročilu o prvi seji o vsem ropotu r zbornici in na galeriji ni videl in ni čul ničesar druzega, nego neko „za- j čudenje", ker so členi manjšine proti dosedanjemu ' običaju storili obljubo v hrvatskem jeziku ! Ubogi •
mož se je morda tudi sam pošteno „čudil" v lepem soglasju z omikanci na galeriji!
Nekoliko nedolžneje in ne tako hrupno io pokazali svojo „spi avljivost" italijanski poslanci v deželnem zboru g o r i i k e m. Zbežali so namreč iz dvorane, ko se je čitalo petero slovenskih interpelacij. Le dva sta imela toli utrjene živce, da sta mogla prenašati barbarske zvoke slovenskega jezika. Ko je bilo čitanje dovršeno, povrnili so se ubežniki v dvorano v sladki zavesti, da so toli srečno obvarovali svoje občutljive živce vsakoršne nezgode. Druge nesreče se ni dogodilo v včerajšnji seji deželnega zbora goriškega.
V	deželnem zboru češkem je poslanec grof Schonborn v imenu veleposestva predložil zakonski načrt za uvedenje obveznega pouka druzega deželnega jezika na realkah, ter resolucijo v isti namen na gimnazijah.
V	včerajšnji seji je predlagal češki poslanec dr. Engel, naj bi se izvolila proračunska komisija 32 členov. In sicer naj bi izvolili po 7 členov skupini veleposestnikov in kmečkih občin in 8 členov skupina mest in trgov. Temu predlogu so .se odločno uprli Nemci, češ, da je to napad na njih staro pozicijo. V imenu istih je predlagal dr. Russ, naj se členi v komisije volijo iz vse zbornice, dočim je predlagal veleposestnik Bouquoy, naj volijo polovico členov posamične skupine, polovico pa vsa zbornica. V razpravo je posegel tudi namestnik grof Thun, rekši, da je opravičena zahteva Nemcev po jednakem zastopstvu v odsekih. Oba naroda na Češkem sta jednakopravna. Mir more vladati le tedaj, ako se izogiblje vsemu, kar bi utegnilo provzročati občutek doživele krivice na tej ali oni strani. Slednjič je zbornica odklonila toli Englov kolikor Russov predlog, in je vsprejela predlog grofa Bouquoy. V zmislu tega predloga so se vršile potem volitve. Skupina mest in trgov je izvolila v proračunski odsek 2 Čeha in 2 Nemca, skupina kmečkih občin 3 Čehe in jednega Nemca, veleposestvo pa 4 člene; ostalih 12 členov je volila ukupna zbornica in sicer: 4 veleposestnike, 5 Nemcev in tri Čehe. Tako ima vsaka skupina po 8 zastopnikov ▼ proračunskem odseku.
V	deželnem zboru moravskem stavili so posl, Z a če k in tovariši predlog, da se na Moravskem zasmeje češko vseučilišče.
Petindvajsetletuica nemške drŽave. Dne
18. t. m. bode 25 let, odkar seje ustanovila sedanja velika nemška država. Tem povodom se bodo vršile seveda primerne slavnosti in pride menda celo stari Bismarck sam v Berolin, da se svojo navzočnostjo povzdigne to zgodovinsko slav-nost. Sam cesar je baje opetovano naprosil bivšega državnega kancelarja, naj pride v Berolin tem povodom, kjer mu prirede stanovanje v cesarski palači. Bismarck pa ostane menda samo jeden dan v Berolinu.
Ugrabljeni princi. Politiška strast in pa dogodki v Eritreji zavedli so Italijanu tako daleč, da so ugrabili, kakor smo že sporočili, tri (ne le dva) abismiške prince, ki so se šolali v Nefcha-telu (Švica). O tem nečuvenem činu nasprotujočemu mednarodnemu pravu in tudi vsem človeškim pravom, odposlala je te dni vlada kantona Neuen-burškega zavszni vladi švicarski službeno poročilo o tem dogodku. To poročilo zatrjuje, da princi Lidže Gugza D a r g e, Lidže K e 11 a u in A to Afvork niso bili sicer ugrabljeni s silo, pač pa so jih Italijani zvijačnostjo zvabili na italijanska tla in jih potem poslali v Masavo. O tej stvari ima izreči sedaj zavezni svćt švicarski svojo sodbo.
Rimska „Tribuna" se izgovarja, da je bil princ Lidže Gugza bolan na prsih in zdravniki da so svetovali, naj se vrne v Abisinijo. Ostala dva princa da sta ga spremila zato, da siromaku ne bode dolg čas. Princi da bodo v Masavi „gostje guvernerja", ki bode ravnal ž njimi z vso uljuduostjo". Vsakdo si lahko misli, kaj pomenja tako — nasilno „gostoljubje"! „Fanfulla" ki se navadno infonnuje naravnost pri ministerstvu za zunanje stvari, pravi, da je princ Lidže Gugza bržkone namenjen naslednikom M e n e 1 i k a. Mi pa menimo, da morajo Lahi prej uničiti Menelikovo vojsko, predno ga vržeio raz prestol. To pa menda ne pojde tako gladko!
Italija v Afriki. Rimska poročila govore o .prvi zmagi". Tudi ta zmag* je bila taka, kakor so navadno italijanske zmage v Afriki. Kralj Me-nelik je namreč napal — kar se je pričakovalo od dne do dne — utrdbo Makallć. Ker se pa mu ta prvi napad ni posrečil in se je na večer umaknil v svoj tabor, kričijo že v svet o velikanski zmagi italijanskega orožja.
Čemo videti, kako bodo zmagovali potem, ko se združijo vse abisinske sile — do 70.000 mož. A cel6 potem, ako se uresniči strah lista „II Po-polo Romano", da namreč hkrati z Abisinci napadejo Italijane tudi derviši! Sicer pa moramo priznati, da so Italijani postali jako skromni gledč na čast in slavo svojega orožja, sicer ne bi se po otročje veselili vsake — praske.
Različne vesti«
Nadvojvoda Karol Ljudevit na popotovanju. Z
Dunaja poročajo: Dne 21. t. m. odpotuje nadvojvoda Ljudevit zajedno s svojo soprogo ter hčerama Marijo Anuncijato in Elizabeto v Trst. Tam se visoka obitelj ukrca na koji Lloydov parnik. ki odpluje v Aleksandrijo. Nadvojvoda Karol Ljudevit nameraval je obiskati svojepa sina nadvojvodo Ferdinanda d'Este, kateri, kakor znano, sedaj biva v Ngiptu. Ker pa je nadvojvoda Fran Ferdinand že od Božiča v Gornjem Egiptu, se bržkone ne sestane z očetom. Nadvojvoda Karol Ljudevit z obiteljo odpotuje iz Egipta v Palestino, kjer obišče Jeruzalem in Betlehem. Popotovanje bode trajalo tri mesece.
Imenovanje. Carinaraki vežbenik Henrik Ni-gris imenovan je asistentom pri glavnem carinar-skem uradu v Trstu.
Doneski za moiko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. V namen, da postane društvo „Velesila" pokroviteljem, so nabrali nasprotniki dne 29. decembra I. 1. v gostilni g. Drag. San-cina v Skednju 2 kroni iu 80 stot., in v velikem prepiru na dražbi je rešil to svoto g. Silvester Verh r 60 stot., torej skupaj 3 krone 40 stot. V isti namen so nabrali vdeleženci namesto vstopnine Silvestrevega večera v gostilni gosp. Drag. Sancina v Skednju 14 kroij; g. Anton Pižon je nabral pri zabavi „Velesile" v gostilni „Velikega Oblaka" v Skednju dne 6. t. ta. 7 kron in l stot. Tej svoti so dodali bratje Slavari, Ivan Pregarc Anton Ciač, Josip Sučel in Mihael Pakor 3 krone, Josip Miklavčič in Ivan Godina-Skuta po 1 krono, dva Nabrežinca 1 krono, škedenjski pismonoša 40 stot., ker seje pa „basom Velesile" zdela ta svota premala, so dodali še 164 stot., tenori prvi in drugi in baritoni so pa dodali 166 stot., češ da base prekosijo, skupaj torej 16 kron 70 stot. — „Kolaši" so nabrali v gostilni g. Lukšiča 7 kron 31 stot.; gospica Nefka je darovala mesto poljubčka nekemu fantu 40 stot. Gostje zbrani dne 26. decembra 1. 1. pri borštanskem kons. društvu, so darovali 3 krone 32 stot., gg. Jos. Kiferle, Iv. Nekermann sta darovala po 2 kroni, in gospod Vekoslav Furlani 4 krone.; kot novoletno darilo g. Gregor Bartol pa 2 kroni za opust novoletnih voščil in 2 kroni kot preostanek računa. Badni-jakovi tamburaši pri g. Ant. Sošiču so nabrali 1 krono 24 stot., pri plesnem venčku tDel. podp. društva" je nabrala g.a Sinidtova 8 kron IB stot., gospica Vinkoslava Švi^elj je nabrala v veseli družbi v gostilni paropile v Jeleudolu 10 kron 40 stot. — Slednjič je nabrala vesela družba v gostilni g Josipa Petaroša v Borštu 7 kron.
Slovenščina pri finančnih oblastih. Slučajno nam je prišla v roke tiskovina „Izkaz dolžnosti*, katero izdaje davčna administracija tržaška. Tiskovina je sestavljena v treh jezikih, se slovenščino seveda na zadnjem mestu. To pa bi še potrpeli, da je na& jezik na zadnjem mestu, ali o tem ne moremo in ne smemo molčati, da se naš jezik maltretira na toli nečuven način. Tako postopanje moramo obžalovati tem bolj, ker imajo finančne oblasti vse polno uradnikov popolnoma veščih slovenskemu jeziku. Prosimo vas, pročitajte to-le kolobocijo :
.Ker se po finančni postavi za leto.....
od čistega dohodka od hiše št. . . v , . . ., tcra je prosta od davka hišne najtmščine, ima plačati ena petstotna davšina, zato se ima sledeči izkaz popolnoma napotilui in naidalje do 31 prozinca . . .... podpisani oblasti poslati, drugač pri odrne-
renjo davkarna knjino tirjavo obresti se ne bo moglo obzira imeti.*
Kaj pravite k temu? Ali si moremo potem misliti bolj krvave ironije nego tiči v tem, da nam v očigled taki uradni slovenščini še očitajo, da kmet ne razume pismene slovenščine, iz česar prihajajo potem do toli ljubega jim zaključka, da je kmetu pač vsejedno, ali dobiva slovenska, ali nemška, ali italijanska obvestila ? !
Ce nam že nočete pripoznati druge pravice, pa vsaj davke tirjajte od nas v jeziku, kojega bodemo mogli — razumeti !
Iz pekovskih krogov nam pišejo : Mnogokrat 2e si se potegnila, draga »Edinost", za nas pekovske pomočnike, prosim te torej, da nam zopet dovoliš nekoliko prostorčka. — Prihodnji mesec bode nara pekovskim pomočnikom voliti načelnika. Kakor je znano, bil je na tem mestu do sedaj oni g. Krail, ki je vsikdar, da-si sam rodom Slovenec, nasprotoval vsemu, kar je slovenskega. Sedaj pa se obračam do svejih tovarišev: sedaj, ko je prišel pravi trenotek za to, otresimo se mehkužnosti in mlačnosti, sedaj je prilika, da si izvolimo na čelo moža, ki bode res — naš. Izvolimo si narodnjaka poštenjaka, ki se bode vsikdar potegoval za naš gmotni in duševni napredek 1 Čas bi bil, da se ukupno potegnemo za slovensko uradovanje se slovenskimi strankami pri naši zadrugi! Ali ni žalostno, da nam pošiljajo vse le v laškem jeziku, kojega niti ne razumemo ?! Tovariši, ki imate še kaj narodnega ponosa v svojih prsih, dvignimo se ukupno dne 2. februvarja in izvolimo si načelnika po svoji volji in kojega nam priporočć dobro misleči tovariši!
Vse, kar je prav! Vsi oni, ki pazno čitaj o naš list, so nam priča, da nam ni navada metati kamenje — na grobove, ker nam velja načelo, da treba prizanašati spominu pokojnikov, ako so se tudi zagrešili v svojem življenju proti nam in našim koristim. Tega pravila smo se držali tudi ob smrti urednika „II Mattinovega", g. H. Matko-vicha. Lojalno smo pripoznali njegovo žurnalistiško spretnost, a o njega grehih, ki jih je zakrivil kot urednik omenjenega lista ne le nam na škodo, ampak odnošjyem tržaškim sploh, smo molčali. In tudi danes ne bi se oglasili, da ni ,11 Mattino* v svojem .nekrologu" nakopičil toliko neslanih pretiravanj, da je ta nestvor res preznačilen za mišljenje in nazore ljudij, ki se zbirajo okolo „II Mattiua".
V Matcovichu je bila poosebljena borba za narodna prava Italijanov; Matcovich je bil v tej dobi napčnega mišljenja in le navideznih značajev brez madeža in strahu; Matcovich je bil vsikdar plemenit, njegova pisava je ugajala in bode ugajala, dokler bode ugajalo kar je lepo. Bil je mož stare garde in njegova smrt je hud udarec novinstvu vsega italijanskega peluotoka, itd. itd. V tem tonu je pisan ves dolgi nekrolog. Da smo kaj tacega čitali v .Pic-colu" ali .Indipendenteju", molčali bi, misleči si: gospoda ne morejo drugače v zinislu svojega programa ; ali v „II Mattinu" ? ! !
Kako plemenito je bil uredovan „II Mattino" v vsej tej dobi, to smo občutili mi Slovenci sleherni dan in je še posebno občutil naš poslanec Nabergoj; tako .plemenito" je bila urejena koja Številka tega lista, da se nam je v primeri z isto zdel radikalni „ludipeudente" uzor — zmernosti. In konstatujemo le golo resnico, ako povemo, da je večina Slovencev miruejim srcem čitala .Pic-cola" in „Indipendenteja" uego pa — konservativni ,11 Mattino".
Pa čemu bi nadaljevali te rekrimanacije, saj bode zadoščalo morda, ako navedemo le nekoliko črtic iz življenj a pokojnikovega, da označimo po-litiško mišljenje pokojnika in pa — one, ki se skrivajo za hrbet ,T1 Mattina".
Matcovich je študiral v Padovi. Leta 18B9. se je bojeval kot prostovoljec pod zastavo generala Medici, a leta 1866.je bil — v Garibal-dijevem taboru. Po vojni je bil časnikar v — Italiji. Leta 1877. je došel v Trst, kjer je ure-doval rudeči „Indipendente", bojevito iu živahno, kakor naglasa isti Indipendente v svojem nekrologu. Pozneje je v Spletu uredoval list „Av-veuire" tako srdito, da se je list moral preseliti na Reko. Povrnivši se v Trst v letu 1884. uredo-doval je nič manj srditi list „Alabarda", dokler ni kar naenkrat obtičal v .konservativnem" ta-
boru kot urednik „II Mattina". Lani se je bil menda naveličal tudi tega in je ponujal svoj list — seveda za dober denar — v prvi vrsti slovanskim krogom. Začel je svoje delovanje kot garibaldinski liberalec in završil je je kot konservativec „Mattinove" barve.
Sedaj pa primerjajte to življenje se slavo-spevom v .Mattinu", da se uverite, da-li je bilo življenje pokojnega res tako, da bi je moglo postavljati kot izgled našemu ljudstvu, da-li je bil res vzgled doslednosti in zvestobe do programa ter patrijotizma ? !
Ponavljamo še enkrat, da smo se neradi do-teknili tega predmeta, ali v očigled tolikemu zavijanju dejstev, morali smo se oglasiti proti „II Mattinu". Tudi proti temu ne bi imeli nič, da je uredništvo ,11 Mattino" v gotovih mejah proslavilo spomin pokojnikov — ali vse. kar je prav !
Iz Trsta nam piše nekdo: Na praznik sv. Treh kraljev bil sem v Barkovljah. Mimogrede sem se ustavil pred prodajalnico, ki je sedaj lastnina nekega tudi v narodnih krogih poznanega gospoda. A ravno zato, ker tega gospoda često vidim v slovenskih krogih, sem kar strmel, vidć, kako se nad vratmi blesti samo laški napis, slovenski spodaj pa je bil prečrtan s črno barvo. Gospod prodajalničar živi sedaj od Slovencev, kar sam pripoznava že s tem, da ponuja svoje blago v .Edinosti". Alije umestno, da zaradi par Lahov toli zapostavlja svoj jezik ? ! Ali meni, da mu dela posebno čast tisti s črno barvo zamazani slovenski napis?
Iz Podgrada nam pišejo: „Bralno društvo* v P o d g r a d u je izvolilo za tekoče leto nastopne p. n. gospođe v odbor: predsednikom : g. Slavoj Jenko, župan in deželni poslanec; podpredsednikom: g. Anton Rogač, dekan; blagajnikom : g. Krist. Bogateč, nadučitelj; tajnikom: Josip Sfil i g o j, c. k. davkarski pristav odbornikoni": g. dr^Tomo" ITI I 6 k obč. zdravnik.
Društvu je na razpolago 15 časopisov (5 dnevnikov) na slovenskem, hrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku. Poleg tega je vpisano društvo v .Slovensko Matico", .Hrvatsko Matico" in „Družbo sv. Mohorja*.
Za podružnico „Ciril - Metodove družbe" se je sestavil odbor tako-le: Predsednikom: g. Anton Rogač, dekan; podpredsednikom: g. Slavoj Jenko; blagajnikom: Josip Volk, poslovodja; tajnikom : g. Josip Haba t, duhovnik ; namestnikom : g. IvanTTa k a rovi d,"nad učitelj.
Iz Tomaja-mttn pišejo: Ne moreni drugače, nego da opozorim našo javnost, kake vrste ljudje se sedaj klatijo po naših krajih.
V	jutro po prazniku sv. Treh kraljev ulovila sta dva tukajšnja mladeniča tatu, ki je bil v zvezi še z dvema drugima tovarišema. Omenjena mladeniča dovedla je pot mimo tukajšnje proda-alnice in zapazila sta na veliko svoje začudenje, daje okno prodajalnice odprto ter brez varnostnega železja. Malo trenotkov zatem sta že opazila, kako se bliža omenjeni prodajalnici nebodiprav. Hotel se je splaziti skozi okno, da bi potem kradel in podajal blago iz prodajalnice svojima pomaga-čema. Mladenča sta se približala do prodajalnice. Bodisi, da so se tatje zbali njiju ali pa kojih drugih mimoidočih ljudi, lopovi so zbežali. Mladenča, takoj sluteča, da to niso navadni ljudie, udrlasta za njimi in res sta kmalu zalotila najbližjega in ga — razorožila. Zlikovec je imel namreč pri sebi sabljo, podobno oni finančnih stražnikov. Mladenča sta seveda potem klicala na pomoč, na kar je hitro pritekel naš mesar in nekaj sosedov, ki so zvezali tatu ter ga odveli na bližnjo orož-niško postajo v Sežano. Najlepša pa je bila, da se je mejpotoma mesar grozil tatu, da Bog varuj, ako bi bil storil kaj tacega tudi njemu, pri tem pa ni vedel, da so okradli tudi njega, da so mu namreč uiomili okno ter pobrali nekaj denarja, mesa iu dva noža. Še le domov prišedši iz Sežane je zapazil svojo nesrečo.
V	prvi hip ga je pograbila seveda jeza, potem pa se je potolažil in jel se je šaliti z onimi, ki so prišli po — meso : .Danes ne dam mesa, je velik praznik, k e r s o trije krali!" Dan popred so bili res sv. Trije kralji, a naslednje jutro so trij e kradli.
Toda pustimo šalo, ker stvar je resna, ker tu gre za imetje ljudstva. Ali naj sleherni gospodar sam čuva okolo hiše? Sicer se je bati, da
uloinijo tatje v sleherno hišo na Krasu. Prosili bi torej polit.iško oblast, naj strogo pazi na take klateže. Saj so pred par leti istotako kradli mesnino, ki si jo je mnogokdo nabavil in pridobil velikimi stroški in velikim trudom. Ali naj zopet prične taka nevarnost ?! Pozornosti treba torej na vse tuje nepoznane ljudi; tatje niso domačini, kajti ulovljeni lopov je sam povedal, da je iz Štirske.
Iz Sv. Križa na Vipavskem nam pišejo : Pri letnem občnem zboru našega .Bralnega društva" dne 5. t. m. zbralo se je dovolj udov, četudi bi bilo želeti boljše udeležitve. Predsednik je pozdravil navzoče ude in izrazil željo, da bi društvo napredovalo, ali da bi vsaj ostalo tako, kakor je sedaj. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo se je pre-čitalo in vzelo na znanje. Število udov je naraslo na 80; dohodkov je imelo društvo 124 gld.. stroškov 99 gld., čisti preostanek je torej 25 gld. Za naše razmere je to dosti in če poravnajo društve-niki zaostalo naročnino, kar so že deloma storili na dan občnega zboia, nadejati se je precejšnjega preostanka. Lansko zimo priredilo je društvo .zabaven večer* in to le svojim udom. Ž* to je upli-valo na ljudstvo in društvo dobilo je mnogo novih udov. Veselica dne 14. julija 1. 1. nas je kar iznenadila. Nismo pričakovali tolikega vspeha od naših skromnih močij. Zato je občni zbor naročil odboru, naj tudi v tekočem letu priredi kaj enakega.
Pri občnem zboru se je tudi sprožila misel — po inicijativi odstopivšega odbora — o večkratnih različnih predavanjih. Stvar je pa ta-le : Naše priprosto ljudstvo v obširni občini nima časa, da bi prihajalo vsak dan v bralnico in tako sledilo pojavom na gospodarskem polju in tudi poli« tiškem, marveč prihaja po jedenkrat v tednu, oziroma ob nedeljah in praznikih k službi Božji in po tej pomudi se navadno nekoliko časa v bralni spbL^Večiuiu-diiuštvemkov iaven Sv» Križa, t. j. okolice, ne <iifca vsaki dau. Da bi pa ti drustveuiki na jedenkrat ves teden došle časopise prečit ili in imeli prave pojme o vsem, ni mogoče ; zategadelj je naše društvo z veseljem vzelo na znanje misel o predavanjih, in sicer, da bi se prvo nedeljo v mesecu navedlo glavne momente na gospodarskem in politiškem polju pretečenega meseca. — Za strokovna predavanja v kmetijskih strokah hoče odbor obrniti se do deželne vlade. — Vipavska je v marsičem še zanemarjena dežela. Obljubavalo se jej Je marsikaj, a ostalo je vse pii obljubah — kakor navadno. Nekatere nezgode pretijo naši deželi s poginom in opaža se že, da ljudstvo sili vedno bolj v mesta, ki so naši narodnosti in moralnemu življenju želo škodljiva iu tudi občinskim blagajnam. Merodajni činitelji morda ne mislijo na to, koliko vinogradov je že okuženih po trtni uši ali nam se pa vendar vsiljuje vprašanje, kaj storiti potem, ko nam uš konča vse vinograde? Da nam reka Vipava ne prinaša bogsi-gavedi koliko dobička, je tudi dognano. Naše društvo bi moglo vsaj deloma odpomoči nevednosti tudi ■ kmetijskimi predavanji po zato postavljenih močeh.
Iz društvenih poročil razvidno je, da ima društvo udov tudi v drugih občinah, kakor v Ajdovščini, Brižah, na Ustji in tudi v Gorici, ki plačujejo redno mesečnino. — Občni zbor je določil sledeče mesečnine : 30, 15, 10 nvč. ter so se naročili časopisi: .Slovanski Svet", .Edinost", „SI. Narod", .Soča", Primorec" in „Kmetovalec". Neke druge liste dobiva družtvo v zameno. V odbor so voljeni : Peter Medvešček predsednik, Leopold Larič podpredsednik, Radivoj Šinigoj tajnik, Anton Špelt blagajnik, Ant. Stopar in Franjo Volk odbornika.
Pri svobodni zabavi prepeval je domači pevski zbor lepe narodne pesmi.
Podpornemu društvu za slovenske visokoiolce na Dunaju poslal je gosp. Dragotin Hribar iz Celja trideset goldinarjev, katore so darovali gg. Dragotin Hribar, tiskar in urednik .Domovine* 3 gld. Lovro Baš, c. kr. notar, 2 gld. Jurij Deti-Ček c. kr. notar, 2 gld. dr. Ivan D^čko, odvetnik iu dež. posl. 2 gld. dr. Josip Vrečko, odvetnik 2 gld. Ivan Lončar, tajnik posojilnice, 2 gld; dr. Pratin-seis prak. zdravnik, 2 gld. , Vanič trgovec l gld. dr Jurij Hrašovec, odvetnik 2 gld. dr. Jos. Sernec, dež. poslanec, odvetnik itd. 5 gld.; P. Majdič, posetnik paromlina, 5 gld. dr. Alojzij Brenčic, odvetnik itd. 2 gld. — vsi iz Celja. — Dalje sta
t
darovala : Gospa Antonija Erhovnic, posestnica v Ribnici, 5 gld. in g. dr, Mat. Velca, c. kr. nad-komisar pri poštni hranilnici na Dunaju, 3 gld. Iskrena bodi hvala gospej darovalki. vsem gg. darovalcem, posebno pa gosp. nabiralcu Drag. Hribarju. — Dalje darove sprejema vč. g. dr. Fran Sedej c. in kr. dvorni kaplan ird. na Dunaju I Augusti-nerstr 7.
člene „Slovanske Čitalnice' opozarjamo, da bode nocoj prva plesna zabava v tem pred pustu. Začetek ob 9. uri.
Tržaško podporno in bralno društvo vabi na veliki ples, ki bode v soboto 18. januvarja 1896. v redutni dvorani .Politeama Rossetti". (Vhod via Chiozza). Ustopnina za osebo 1 krono. Pri plesu bode sviral orkester c. kr. pešpolka 97. Začetek plesa bode ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi	Vodstvo.
Pevsko in bralno društvo , Slavec" v Ricma-njeh bode imelo dne 12. t. m. svoj drugi letni občni zbor. Vspored: Pozdrav predsednika; poročilo tajnikovo o društvenem delovanju v mino-lem letu ; poročilo blagajnikovo ; razni nasveti; volitev društvenega vodstva za bodoče leto.
Lokalna železnica Trst-Opčine. Z Dunaja poročajo, da je ministerstvo podaljšalo za 6 mesecev koncesijo, katero imata tovarnar Ljudevit Nairz in inženir Karol Pelz v Trstu v ta namen, da vršita tehniška pripravljavna proučevanja za zgradbo železnice na železne žice iz Trsta na Opčine in od tam v Sežano.
Trg prod pofttno palačo. Pred tedni že so podrli na trgu pred poštno palačo tržaško oni neestetiški vodnjak in na njegovo mesto pride, kakor smo omenili že svoječasno, lep, monumen-talen vodnjak. Te dni pa so pričeli na istem trgu dvigati tlak, kajti na trgu nasade dva vrtca. Včeraj morali so delo obustaviti zaradi silne burje, ki je p.iičela briti po noči in je čez dan narasla do skrajne sile. Ako zima ne bode ovirala dela, bode do spomladi ta trg urejen in potem bode poštni trg izvestno jeden izmed najlepših trgov tržaškega mesta.
Tedontka statistika triaika. V tednu od 29. min. do 6. t. m. rodilo se je v tržaški občini 69 otrok (42 možkih, 27 ženskih; med temi 3 nezakonskih). Poleg teh bilo jih je 8 mrtvorojenih. V isti dobi umrlo je 77 oseb (40 možkih, 37 ženski). Z ozirom na števro prebivalstva (računano na 161.886 duš, nevštevši vojaštva) pride 24*73 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med »zroki smrti: 7 slučajev d&vice, 1 si. drizke, 5 si. jetike, 12 si. vnetja sopnih organov, 3 si. k&pi, 1 samomor itd.
Prebivalstvo mesta tržaškega. Tržaški stati-stiški urad je izračunil, da je štela občina tržaška dne 31. decembra min leta 161.886 duš. Izračunil je nadalje, da se je prebivalstvo pomnožilo v poslednjih 5 letih za 6.415 duš.
Poskušen samomor. Predsinočnem hotel si je končati življenje 21 letni težak Rudolf Reitz iz Trsta, stanujoči v ulici Barriera hšt. 21, izpivši nekoliko karbolne kisline. Domačini pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, ki je Reitzu izpral želodec ter ga poslal v bolnišnico. Uzroka temu poskušenemu samomoru ne poznamo.
Sneg in vihar. Včerajšnja poročila z Dunaja in i/, severne Italije javljajo o velikih zametih in o strašnem viharju. Okolo Šopronja zapadel je sneg tako na debelo, da so morali na južni železnici obustaviti promet. V Trstu imamo silno burjo in včeraj popoludne jel je naletavati sneg.
Trgovec z dekleti. Na Dunaju so predvčerajšnjem prijeli zopet jednega onih brezvestnih nesramnežev, ki si služijo svoj „kruh" s prodajo deklet. Polcija je zasledila tega hudobneža po naključju. Dotični „podvzetnik" došel
Ameriko. Oblasti so tudi zaplenile brzojavko, s katero je Masche naznanila v Genovo, da odpošlje dekleta. Ta brzojavka se je glasila : .Odpošljem šest komadov blaga prve vrsti". (!) Policija je dognala, da bi bil dobil omenjeni „podvzetnik* za 4 dekleta 210 lir šterlinov, ali okolo 2500 gld. a. v. Vsako dekle bi bilo torej prodano za kakih 630 gld. !
Še jedna žrtev loterije. Včeraj stala je za-sebnica Katarina Hajduk, stanujoča v hiši št. 3. ulice della Fonderia, vsa zaglobljena pred številkami, izloženimi pred loterijsko nabiralnico v ulici del Pešce. Žena bila je tako globoko zamišljena v svoje „kombinacije", da niti ni občutila, ko ji je nek drzen tat snel raz rame nje ogrinjačo, vredno kakih B gld. I to je nekaka „araba*!
Obsojen odvetnik. V Solnemgradu je bil predvčerajšnjem odvetnik dr. Huber obsojen radi krivega pričanja na mesec dni ječe. Huber je bil branitelj znanega tatu kolkov, Svietlyja. V razpravi je Huber tajil, da mu je bvietly skrivaj pisal iz zapora.
Zakonska ljubezen. Nekemu uradniku je umrla žena. Prijatelj je došel tolažit udovca, Le-ta mu je odgovoril: .Kaj ne bi bil žalosten ! Moja pokojna bila je zares blaga, uzorna Žena. Nikoli me ni užalila, niti s svojo smrtjo ne!
Policijsko. Gospa F. prijavila je polic, ravnateljstvu, da jo je neki mladenič osleparil za 36 gld. (za hrano in stanovanje) pod pretvezo, da je upravitelj nekega tukajšnjega italiianskega lista. Dotični slepar pridodal si je izmišljeno ime Karol Venturiui. — Neka Tereza Lenna prijavila je policiji, da je Hermenegild Musotti stanoval dva meseca pri njej in dobival tudi hrano. Sedaj ie izginol, ne da bi bil poravnal svoj dolg v znesku 52 gld. Odnesel je g seboj tudi dežnik svoje gospodinje in pa ključe bivšega svojega stanovanja. — 22-letnega sodarja Ivana Jarija iz Izubijane so zaprli, ker je nekoliko dni taval brez posla po trgu Stazione. — Delavec Hamilkar Trovo dospel je predvčerajšnjem iz Benetek v Trst. Od samega veselja vstopil je v neko žganjerijo, kjer se je popolnoma opil in trdno zaspal. Ko se je prebudil, opazil je v britko svoje presenečenje, da mu je izginil kovčeg, v katerem je imel obleko in perilo, vredno okolo 40 gld. — Petru Vidakoviču, službujočemu pri tovarni ledft v Barkovljah, ukradel je nepoznan tat iz njegovega stanovanja zimsko suknjo, vredno 16 gld. — Minolo noč so zaprli 4 peulične kričače.
Koledar. Danes (11.): Higin, pap., muč.; Pavlin, škof. — Jutri (12.): I. nedelja po razglašenju Gospoda. Arkadij, muč. — V ponedeljek (13.): Veronika, devica; Leoncij. škof. — Zadnji krajec.
—	Solnce izide ob 7. uri 45 min., zatoni ob 4. uri 32 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj
—	2.5 stop., ob 2 pop. -f-2 stop. C.
Najnovejše vesti.
Berolin 10. Iz Pretorije z dnč 7. t. m. semkaj došlo poročilo potrjuje, da so se uporniki iz Jo-hannesburga brezpogojno udali trausvaalski vladi. Poročilo naglaša, da je mesto Pretorija zel6 hvaležno Nemčiji na izdatni diplomat,iški podpori.
Pariz 9. Iz Lizbone poročajo semkaj, da hoče ostati portugalska tlada glede na hoinatije v Transvaalu popolnoma nevtralna ter da ne dovoli niti Nemcem niti Aogležein, da bi se izkrcali na portugalskih posestvih, ali da bi šle njih čete preko istih.
London 6. Reuterjev brzojavni zavod javlja iz Pretorije (glavnega mesta transvaalske republike): Tuše širi govorica, da imajo oblasti papirje v rokah, iz katerih je razvidino, da so nastale vse hoinatije le vsled zarote, katere namen je bil ta, da bi Angleži zasedi* transvaalsko republiko.
London 9. Državni tajnik Chamberlain dal je brzojaviti predsedniku transvaalske republike Kriigerju, da je vzela angleška kraljica velikim zadoščenjem na znanje, da nameruje Kruger svoje ujetnike izročiti svoji vladi. Ta skl*p da je Kril
l'Sovlutkr V iicjavkc.
Itc E|»it». PJenic« >» jaten 7.13 7.14 Pikica *a • pomlad 18«fi «8»-._ fl.90 Ove» m jp^n
--K* ?a »p< ml»d S 22 «24 Koru« za oktober
- .— mnj-juni 1896 4.48- 4.4 5
Perica »>ot» Od 7> HI. f 6 95-7-05 od 79 kil f. 7Vn7'10 0,1 80 kiK f- '-05-715 od 81.kil. f 7.15 -72.-». ril C9 Hl. fer 7.5il-7.30.- »« n «i. 5'60-8 S6 proč« 5-40—5 75 rž nova rt*t06.20
Pieaica mirneje, prodaja 8000 met. at., cene nespremenjene. Vr«me : lepo.
Praga. Nerannirani sladkor f. IS 00--»:a maj
14.80. Oktobar-dtcember. 13 90
Prajja. <"eiirrifutfjii r..iv:, p.Mt«vi>,.| v IVnl in <•. rino vr-d odpoSiljat** precej f, |1'(0 . Ci.n 32.2=" 32-50 Cotvorni 33 25 3* 50 V gUv«h modih) 33.50 — 34. — jako stalno
H »Tre. K i*Tu SfttilriM jjo«i<| h*»t«){h zn jnnuvar 80*50 xa maj 84. 75
m aro
Hamburg. SnntoM sfood .iv-Dt^n 7.n janivar 70.25 ia a «9.76 zanmj «8.25 trg miren.
Dnniajika boa? z a lO januvarja
J860
Državni dolg v papirju „ „v arebru Avstrijska renta r zlatu „ „ t kronah Kreditne akcije ... London 10 Lat. . . Napoleoni ..... SO mark
100 italj. lir . , . .
danes 100.10 100 65 122.40 100 05 858-75 131 45 0.81% 11.86 44.15
včeraj 99 20
10o 55 191.05 99.95 359.25 121 40 9-fll'/, 11.85 4410
Poslano.*)
Podpisano predsedništvo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev", katero združuje v sebi vse slovensko učiteljstvo in katero mora braniti njega čast in ugled, je primorano da izreče v imenu učiteljstva, katero mu je poverilo to častno nalogo, obžalovanje listu („Ljubljanskemu Zvonu"), kateri je v 9. številki lanskega svojega letnika priobčil ostro in brezobzirno pisane stavke iz peresa nekega Fr. G. Kosca, ki imajo namen, da naravnost žalijo čast vsemu slovenskemu u Č i t e 1 j s t v u.
„Zaveza slovenskih učiteljskih društev* bi ne storila tega koraka, ko bi ne bila k temu primorana. Mislila je, da do konca 1. 1895. ,.Zvonovo" uredništvo na kakoršenkoli način opraviči ali popravi oni žaljivi spis Ker pa tega ni storilo in ker je »Zavezo" posredno opomnil k nje dolžnosti „Uč. Tov.", opozarja tem potom slovensko učiteljstvo, da naj svojih močij no posojuje in žrtvuje onim (bodisi listom ali osebam), kateri mu brez vzroka in povoda skrnnijo ime in čast, za kar se je moralo do novejših časov trdo boriti.
Dnevi našega hlapčevanja so minuli I
Ta izjava se je doposlala vsem slovens. listom.
Predsedništvo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev",
V Št. Juriji p. Kranji, 7. januvarja 1896.
Tajnik:	Predsednik :
Ivan Šega s. r. Luka Jelene s. r.
je s 6 dekleti iz Rusije na Dunaj. Tam mu je j	garjQ v čast iu pr,pomore k miru v južni Afriki zmanjkalo denarja in ni mogel nadaljevati poti v \ ter k zajedtiemu, skupnemu delovanju angleškega Genovo. Da si dobavi denarja, prodal je dve de- } nizozemskega plemena To skupno delovanje je kleti bogati lastnici neke zloglasne hiše, Masche. j P°trehn« za razvoj in bodoči blagor republike.
Ker Masche ni hotela še posebe nagraditi ne- i t ■ Cari,flrad 10* ?ultaQ Je	S1*80«1
. .	1	s	i kojega naj se osnuje pomožni odbor pod prnd-
arainneža, razjezil se je ta toliko, da je hitel na j 8edstvom sultana samega. Namen temu odboru policijo in jo ovadil, češ, da ona trguje z dekleti, i bode, pomagati onim krajem M-tle Azije, ki so bili Bedak ni pomislil, da je ovadil samega sebe. Po- ' llU(1° prizadeti vsled dogodkov izza poslednje licija je zaprla ovadnika in Maschevo, ter prijela ; dobe. Pomoči bodo deležni Turki in kristijani.
. i• j j ii„»„ .• u i	/V ! Teheran 10. Iz Aserbeidjana poroenjo, da ie
tudi 4 dekleta, k. so bile namenjene v Genovo, j siIeu pol|.M noči na 3 v ,/ro 1 t £
Ta dekleta bila so stara 17 do 21 let; bile so popolnoma razdejal kraja Gandjabad in Chai. vse iz Rusije. Iz Genove bile bi morale v južno Okolo 1100 ljudij in mnogo živine ubile so ruševine.
*) Za utvari pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Ugodna prilika!
na prodaj je dobro nrejena in dobro delujoča
prodajalnica jestvin.
Pobliže je izvedeti v Tiskarni Dolenc, Piazza Caserma 2.
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Tor-rente in ulice S. Francesco.
Krčmarjem in drugim prodajalcem daje se navadni skonto.
J JAKOB ŠTRUKELJ - TRST J
" vla Caserma štev. 16 uhod piazza della Caserma. P
^	(imuproH veliM njainici),	^
M prodaja po neverojetnil« nizkih cenah vnakovratna g J angleška	jk
J KOLESA (blcykle) * 1 i i i i 4 4
i i i i
i s
Zastopstvo kole« „Ralelgh" iz tovarne „Ralm^'h	^
Cjrcle C° L.td. Nottii.jjham Anpleško" in koles	^
„Adler" iz tov«rne 11. Klejrer Frankfurt.	^
KoleHa ^Raleigh" in Adler no fvetnvn<» znana,	P
poslednja rabijo se v neinAki vojski.	p
Kolnsa pofiilja so 11« deželo in nn v-.« kraje	^
brez vKeh »>troSkov.	'
Spreiema se po p r a v a v«akovintnlb no-	p
vih in starih kole« in Šivalnih Btrojov	^
V zalogi nah>ij» o ae v-akovratna orodia in pri prave za kolesa.
Zahtevajo nuj se ceniki!
i
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolen«- v Tvstn.