Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 Kronika Podravje z V dobrem desetletju poraba sveč upadla za 40 odstotkov -40 % eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o PET. 17. NOVEMBER 2022 ŠT. 46 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 89 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Podravje z Slovenija med najbolj gozdnatimi državami, a trepeta pred uvozom iz tujine LUKA DONČIĆ: Na daljavo štartal novo radijsko zgodbo! D SPORED stran 1 t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 12 Ptuj, petek, k 18 18. novembra b 2022 COLOR CMYK 18.11. SOB. 19.11. NED. 20.11. PON. 21.11. Domača drva najcenejša, zahtevajo pa delo in znanje TOR. 22.11. SRE. 23.11. ČET: 24.11. Best FM Kdo so prijatelji, ki jih lahko vsak dan slišimo na radiu? Gozdna zaloga v državi je vredna kar 15,8 milijarde evrov, toda Slovenci trepetamo pred cenami uvoženega lesa za kurjavo ter kurilnega olja in elektrike. »Ta odvisnost je predvsem posledica nizkih cen energentov v preteklih letih in pozabljenega znanja o delu v gozdu,« je jasen vodja ptujsko-bistriške enote Zavoda za gozdove Slovenije Matjaž Zupanič. Več na strani 3. Zvezde plešejo (Italija): Škandal, ki je pretresel celotno italijansko televizijo! Aktualno Podravje z Septembra visok porast stečajev podjetij  Stran 2 Podravje Ptuj z Pol stanovanj v nastajajočih blokih prodanih  Stran 3 Foto: ČG Politika Ptuj z Mesto še vedno brez prave martinove zgodbe Kmetijstvo Podravje z Letos obljubljenih izplačil po suši še ne bo petkova izdaja  Stran 9 Aktualno z Lokalne volitve 2022 z Kuharji: iskan kader na trgu dela Predstavljamo 64 kandidatov in kandidatk za najvišjo funkcijo v občini  Strani 6 do 8  Stran 2 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Stran 5 Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 18. novembra 2022 Podravje z Nizke plače in slabi pogoji dela kuharjev ter pomočnikov Kuharji: iskan kader na trgu dela Med profile delavcev, ki jih domovi upokojencev trenutno najtežje najdejo, sodijo kuharji in njihovi pomočniki. Tudi sicer je ta kader na trgu dela zelo iskan. Dejstvo, da imajo v javnih zavodih, kamor sodijo tudi domovi upokojencev, nestimulativno plačilo – izhodiščna bruto plača kuharja s IV. stopnjo izobrazbe znaša 861,96 evra – gotovo predstavlja enega od razlogov nastale situacije. Konec oktobra letos je bilo v vseh petih enotah Doma upokojencev Ptuj zaposlenih 486 oseb, od tega 12 udeležencev programa javnih del in 474 redno zaposlenih. Ta številka je zadovoljiva, saj presegajo kadrovske normative za storitve oskrbe in zdravstvene nege. Imajo pa pri iskanju nekaterih profilov velike težave. »Dejansko se nam pojavljajo težave pri iskanju več profilov, od kuharjev, srednjih medicinskih sester, bolničarjev negovalcev, vzdrževalcev ... Razpisujemo prosta delovna mesta kuharjev, vendar se na razpise velikokrat ne prijavi nihče, ki bi izpolnjeval zahtevane pogoje. V letošnjem letu smo zato na podlagi izkazanega interesa med zaposlenimi dvema omogočili financiranje šolnine za pridobitev poklica kuhar oz. gastronom hotelir,« o trenutni situaciji pravi Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Eden pomembnejših vzrokov za nastalo situacijo je nizko plačilo. Od 1. oktobra naprej znaša izhodiščna bruto plača kuharja s IV. stopnjo izobrazbe 861,96 evra, dietnega kuharja s IV. stopnjo izobrazbe 1.008,36 evra bruto, dietne- ga kuharja s V. stopnjo izobrazbe pa 1.134,27 evra bruto. Izhodiščna bruto plača pomočnika pa 896,43 evra. Raje se zaposlijo v šolah, kjer praviloma delajo le dopoldan V štirih enotah ptujskega doma na Štajerskem (v enoti Koper imajo zunanjega pogodbenika za dostavo kosil in večerij) je zaposlenih 15 kuharjev in 21 pomočnikov. V tej številki so zajeti vsi delavci na navedenih delovnih mestih, tudi trenutno odsotni. »Težave nastajajo zaradi pomanjkanja kadra, posledično so zaposleni preobremenjeni, kar vodi v bolniške odsotnosti. Naslednji dejavnik je plačilo za delo, ki v javnem sektorju ni stimulativno. Sledi delovni čas. V domovih za starejše se storitve prehrane namreč zagotavljajo vse dni v tednu, torej tudi med vikendi, prazniki, medtem ko so v šolah in vrtcih ti dnevi dela prosti,« o ukrepih, ki bi jih bilo treba uvesti za izboljšanje stanja, pravi direktorica. Kakovostno delo kuharja je nedvomno zelo pomemben dejavnik oskrbe starostnikov. Na Ptujskem iščejo deset kuharjev Glede na evidence Zavoda za zaposlovanje RS trenutno na območju Ptuja lahko delo takoj nastopi deset kuharjev ali pomočnikov v raznih picerijah, gostilnah, dva v Domu upokojencev Ptuj. 11 prostih mest je razpisanih na območju Maribora, kjer pa imajo očitno največjo potrebo po tem kadru v Univerzitetnem kliničnem centru. V ljubljanskih kuhinjah so prejšnji teden s pomočjo Zavoda iskali 34 delavcev. Foto: ČG Trenutno sta razpisani dve prosti delovni mesti za kuharja v Domu upokojencev Ptuj, na območju regije iščejo deset delavcev tega profila. Tudi Ormožani med kader, ki ga trenutno najtežje najdejo, uvrščajo kuharje. Ob njih pa še bolničarje negovalce in srednje medicinske sestre. Na teh profilih je tudi največja fluktuacija zaposlenih. »Pri kuharjih in pomočnikih so težave pri zaposlitvi novega delavca, saj Primerna plača bi rešila del problema Foto: ČG Vesna Šiplič Horvat Številni domovi z enakimi kadrovskimi težavami S skorajda identičnimi težavami kot ptujski se ubadajo tudi mnogi drugi domovi. V Centru starejših občanov Ormož je zaposlenih 131 delavcev (od tega šest po programu javnih del). Prav tako kot na Ptuju je to več, kot je predvideno v normativu, a kot pravijo, le tako lahko poteka delovni proces nemoteno. Standardi in normativi so zdavnaj zastareli, na kar domovi vztrajno opozarjajo, toda za zdaj brez rezultatov. Tako Šiplič Horvatova kot Jurkovičeva sta prepričani, da je edina pot do izboljšanja stanja na tem področju, da se kuharje in pomočnike primerno, več plača in se jim zagotovijo boljši delovni pogoji. »Kakovostno delo kuharja je zelo pomembno, saj je pri prehrani starostnikov velikega pomena sestava jedilnikov in hrane. Prehrana je lahko tudi dejavnik tveganja pri nastanku številnih bolezni. Je pa pri starostnikih zaradi različnih bolezenskih stanj potrebna priprava različnih diet, za kar morajo biti kuharji tudi dodatno usposobljeni. Zadovoljstvo stanovalcev s prehrano je izjemno pomembno,« opozarja Jurkovičeva. Neto plače kuharjev od 880 do 1.350 evrov Izplačane neto plače kuharjev v ptujskem domu upokojencev za oktober 2022 so se sicer gibale od 879,77 do 1.350,92 evra (bruto od 1.252,78 do 2.047,77 evra) in so odvisne od plačnega razreda zaposlenega, prisotnosti na delu (dopust, bolniška odsotnost) in posameznikovih dodatkov (kot so dodatek za delovno dobo, za izmensko delo, za delo v nedeljo). Foto: ČG Janja Jurkovič brezposelnih oseb teh profilov na zavodu ni. Pri odločitvi posameznika je mnogokrat pomemben tudi delovni čas, ki je pri nas vse dni v tednu in je manj ugoden kot drugod. Prav tako je plačilo za to delovno mesto prenizko. Izhodiščni plačni razred pri kuharjih je med 21 in 24 plačnim razredom, pri pomočnikih pa 18 plačni razred,« pravi Janja Jurkovič, direktorica CSO Ormož, kjer je zaposlenih sedem kuharjev in devet pomočnikov, od tega sta dve odsotni (porodniška, bolniška odsotnost). Dženana Kmetec Slovenija, Podravje z Večina podjetij se je znašla v negotovem položaju Septembra visok porast stečajev podjetij Po statističnih podatkih je septembra v primerjavi z avgustom upadlo število novo registriranih podjetij, več pa je bilo stečajev. Novih podjetnikov je bilo tako septembra za nekaj več kot 2,5 odstotka manj kot avgusta in za dobra dva odstotka manj kot lanskega septembra. Tudi četrtletni rezultati kažejo enako sliko: novih registracij podjetij je manj, za skoraj pet odstotkov, v primerjavi z istim četrtletjem v 2021 pa za dober poldrugi odstotek manj. Po drugi strani pa dolgoročno povprečje kaže, da je podjetništvo v razvoju in število registriranih podjetij vendarle narašča, in to tako na mesečni kot četrtletni ravni; letos jih je namreč v primerjavi z letom 2015 za približno desetino več. A med novo registriranimi podjetji gospodarske panoge niso zastopane enakomerno. Njihovo število se je v zadnjih treh mesecih najbolj, za 17 odstotkov, zmanjšalo v gostinstvu, na letni ravni pa v prometu in skladiščenju, in sicer za 15 odstotkov. Primerjava z letom 2015 pa pokaže, da je kar 30-odstotni upad novoustanovljenih podjetij v branži prodaje in popravil motornih vozil, po drugi strani pa imamo za nekaj več kot 40 odstotkov več podjetij, ki se ukvarjajo z gradbeništvom ter dejavnostjo izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in kulture. Najhuje v prodaji avtomobilov in prometu Letošnji september je bil očitno slab mesec za podjetnike s poslovnimi težavami, saj jih je skoraj 60 odstotkov več kot v avgustu objavilo stečaj. Panike pa še ni treba zagnati, saj širša slika pokaže drugačno stanje, da je namreč steča- jev v primerjavi z lanskim septembrom in povprečjem leta 2015 manj za slabih 30 oziroma 24,5 odstotka. Dve dejavnosti, v katerih je število stečajev naraslo v vseh primerjalnih obdobjih, pa sta prodaja in popravilo motornih vozil (v primerjavi z istim trimesečjem v 2021 za skoraj 13 odstotkov) ter v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer se je število stečajev povečalo za kar 77 oziroma 46 odstotkov. Gre za dejavnosti, kjer se, kot kažejo podatki, kriza najbolj pozna, saj poleg povečanega števila stečajev upada tudi število novih registracij. Podgornikova: »Vladni ukrepi dobrodošli, a žal premajhen obliž« »Lahko rečem, da je večina podjetij v Podravju v vedno bolj negoto- Foto: ČG vem položaju, saj se zadnje mesece ukvarjajo z večkratnikom dviga cen strateških surovin in energentov. Hkrati so že dolgo motene tudi dobavne verige ključnih komponent za proizvodnjo. Zaradi tega so številna podjetja že letos prisiljena skrajševati delovni čas in zapirati svoje obrate,« pravi Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. »Verjamem, da se bo ta proces nadaljeval tudi v naslednje leto. Sprejeti vladni ukrepi so sicer dobrodošli, a žal premaj- hen obliž na rane. Zato gospodarstvo pričakuje uvedbo energetske kapice na ravni EU in Slovenije, kar bi bistveno pripomoglo k ugodnejši gospodarski klimi in boljšim poslovnim rezultatom.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 18. novembra 2022 3 Podravje z Slovenija med najbolj gozdnatimi državami, a trepeta pred uvozom iz tujine Ptuj z Gradnja dveh blokov na Potrčevi cesti Domača drva najcenejša, zahtevajo pa delo in znanje Pol stanovanj prodanih Slovenija naj bi bila četrta, po drugih izračunih tretja najbolj gozdnata država v Evropi, gozdna zaloga naj bi bila konca decembra lani vredna kar 15,8 milijarde evrov, na drugi strani pa Slovenci trepetamo pred uvozom lesa za kurjavo iz tujine ter cenami kurilnega olja ter električne energije. »Ta odvisnost je predvsem posledica nizkih cen energentov v preteklih letih in pozabljenega znanja o delu v gozdu,« je dejal vodja ptujske in slovenjebistriške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Matjaž Zupanič. Najcenejše dvosobno stanovanje z zunanjim parkiriščem, garažo in shrambo bo v novem bloku na Potrčevi cesti na Ptuju stalo 163.000 evrov. Približno enkrat višja bo cena najdražjega. Interes za nakup je velik, prodanih je več kot polovica od 30 stanovanj. Cene lesnih goriv na slovenskem trgu (v €/MWh) v primerjavi s kurilnim oljem 160 140 120 100 80 Foto: ČG 60 Stanovanja bodo vseljiva avgusta prihodnje leto. 40 Tako starejše kot nove nepremičnine na Ptuju gredo za med. Pomanjkanje stanovanjskih kapacitet je več kot očitno. Čeprav so cene v zadnjih letih krepko narasle, to očitno ne vpliva na zanimanje za nakup. Tudi kupna moč je očitno zadostna, da praktično vsaka nepremičnina zelo hitro najde lastnika. Že v času gradnje zadnjega vseljenega bloka, ki ga je gradilo podjetje Tames, je bila prodana velika večina stanovanj. Podobna zgodba je z dvema blokoma, ki ju na Potrčevi cesti gradi podjetje Voh. V obeh skupaj bo 30 stanovanj, več kot polovica je že zdaj prodanih. Cena za m2 površine znaša 2.500 evrov, a kot pravi lastnik podjetja Voh Branko Černesl, so cene posamezne enote odvisne od več dejavnikov; ali spada k stanovanju terasa, balkon, garaža ... »Povpraševanje je veliko, tudi za dražja stanovanja. Dejstvo je, da gradimo v času, ko so se cene materiala in dela povišale. K sreči z dobavo nismo imeli večjih težav, zato ni kakšnih večjih terminskih zamikov. Smo pa občutili podražitve,« je potrdil Černesl, ki na Ptuju še namerava graditi. Novi lastniki stanovanj na Potrčevi se bodo lahko vselili avgusta naslednje leto. Tak je terminski plan za dokončanje obeh blokov skupaj. Čeprav so prvega začeli graditi prej, bodo namreč vsa gradbena dela na obeh objektih zaključena poleti 2023. DK 20 0 2011 2012 2013 peleti 2014 briketi 2015 sekanci 2016 drva 2017 2018 kurilno olje 2019 2020 2021 2022 razlika peleti in kurilno olje Vir: Gozdarski inštitut Slovenije Najnižjo ceno med lesnimi gorivi dosegajo sekanci, najvišjo pa peleti. Primerjava cen najpogostejših oblik lesnih goriv kaže razmeroma konstanten potek cen. Običajno so cene višje na začetku kurilne sezone in nižje ob koncu. Nekoliko večja je dinamika pri cenah kurilnega olja, kar kaže, da so cene fosilnih goriv bolj nestabilne kot cene lesnih goriv. Lesa za kurjavo je v slovenskih gozdovih dovolj, prav tako gospodarjenje z gozdovi, ki poteka v sodelovanju med lastniki gozdov in Zavodom za gozdove (ZZG), daje pozitivne rezultate. »V Sloveniji lesna zaloga raste, prav tako z umnim gospodarjenjem nastaja več kakovostnega lesa. Ko gremo v gozd po les za kurjavo, izberemo drevesa slabše kakovosti, da damo prostor kakovostnejšim. Na srečo je tako, da drva zgorijo, ne glede na to, ali gre za lep ali grdi les. Pod črto – lesa za kurjavo je v naših gozdovih dovolj, hkrati pa imamo to srečo, da sproti priraščajo nove količine,« je pojasnil Zupanič. Zato je tudi težko razumljivo, da imajo drva negativno konotacijo v javnosti, predvsem v času kurilne sezone v povezavi z zdravju nevarnimi delci PM10 ter nastajanjem CO2, plina, ki povzroča učinke to- ple grede. »V vsakem kubičnem metru lesa je skladiščen CO2, ki ga drevesa preko fotosinteze vgradijo iz zraka v les, s kurjenjem ta plin izpustimo. Vendar z gospodarjenjem, kot ga imamo v Sloveniji, se lesna zaloga v zadnjih desetletjih povečuje, kar pomeni še vedno pozitiven vpliv na okolje.« Drv ne moreš vklopiti na daljavo ... Les torej v slovenskih gozdovih je, prav tako se povečuje lesna zaloga, zakaj torej uvoz lesa in peletov iz tujine oz. skrb pred naraščajočimi cenami energentov za ogrevanje? »Drugi energenti, zlasti elektrika ter kurilno olje, sta bila v preteklosti cenovno razmeroma ugodna, prav tako tovrstne peči, zato so mnogi opustili misel na drva. A Letos več dela za domače sekače Anton Korez iz Majšperka se med drugim ukvarja z razrezom lesa in prevozom hlodovine. Letos beleži več klicev kot pretekla leta. »Morda tudi zaradi višjih cen drv iz uvoza in v trgovinah na eni strani, na drugi pa je gozdarsko delo za mnogokoga pretežko.« Glede cen drv pravi, da so te v Sloveniji še vedno podcenjene, obenem pa ne razume, kako je možen uvoz po tako nizkih cenah iz tujine. Ugodna cena, obenem pa dostava drv na dom marsikaterega, tudi lastnika gozda, prepriča, da raje poseže po nakupu, sicer pa Korez lastnikom gozdov, ki bi se odločili za sečnjo dreves v lastnih gozdovih, svetuje, da se dela pravočasno lotijo. V letu 2020 je bilo v Sloveniji 75,3 % gozdov v zasebni lasti, 20,5 % gozdov v lasti države in 4,2 % gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Največji zasebni lastnik gozda je Rimskokatoliška cerkev. Zanimivo je, da se uvoz lesa za kurjavo (drv, lesnih peletov, briketov) se vse od vstopa Slovenije v EU, to je od leta 2004, znatno povečuje. Leta 2004 je Slovenija uvozila 8.542 m3 lesa, leto prej le 856 m3. ne le zaradi cenovne dostopnosti, temveč ker drva v primerjavi z ostalimi energenti zahtevajo več dela. Drv ne moreš vklopiti na daljavo, ob tem je treba najprej drva pripraviti in prepeljati do doma. Torej, če imam gozd, pomeni, da morajo najprej revirni gozdarji določiti drevesa za posek, nato jih je treba posekati. Vprašanje je, ali jih bo lastnik sam ali bo našel izvajalca. Ljudje namreč niso več vajeni dela v gozdu, saj danes z gozdovi upravljajo generacije, ki niso živele z motorno žago, ki nimajo ne znanja ali izkušenj, na drugi strani pa izvajalci zaradi časovne stiske in tudi iz finančnega vidika raje opravijo večji posek, kot pa se odzovejo na posek nekaj kubičnih metrov dreves. Nekateri ljudje se zato kljub svojemu gozdu raje odločijo za nakup drv ali drug energent, saj jih obvaruje skrbi in dela,« je jasno sliko s terena naslikal Zupanič. Ob tem še ugotavlja, da ljudje vedno manj živijo z gozdom, mnogi niti ne vedo, kje so meje njihovega gozda. Prav tako se izgublja znanje glede uporabnosti posame- Foto: Črtomir Goznik Približno polovica slovenskih gospodinjstev se ogreva z lesnimi gorivi, med katerimi prevladujejo polena, sledijo peleti, sekanci in nazadnje briketi. znih vrst lesa za kurjenje. »Mladi ne vedo, da je treba npr. rdeči bor mešati z visokokalorično bukvijo, sicer se nam bo dimnik zasmolil in bo slabša vleka.« Ob nakupu najcenejši lesni sekanci V Sloveniji se kar okoli 50 % gospodinjstev ogreva z lesnimi gorivi, ki porabijo povprečno okoli 1,5 milijona ton te vrste goriv, med katerimi prevladujejo polena, sledijo peleti, sekanci in nazadnje briketi. Ogrevanje predstavlja enega večjih stroškov v gospodinjstvu in zaradi vse višjih cen fosilnih goriv se v Sloveniji povečuje raba lesnih goriv. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije pripravljajo redne izračune in primerjave cen med različnimi energenti. V primerjavi cen lesnih goriv s kurilnim oljem na MWh so ugotovili, da so sekanci kot najcenejši med lesnimi energenti 73 % cenejši od kurilnega olja, peleti kot najdražja oblika lesne biomase pa 6 % cenejši. Oktobra letos je bila razlika med ceno peletov in kurilnega olja zaradi izrazitega dviga cen peletov najmanjša, kar so jih zabeležili od začetka zbiranja cen v letu 2011. Največjo razliko med ceno peletov in kurilnega olja pa so zabeležili v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj 50 % cenejši glede na ceno kurilnega olja. Za tono peletov, pakiranih v 15-kg vreče, je bilo treba oktobra odšteti v povprečju 612 evrov, kar je 5 % več kot avgusta, v primerjavi s koncem kurilne sezone 2021/2022 pa je cena kar 78 % višja. V primerjavi z začetkom lanske kurilne sezone je višja tudi cena drv, in sicer za 59 %. Mojca Vtič Ormož z CSD na novi lokaciji v mestu Višja najemnina, nižji stroški Ormoška enota Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje se je preselila na novo lokacijo, le streljaj stran, v sodobnejšo stavbo, kjer med drugim domuje okrajno sodišče. Foto: MH Od petka je ormoška enota CSD Spodnje Podravje na tem naslovu. CSD je približno desetletje deloval v stavbi na naslovu Ptujska cesta 12, ki je v lasti podjetja Puklavec Family Wines. V petek pa je začel delovati v novih prostorih, v skorajda sosednji stavbi, kjer je že več dejavnosti, od geodetske pisarne, davčnega urada, sodišča. Po besedah direktorja Mirana Kerina je razlogov za selitev več. Poglaviten pa tiči v zmanjšanju stroškov. Najemnina v novih prostorih bo sicer nekoliko višja (doslej je znašala 7 evrov na m2 brez opreme, v novih prostorih pa 10 evrov), a je direktor prepričan, da bodo prihranili na račun nižjih tekočih stroškov. »Tekoči stroški se bodo razdelili med vse najemnike, medtem ko smo bili v dosedanji ogromni stavbi edini najemniki. Ker smo bili v tretjem nadstropju, smo morali ogrevati tako spodnje hodnike kakor tudi zgornje prostore. Poleg tega je šlo za starejšo stavbo, ki je bila precej potratna. Samo strošek ogrevanja je bil kar 3,5-krat višji na m2 kot na Ptuju,« je dejal in nadaljeval, da gre za novejšo stavbo s sodobno opremljenimi in precej prijetnejšimi prostori, uporabniki lahko na istem mestu opravijo tudi več storitev. Prav tako so s selitvijo na novo lokacijo pridobili večjo sejno sobo ter sobo za stike pod nadzorom. Hkrati pa so odpravili še težavo z varnostnega vidika, saj stavbo na vhodu varuje varnostnik. Nemalokrat se namreč zgodi, da se tudi v njihovih pisarnah soočajo z nedostojnim obnašanjem uporabnikov, zmerjanjem, verbalnimi grožnjami in jezo. MH Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 Hajdina z Osrednja prireditev ob 24. občinskem prazniku stran 4 petek z 18. novembra 2022 Cirkulane z Proračun 2023 pod streho Izročili 11 grbov in dve županovi priznanji Največ za ceste Hajdinčani so z osrednjo prireditvijo na martinovo soboto sklenili letošnje občinsko praznovanje, ki ga je ponovno zaznamovalo bogato dogajanje na vseh področjih. Osrednja svečanost ob prazniku je bila v dvorani društva upokojencev. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Stanislav Glažar, ki je z zadovoljstvom ugotavljal, da so v mandatu izpolnili vsa pričakovanja in izvedli najpomembnejše projekte, ki so si jih začrtali. „Držali smo se osnovnega načela, da bomo vključevali vse tiste projekte, kjer bo možnost oplemenitenja našega proračuna z evropskimi in državnimi viri. Številne aktivnosti, naložbe in realizirani projekti so nam lahko spodbuda za nadaljnje delo. V teh več kot dveh desetletjih samostojnosti naše občine smo lahko na opravljeno upravičeno ponosni,“ je med drugim v nagovoru izposta- vil župan, ki je v nadaljevanju prireditve zaslužnim za delo v lokalnem okolju izročil najvišja občinska odlikovanja. Prejemniki bronastega grba so Silvestra Brodnjak za aktivno delo na društvenih področjih, Janez Markovič za večletno delo v gasilstvu, Marjan Rozman za udejstvovanje v vaški skupnosti, Perutninarska zadruga Ptuj ob 30-letnici delovanja, ŠD Nova Hajdina za 20-letno uspešno delovanje in MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas ob 20-letnici dela. S srebrnim grbom so nagradili Ivana Veglja za večletno delo na področju družbe- nega, društvenega in verskega življenja v občini in župniji. Prejemniki zlatega grba so letos trije. Ivan Vogrinec starejši ga je prejel za zasluge pri družbenem udejstvovanju in ustanavljanju občine, PGD Hajdina ob 110-letnici delovanja društva in Društvo upokojencev Hajdina za 70-letno uspešno delo. Župan Glažar je posebno priznanje izročil gasilcem PGD Hajdoše, ki so se na letošnji olimpijadi ponovno odlično odrezali. Na prireditvi so nastopili učenci domače osnovne šole in Uroš Sagadin. MZ Cirkulanski občinski svet je v volilnem letu pohitel s sprejemanjem proračuna za prihodnje leto. Ta znaša okoli 3,7 milijona evrov. Na občini načrtujejo za okoli 3,2 milijona evrov prihodkov, primanjkljaj v višini okoli 450.000 evrov bodo pokrili z ostankom tekočega leta. Občina se v prihodnjem letu ne bo zadolževala, za investicije pa bo namenila slaba dva milijona evrov. Največ sredstev, okoli 857.000 evrov, bodo namenili za modernizacijo več cestnih odsekov. Največja naložba je preplastitev ceste od Medribnika do Cirkulan. Med ostalimi manjšimi odseki, ki bodo dobili novo preobleko, so: javna pot Gruškovec (60.000 evrov), javna pot Medribnik (35.000 evrov), cesta Pristava–Paradiž (50.000 evrov), cesta Borl–Cirkulane (82.000 evrov). Urediti nameravajo tudi ploščad ob kulturni dvorani. Na tem območju nato načrtujejo postavitev kolesarnice za e-kolesa in ureditev dodatnih parkirnih mest za vozila. Tudi v prihodnjem letu bodo nadaljevali s postavitvijo solarnih svetilk, letos so za ta namen porabili 40.000 evrov, drugo leto pa so v proračunu predvideli še dodatnih 20.000 evrov. Tehnološko razvojni center in Katarinina vas Foto: Tadej Tement Po dveh letih so Hajdinčani ponovno praznovali, kot je to bila nekoč navada. A z manjšo spremembo, letos prireditvenega šotora ni bilo. Na prireditvi so zaslužne za delo v lokalnem okolju nagradili z občinskimi odlikovanji. Za spodbujanje razvoja turizma in gostinstva bo na voljo 45.000 evrov. Posodobili bodo romarsko pot od Dolan proti cerkvi sv. Ane. Županja Antonija Žumbar je med pomembnejšimi investicijami Foto: ČG Največja investicija v prihodnjem letu bo preplastitev ceste Medribnik– Cirkulane. za občane izpostavila tudi energetsko sanacijo vrtca (80.000 evrov), prizidek k večnamenski dvorani (342.000 evrov) in nakup električnega avtomobila (40.000 evrov) za potrebe starejših. Začeli pa bodo pripravljati projektno dokumentacijo za Tehnološko razvojni center, kjer so predvideni prostori za gasilce, civilno zaščito, društva in socialno podjetništvo (inkubator za mlade podjetnike). Prav tako bodo v letu 2023 dokončali izdelavo projektne dokumentacije za t. i. Katarinino vas; pridobiti nameravajo tudi gradbeno dovoljenje. Gre za gradnjo medgeneracijskega centra za starejše z večnamenskim objektom in dvema bivalnima enotama. Letos so že izdelali idejno zasnovo projekta in strategijo oskrbe starejših v občini. Estera Korošec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR -DQMD'HĜPDULÉ=RODUNDQGDWND16L ]DĜXSDQMRREËLQH0DMĄSHUN Sem mlada, zagnana in z veliko delovnimi izkušnjami, da si zmorem naložiti toliko bremena, kot ga lahko nesem. Janja Dežmarić Zolar, kandidirate za županjo občine Majšperk. Se lahko na kratko predstavite? Moje ime je Janja Dežmarić Zolar, roj. 25. 9. 1984 na Ptuju. Svoje otroštvo in mladost sem preživela na Ptujski Gori. Danes z možem Robertom živiva na Jelovicah (Sv. Bolfenk), kjer sva si ustvarila družino, na katero sva zelo ponosna. Skupaj skrbiva za najine štiri otroke. Sama prihajam iz podjetniške družine in sem del družinskega podjetja že od prvih dni, ko je moj oče na Ptuju stopil na samostojno podjetniško pot. Takrat sem začela obiskovati Srednjo ekonomsko šolo, šolanje pa nadaljevala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer sem se ob rednem delu vpisala še na redni magistrski študij. Zaposlena sem v domačem podjetju SVIT-ZOLAR, d. o. o., na Ptujski Gori, kjer opravljam naloge namestnice direktorja in hkrati vodje projektov. S čim v življenju se še ukvarjate? Moje poslanstvo je že od zgodnjega otroštva povezano z gasilstvom, ki pa se seveda prepleta z mojimi službenimi aktivnostmi. Namreč naše družinsko podjetje se ukvarja s predelavo specialnih gasilskih in drugih vozil. Tako sem že pri 10 letih vedela, kaj v življenju si želim početi in danes si tako ‚služimo kruh‘. Sem ponosna gasilska častnica. V domačem društvu sem opravljala funkcijo mentorice mladine in bila predsednica mladine na GZ Majšperk. Opravljala sem funkcijo podpredsednice PGD Ptujska Gora in danes sem predsednica omenjenega društva. Skupaj z gospodom Stojanom Kerblerjem, našim domačinom in častnim občanom, sem v našem gasilskem domu pripravila razstavo fotografij ob 80-letnici društva in izdala zbornik, na kar sem zelo ponosna. Kaj pa vaš prosti čas? Prosti čas preživim s svoj družino in prijatelji, a je tega na žalost še premalo. Z možem se ukvarjava tudi z vinogradništvom. Navdušujem se nad potapljanjem, rada veslam na kajaku, letos si bom za velik uspeh štela, če mi bo uspelo najmlajša otroka postaviti na smuči. Zimske radosti jih neizmerno veselijo! Zakaj ste se odločili, da vložite kandidaturo za županjo? Odločitev, ki sem jo v zadnjem obdobju kar nekaj časa premišljevala. Moja vizija je poskrbeti za dolgoročen razvoj občine Majšperk in jo postaviti na zemljevid najuspešnejših občin naše regije. Poudariti je treba, da je gospodarski program stranke NSi odlično zastavljen, prav tako so mi vrednote, ki jih zagovarjajo v stranki, blizu. Če bom izvoljena za županjo, bom to funkcijo opravljala profesionalno/poklicno in za naše občane. S svojo kandidaturo ste med županskimi volitvami v občino vnesli nov veter. Kakšen je odziv v domačem okolju? Moja kandidatura za županjo v domačem kraju ni bila pričakovana. Je bila pa dobro premišljena. Priznam, da je moje delovno mesto v našem podjetju precej zahtevno in sem hvaležna svoji družini, da me je pri tej odločitvi zelo podprla. Prav tako sem hvaležna svojim prijateljem in znancem, ki mi v času kampanje nesebično stojijo ob strani in mi pomagajo. Že od začetka se z ekipo trudimo, da smo veliko na terenu, da nas ljudje še spoznajo in da jih s programom prepričamo. Odziv je odličen! Verjamem, da bomo NSi dober sogovornik pri razvoju občine Majšperk. Kandidaturo je javno podprl mag. Matej Tonin, predsednik NSi, ki nas je v času martinovanja obiskal na Ptujski Gori, kjer se je srečal z našimi občani, poskusil vino naših vinogradnikov, si navdušen ogledal razstavo fotografij Stojana Kerblerja in se popeljal po obči- ni. Gospod Tonin zelo dobro pozna moje delo, ki ga opravljam, in verjame, da bom tako dobro, kot opravljam le-tega, uspešno vodila tudi občino Majšperk. Kako nameravate pospešiti razvoj občine in kaj narediti na področju prepoznavnosti? Najprej je treba zaključiti projekte v teku. Zelo bom vesela, če mi bo uspelo začrtati razvoj turizma med Ptujsko Goro preko Stoperc na Donačko goro. Želim si pozitiven premik v tej smeri, saj si občina Majšperk zasluži, da postane zanimiva turistična destinacija. Želim si, da za mlade družine ustvarimo boljše pogoje za življenje, s pravim pristopom k spodbujanju kmetijstva in razvoja gospodarstva v naši občini. Kar nekaj dela nas čaka z vzpostavitvijo podjetniškega inkubatorja in še kar nekaj dela nas čaka na področju gradnje infrastrukture v obrtni coni. In še za konec – vaš slogan. Vedno je bil in bo ostal »Bodi človek!« To je moj slogan. Vrednote življenja so mi dali starši in trudim se jih ohranjati še danes. Vse to prenašam na svoje otroke, pozitivno energijo pa delim okoli sebe. Slogan na letošnjih lokalih volitvah pa se glasi Verjamem v občino Majšperk! Naročnik objave: Nova Slovenija Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 18. novembra 2022 5 Podravje, Slovenija z Oblikovanje novega okvira minimalne plače Ormož z Uspešna seja tik pred volitvami Omenjajo znesek 850 evrov neto Predlog proračuna sprejet Te dni naj bi določili okvir minimalne plače za naslednje leto. Govora je o 850 evrih neto, a je vprašanje, ali bo predpostavka obveljala, je poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. „Višina minimalne plače bo znana, če bo prišlo do uskladitve stališč med socialnimi partnerji. Sicer jo bo v skladu s pooblastili, ki mu jih daje zakon, določil minister za delo, čas za to pa ima še v januarju. Predlogi o višini minimalne plače so trenutno različni. Delodajalci predlagajo zgolj redno, januarsko uskladitev, sindikati najprej določitev nove minimalne plače na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov in nato januarsko uskladitev z inflacijo. Minister se natančno ne opredeljuje, je pa povedal, da bodo spoštovali zakon in bo minimalna plača najmanj 850 evrov. Sindikati bomo vztrajali pri razlagi, da je minimalno plačo treba uskladiti dvakrat, ostalo štejemo kot kršitev določil zakona,“ je jasna Jerkičeva. Odkar se znesek minimalne plače redno in v skladu z zakonom korigira (zvišuje), se rušijo razmerja med plačnimi razredi. Sogovornica meni, da bi bilo treba poseči tudi v to področje. „Vsekakor ni nikakršne zakonske ovire, da delodajalci tega v podjetjih ne bi storili. Zakon in kolektivne pogodbe vedno določajo zgolj minimalne standarde, navzgor pa korekcije niso omejene in ne prepovedane. Omejuje jih zgolj ekonomska računica posameznega delodajalca, česar pa ne bo rešil noben plačni model.“ Kdaj osnovne plače od minimalne navzgor? Vprašanje, ki bi mu bilo treba posvetiti več pozornosti, kot se mu je namenja, je nedvomno povišanje osnovnih plač. Te so za številne dejavnosti in delovna mesta bistveno pod minimalno plačo, tudi v znesku 500 evrov bruto. Da delodajalec zadosti zakonskemu kriteriju izplačila minimalne plače, delavcu izplača dodatek do minimalne plače. A je delavec v tem primeru prikrajšan za višje dodatke, ki se obračunavajo od osnovne plače. Za primer: če je plača delavca 500 evrov, potem je 10 odstotkov dodatka 50 evrov, če bi bila plača tisoč evrov, bi njegov dodatek znašal 100 evrov. Jerkičeva je prizadevanja ZZZS za korekcijo osnovnih Foto: Sašo Švigelj Z dvigovanjem minimalne plače bi bila potrebna regulacija vseh plačnih razmerij. Foto: MH plač pojasnila takole: „Že dlje časa se v okviru kolektivnih pogodb dejavnosti ukvarjamo s pripravo novega plačnega modela, ki bi odpravil anomalije v plačnih sistemih v zasebnem sektorju. Za razliko z javnim sektorjem v zasebnem ni enotnega modela, različne so tudi tarifne priloge kolektivnih pogodb, kjer te obstajajo, v nekaterih panogah pa jih sploh ni in delodajalca zavezuje zgolj zakon o minimalni plači. „Enka je minimalka“ je že nekaj let znano geslo ZSSS, kjer si za takšno rešitev že nekaj časa prizadevamo. Delodajalcem smo predlagali sklenitev splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki pa jo zavračajo.“ MZ Ptuj še vedno brez prave martinove zgodbe Po odmevnem petkovem martinovanju, na katerem je Ptuj dobil svojo novo vinsko kraljico in na katerem so naznanili že uvod v Kurentovanje 2023, je v soboto dopoldan na osrednjem ptujskem Mestnem trgu že bilo tako kot na običajen dan, razen, da so ga krasile še hiške, ki pa verjetno že čakajo praznični december. Foto: Črtomir Goznik Hiške na Mestnem trgu so na martinovo soboto samevale. Komentiramo Ormoški svetniki so le pičle štiri dni pred lokalnimi volitvami sprejeli predlog proračuna za prihodnje leto. Skupine turistov, ki jih je v mesto vina in trte, kar je tudi eden od sloganov našega mesta, privabila zgodba preteklosti in tudi vinski patron, saj so vina s Ptujskega znana daleč naokrog po svoji kakovosti, so se s Slovenskega trga po Murkovi ulici spustile v prepričanju, da jih v teh hiškah tudi nekaj čaka, da bodo lahko pokusili nov vinski letnik in tudi kakšno lokalno dobroto. A žal so jih pričakale le prazne hiške (stojnice), nobene ponudbe ni bilo. Načrtovalci martinovih dogodkov so verjetno pozabili, da Martin praznuje vedno še v soboto in nedeljo, preden se poslovi. Mesto trte in vina, resda, da tega zapisa ne najdemo nikjer v mestu, razen morda v kakšnem promocijskem zapisu, je še enkrat, kot že tolikokrat doslej, pokazalo, da ne živi s tradicijo in za zgodbe mesta, tudi tiste, povezane z vinom in skoraj 800-letno tovrstno tradicijo. Ogromen oder, ki so ga tokrat za petkovo martinovanje postavili na Mestni trg, ni pa smel stati v okviru ptujske poletne noči, je tako gostil nastopajoče le en dan. Koliko bi mesto stalo, če bi še sobotno dopoldne martinovo obarvali, z nastopi in ponudbo, lahko tudi brez odra? Vinarji in ostali ponudniki bi verjetno z veseljem tudi v soboto dopoldan še komu postregli, le nagovoriti bi jih morali. Tudi ptujsko vinsko cesto bi lahko za ta dan vpeljali in naredili mesto (bolj) živo in privlačnejše za obiskovalce od drugod. Če pa bi jih sprejele še ptujske vinske kraljice, ki bi lahko postregle tudi s ptujskim mestnim vinom, bi lahko bil to odmeven dogodek v našem mestu. Lahko pa bi za ta praznik v mesto povabili tudi kmetije, ki s svojimi izdelki dosegajo najvišje ocene na vsakoletnem državnem festivalu Dobrote slovenskih kmetij, turistične kmetije, pekarice domačih dobrot, povezane v društvih žena, deklet, gospodinj. Sejem lokalnih dobrot bi se še kako ujel z novim vinskim letnikom na martinovo soboto vsako leto. Pa ne samo na to soboto, lahko bi ga za začetek v mesto pripeljali vsaj enkrat mesečno. Tako pa naše prireditve ostajajo še vedno prireditve zaradi prireditve, brez neke nadgradnje ali dodane vrednosti. Tisto, kar je naša prednost, moramo znati najprej predstaviti, nato pa tudi prodati. V tem trenutku pa preskoka še nismo naredili. V mesto vabimo druge kuhinje, na lokalno pa pozabljamo. Predvsem pa bi morali vedeti, da brez ponudbe v mestu ne bo več obiskovalcev oz. bodo tisti, ki se skozi mesto sprehodijo, še hitreje zapuščali mesto kot doslej, ne glede na zgodovinsko dediščino. Majda Goznik Odgovor na neresnične navedbe v članku Klobasi očita zlorabo javnega denarja V izdaji Štajerskega tednika, ki je izšla 8. novembra, je bilo v članku z naslovom Klobasi očita zlorabo javnega denarja v povezavi s podjetjem Komunala Odtok, d. o. o., izrečenih več neresnic. Poudarjamo, da so bile vse izjave gospoda Draga Lipiča glede Komunale Odtok lažne. Komunala Odtok ni financirala kampanje gospe Darje Slivnjak, kot je v članku lažno trdil Drago Lipič. Tudi izjava gospoda Lipiča, da je »pogodba med občino Sveta Trojica in Komunalo Odtok tudi posledica vračanja teh uslug«, je lažna in zlonamerna. Podjetje Komunala Odtok ima več kot tridesetletno zgodovino delovanja na trgu in je vse projekte in pogodbe pridobilo na osnovi referenc, izkušenj in konkurenčnih pogojev. Andrej Sitar, direktor Komunale Odtok, d. o. o. Ta je na prihodkovni strani težak 20,6 milijona evrov, na odhodkovni pa 21,7 milijona. Proračunsko luknjo nameravajo zakrpati z zadolževanjem v višini skoraj dveh milijonov evrov. Za investicije načrtujejo kar približno polovico denarja, dobrih 10 milijonov. V prihodnje leto prenašajo nekatere investicije, ki jih v tem letu niso uspeli izvesti, kot so obnova več občinskih cest, izgradnja namakalnega sistema, vrtec v Miklavžu pri Ormožu, obnova gasilskega doma Ivanjkovci in kolesarsko-pohodna pot Svetinje–Jeruzalem, predviden pa je tudi zaključek določenih projektov, največji med njimi je vodovod. Med večjimi projekti, ki so predvideni na novo, pa so ureditev stanovanjskega naselja v Ormožu, širitev cone, obnova kotlovnice v vrtcu Ormož, izgradnja kolesarske poti Trgovišče – Cvetkovci in sanacija cest po izgradnji daljnovoda. Največ vprašanj in pomislekov svetnikov je bilo okrog vrtine, ki je sicer uvrščena v načrt razvojnih programom za leto 2024, kar pomeni, da ne gre za obvezujoč dokument, temveč bolj za spisek želja v primeru ugodnih razpisov za sofinanciranje. Svetniki so se obregnili tudi ob predvideno zadolževanje, povišanje skupne mase plač v Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport ter ob skoraj štirikratno zvišanje postavke za subvencioniranje cene čiščenja odpadnih voda. Plaz kritičnih besed se je vsul iz ust svetnika Miroslava Novaka, ki je nezadovoljen z neizvedbo določenih projektov in predvidenim vlaganjem v prihodnjem letu v KS Ivanjkovci. Sicer pa je bil predlog proračuna v glavnem deležen pohval, slišati je bilo tudi nekaj predvolilnih in tudi pomislekov na račun sprejemanja proračuna tik pred volitvami. Kljub temu so svetniki predlog z veliko večino glasov sprejeli (samo en svetnik je glasoval proti) ter ga poslali v javno razpravo. Dokončno bo sicer proračun potrdil občinski svet v novi sestavi. MH Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK petek z 18. novembra 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje z Lokalne volitve 2022: predstavljamo 64 kandidatov in kandidatk za najvišjo funkcijo v občini Kdo so in kaj so o svojih prioritetah povedali kandidati To nedeljo bo brez dvoma eden vrhuncev letošnjega popolnoma volilno obarvanega novembra. V 212 občinah bodo volivci izbirali nove župane oz. županje in občinske svetnike/ce. V 23 spodnjepodravskih občinah se za najvišjo občinsko funkcijo poteguje kar 64 županskih kandidatov. Prav vsem smo postavili dve enaki vprašanji in jih zaprosili za konkretne ter kratke odgovore: 1. Za kateri projekt lahko s 100-odstotno gotovostjo zatrdite, da ga boste uresničili v prihodnjem 4-letnem mandatu? zacija parka Ljudski vrt, zmanjšanje energetskih izgub na toplovodnem omrežju in obnova vodovodnega omrežja 2. Postavitev reflektorjev na mestnem stadionu Osredotočil bi se še na postavitev otroških igral na Panorami, ureditev krožišča ob vstopu v mestno jedro, nadaljevanje obnove Ceste 8. avgusta, ureditev poligona za šole vožnje, poskrbel bi za zmanjšanje energetskih izgub na toplovodnem omrežju in obnovo vodovodnega omrežja. 2. Kako bi porabili dva milijona evrov, ki bi jih dobil občinski proračun ob loto zadetku enega izmed ob- Suzana Lara Krause, SLS, 43 let čanov vaše občine? Kaj so odgovorili in kako razmišljajo županski kandidati in kandidatke, vam predstavljamo v nadaljevanju. Mestna občina Ptuj Nuška Gajšek, SD, 40 let Napore bi Petek vložil še v čimprejšnji začetek izgradnje obvoznice in posodobite vodovodnega omrežja, izpostavlja še pomen oživljanja starega mestnega jedra. Robert Križanič, Državljansko gibanje Resnica, 49 let 1. Nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Grajeni in Pacinju 2. Prenova vodovodnega omrežja, ureditev OŠ Breg in centralne kuhinje Vrtca Ptuj Gajškova je zadovoljna, da so po desetletjih čakanja mnogi občani končno priklopljeni na kanalizacijski sistem, prizadevala bi si za nadaljnje širjenje omrežja, kot izjemno pomemben projekt izpostavlja še izgradnjo vodovoda. Andrej Čuš, neodvisni, 32 let Andrej Lacko, SNS, 57 let 1. Sanacija Čistilne naprave in končanje problematike smradu 2. Sprejel bi skupno odločitev z mestnim svetom Vzpostavil bi infrastrukturo za mlade, poskrbel za večjo prepoznavnost mesta na svetovnem zemljevidu mest zgodovinskega pomena, zavzel bi se za vlaganja v energetsko samooskrbnost. Boštjan Koražija, Levica, 48 let 1. Dokončna ureditev problematike arheologije 2. Posvetoval bi se s člani mestnega sveta in občani V primeru, da ne uredi problema arheologije, zagotavlja, da ne bo več kandidiral na naslednjih županskih volitvah. Posvetil bi se še varnim šolskim potem ter podpori športu, rekreativnemu in vrhunskemu, verjetno tudi Ranci. Štefan Petek, Gibanje Svoboda, 56 let 1. Arheološki muzej 2. Del za arheološki muzej, drugi del za mestne in primestne četrti Projekt, za katerega obljublja, da bi ga zagotovo izvedel v štiriletnem mandatu, je izgradnja arheološkega muzeja z interaktivno predstavitvijo okoliščin, v katerih je razstavljeni eksponat nastal. Občina Kidričevo Jadranko Školnik, SD, 49 let 1. Temeljita sanacija občinskih stanovanj v starem mestnem jedru in gradnja novih javnih stanovanj 2. Participativni proračun Poskrbel bi za temeljito ozelenitev mesta ter ustanovitev zavetišča za zapuščene in zavržene živali. Franjo Rozman, SDS, 57 let 1. Ureditev infrastrukture ob parkirišču pod gradom, revitali- 1. Obnova žitnice 2. Ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine mesta 1. Ptujska obvoznica in obnova vodovoda 2. Pol sredstev za participativni proračun, pol za dokumentacijo za elektrarno-toplarno Prepričana je, da je treba občanom znižati stroške za ogrevanje in odvoz smeti, zagotavlja pa še, da bi do leta 2026 vse avtobusne postaje pokrili. 1. Participatorni proračun 2. Oprostitev plačila stroškov kanalizacije za gospodinjstva za leto dni, brezplačni programi za otroke, nakup otroških igral Školnik je med prioritetnimi projekti navedel še gradnjo namakalnega sistema, vlagali bi v posodobitev vodovoda in kanalizacije, poskrbeli za energetsko sanacijo naselja Kidričevo, podpirali Talum pri vzpostavitvi logističnega centra, vzpostavili bi monitoring stanja okolja v občini. Anton Leskovar, SDS, 55 let 1. Optično omrežje 2. Športno-prireditveni park Horvat je dodal, da bi bila prednostna naloga novega župana in občinskega sveta dokončanje obstoječih projektov, kot so kolesarke, sanacija vodovodnega omrežja in vzdrževanje obstoječih objektov v lasti lokalne skupnosti. Meni, da je gradnjo optike nujno začeti nemudoma. Stanislav Ciglar, Zeleni Slovenije, 40 let 1. Vodovod in kanalizacija Njiverce 2. Vsebine za kakovostno preživljanje prostega časa Leskovar napoveduje še gradnjo vrtca, urejanje krajevnega središča s trgovino, gasilskim učnim centrom, športnim parkom in dvorano v Lovrencu na Dravskem polju, začeli bodo urejati Kidričevo po novem projektu Kidričevo mesto. Alojz Herga, SLS, 59 let Občina Hajdina 1. Optično omrežje 2. Razgledni stolp po vzoru Lendave Herga meni, da so vlaganja v optiko prednostnega značaja, saj okoli 20 odstotkov občanov na obrobju občine nima internetne povezave, kar je za današnji čas nesprejemljivo. Spodbujal bi tudi podeželski turizem v povezavi z vinogradništvom. 1. Infrastruktura za šport in rekreacijo 2. Pokril bi dolgove občine, posvetoval bi se tudi z občani Ciglar je poudaril, da lahko zagotovi več projektov in ne zgolj enega. Med drugim so to igrala za najmlajše, trim steza, fitnes na prostem. Ustanovili bi zavod za turizem, zgradili žarni zid, gasilcem pomagali pri nakupu opreme, v prazničnem času pa izdatno okrasili občino in organizirali božični koncert. Stanislav Glažar, SDS, SD, SLS, 58 let 1. Dograditev vrtca 2. Odvisno od predlogov občanov Glažar je pojasnil, da bo v naslednjem mandatu treba končati začete projekte gradnje kanalizacijskega sistema in kolesarskih stez, napovedal je sprejem prostorskega akta za potrebe stanovanjske in poslovne gradnje ter ureditev medgeneracijskega centra. Janko Merc, neodvisni, 62 let 1. Dom za starejše s parkovno ureditvijo ob cerkvi 2. Vrtec in spletna učilnica v OŠ Hajdina Merc je poudaril, da je bil med pobudniki za gradnjo doma upokojencev, zato bi si prizadeval, da se dom zgradi v roku dveh let, to je najkasneje do konca leta 2024. Dodal je, da kot pomembna ocenjuje tudi vlaganja v šolski prostor – za zagotavljanje sodobnih standardov. Občina Juršinci Robert Horvat, neodvisni, 52 let Janko Merc, neodvisni, 67 let Vesna Krampelj, SDS, 41 let 1. Optično omrežje 2. Odvisno od predlogov svetnikov in občanov Če bi imeli v občini srečnega dobitnika loto zadetka, bi se Krampljeva o tem posvetovala s svetniki na seji občinskega sveta. Glede na potrebe v občini meni, da bi imeli prednost nov športni park s površinami za rekreacijo, obnova večnamenske dvorane in donacije društvom. 1. Energetska obnova kurilnice, vrtca in šole 2. Turistični, gostinski in rekreacijski center v ribiški jami, predlogi občanov Merc je med projekti, ki bi jih brez dvoma realiziral, če mu bo zaupan še en mandat, navedel tudi obvoznico in sodobno urejeno križišče v Dornavi, ureditev križišča na Polenšaku, kolesarsko stezo ter žarne grobove in prostor za raztros pepela na pokopališču. Viljem Mar, neodvisni, 57 let Občina Dornava Matej Zorko, SDS, 35 let 1. Javni zavod za kulturo, šport in turizem za upravljanje dvorca 2. Infrastrukturni projekti, oprema za šolo in vrtec, dotacije društvom, promocija občine Zorko ustanovitev javnega zavoda vidi kot prioritetno tudi iz razloga, da bi ta lahko bil podpora društvom, jim pomagal pri pridobivanju dodatnega denarja na razpisih, vzpodbujal za sodelovanje v projektih in skrbel za celovito promocijo občine Dornava. 1. Dograditev prostorov OŠ Dornava 2. Kolesarske poti Mar je dodal, da so med njegovimi prioritetami vlaganja v šolski prostor (tudi nova telovadnica), cestno infrastrukturo, energetska sanacija OŠ Polenšak (podjetniški inkubator, medgeneracijski center), obnova vodovodnega omrežja, nakup gasilske opreme, urejanje vaških jeder ter pomoč kmetijstvu in podjetništvu. Rajko Janžekovič, neodvisni, 47 let 1. Nujno potrebne dodatne učilnice k šoli 2. Turistična atrakcija v povezavi z dvorcem Janžekovič je med prioritetnimi projekti naštel še oživitev poslopja nekdanje šole na Polenšaku, Štajerski TEDNIK petek z 18. novembra 2022 petek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 in kandidatke za županski stolček Občina Markovci Pravdič je poudaril, da so že pristopili k izdelavi projektne dokumentacije za dogradnjo vrtca in šole ter ureditev zunanjih igrišč. Nadaljevali bi tudi z modernizacijo cest, prvi bi bil na vrsti odsek Hrastovec–Golc. Posvečali pa bi se tudi izboljšanju turistične ponudbe. Dragan Mikša, neodvisni, 54 let regijski vodovod s posodobitvijo hidrantnega sistema, pospeševanje turizma, dejavnosti v športno-rekreacijskem parku in ureditev „izgubljenih“ kolesarskih poti. Drago Ciglar, neodvisni, 59 let 1. Zmanjšanje dolga občine 2. Športno-rekreacijski center Denar od davka na loto dobitek bi Ciglar namenil tudi za poplačilo občinskega dolga. Sicer pa med prioritetnimi projekti vidi dograditev šole in posodobitev vrtca, gradnjo športnih objektov in kolesarske steze ter novo šolsko telovadnico, pospeševanje kmetijstva, obrti, podjetništva in turizma. Sandi Žuran, NSi, 33 let 1. Sanacija osnovne šole in vrtca 2. Ureditev šole Polenšak za stanovanja ali medgeneracijski center Žuran meni, da bo treba nadaljevati že zastavljene projekte. Če bi imeli v občini srečnega dobitnika lota, bi občini denar iz tega naslova prišel prav za pomembne projekte, ki bi si jih zastavili. Vsekakor bi se o porabi tega denarja tudi širše posvetoval z občani. 1. Izgradnja solarnih sistemov in šolsko igrišče 2. Medgeneracijski center s kulturno dvorano Mikša bi si prizadeval za revitalizacijo Ptujskega jezera in ureditev središča v Markovcih. Gradnji doma starostnikov ni naklonjen pod trenutnimi pogoji; zavzema pa se za gradnjo varovanih stanovanj ali centra za paliativno oskrbo. Uvedel bi participativni proračun. 1. Izgradnja kolesarskih poti in pločnikov 2. Izgradnja objekta Športnega društva Markovci z občinskim trgom Gabrovec bi se zavzemal za izgradnjo doma starejših občanov. Prav tako bi poskušal najti zadostna sredstva za prenovo električnega omrežja, ustanovitev energetskih zadrug, širitev obrtne cone in podporo obrtnikom, kmetom, društvom in vsem generacijam občank in občanov. 1. Izgradnja vrtca in rekreacijskega centra na starem nogometnem igrišču 2. Projekt vetrne energije Ranfl bi si prizadeval za izboljšanje kakovosti bivanja, in sicer preko vpeljevanja procesov energetske samooskrbe, kar posledično pomeni nižje zneske na položnicah za občane. Prav tako bi poskušal še dodatno okrepiti področja gospodarstva, kulture, športa, gasilstva in poplavne varnosti. Janko Erhatič, neodvisni, 53 let 1. Dograditev ali novogradnja vrtca in šole 2. Odkup in rušitev zapuščenih stavb in na tem mestu gradnja poslovno-stanovanjskih objektov Erhatič se zavzema za gradnjo mostu čez reko Pesnico (na cesti Moškanjci–Tibolci), izgradnjo manjkajočega kanalizacijskega sistema v Tibolcih in Zamušanih, postavitev elektro distribucijskega sistema z možnostjo priključitev fotovoltaičnih elektrarn ter razširitev industrijske cone v Muretincih. 1. Dograditev vrtca 2. Komunalno opremljanje industrijske cone Kolar med ključnimi projekti izpostavlja dozidavo vrtca, izgradnjo medgeneracijskega centra z bivalno enoto za starejše, gasilski dom, kulturno dvorano ter prostore za društva. Zavzemal se bo tudi za mlade družine, povečanje obrtne cone in uvedbo participativnega proračuna. 1. Izgradnja novega gasilskega doma 2. Na območju vsakega vaškega odbora bi zgradili objekt za njihove namene in za potrebe turizma Jurgec bi dal v naslednjem mandatu prednost izgradnji doma za starejše, kolesarskih poti in širitvi obrtne cone v Dolanah. Prav tako bi skušal pripeljati optično omrežje do vseh občank in občanov. Poudarek bi bil tudi na izboljšanju položaja mladih in turistične dejavnosti. Antonija Žumbar, neodvisna, 61 let 1. Katarinina vas (oskrba starejših) 2. Širokopasovno omrežje (optika) Med cilji Žumbarjeve so izgradnja prizidka k turistično-večnamenski dvorani in Tehnološko razvojnega centra, ki bi pod eno streho združeval civilno zaščito, inkubator za mlade podjetnike in prostore Javnega zavoda Belana. V ospredju bi bila ureditev cest in končno odprtje gradu Borl. 1. Izgradnja novega Gasilskega doma Prepolje 2. Sanacija ceste Marjeta–Prepolje Po besedah Greifonerja bi v naslednjem mandatu zgradili tudi Dnevni center aktivnosti Loka in uredili knjižnične prostore v Staršah. Prav tako je prepričan, da bi pristopili k sanaciji ceste na relaciji Marjeta–Prepolje ter Ptujske ceste. 2. Odločil bi občinski svet V prihodnjem mandatu želi uresničiti še nabavo novega gasilskega vozila za PGD Središče, dodatno garažo za PGD Obrež, nabavo protipoplavnih blazin, ureditev atletske steze, izgradnjo manjkajoče javne razsvetljave po naseljih … Renata Požgan Bubek, NSi, 51 let Ivan Škrlec, SLS, 51 let 1. Digitalizacija podeželja oz. projektov 2. Izgradnja medicinskega diagnostičnega centra Po besedah kandidata bi z digitalizacijo projektov izmerili konkretne učinke oz. napredek posameznih projektov – na primer pri izgradnji nove kolesarske steze število kolesarjev. Med drugim bi podpiral ideje in vsebine, ki pomagajo ohraniti poklice z visoko dodano vrednostjo v občini, ter projekte, ki omogočajo višanje vrednosti kmetijskim izdelkom. Občina Sveti Tomaž Mirko Cvetko, NSi, 56 let Stanislav Greifoner, neodvisni, 58 let Slavko Pravdič, NSi, 54 let 1. Ureditev dodatnih prostorov za vrtec in osnovno šolo 2. Izgradnja doma za ostarele in varovanih stanovanj 1. Pohodna-kolesarska pot Svetinje-Jeruzalem 2. Odločali bi občani preko participativnega proračuna V okviru projekta Pohodna-kolesarska pot Svetinje–Jeruzalem bi uredili doživljajske točke z novo zgrajenim turističnim centrom Svetinje, ki bi poleg informacijske točke ponujal tudi digitalne atrakcije in razgledno ploščad. Občina Starše Občina Zavrč Jožef Petek, SLS, 62 let 1. Izgradnja vrtca in nadstandardni program 2. Izgradnja neprofitnih stanovanj Janez Jurgec, neodvisni, 60 let Borut Kolar, neodvisni, 34 let Občina Gorišnica Danijel Vrbnjak, SDS, 39 let Občina Cirkulane Janko Ranfl, SDS, 58 let Milan Gabrovec, LDS, 57 let Miran Prigl, SNS, 61 let 1. Kolesarska povezava Dornava–Ptuj 2. Nova šolska telovadnica Šolska telovadnica je projekt, ki ga Prigl vidi kot najpomembnejšega. Če bi mu volivci zaupali vodenje občine, bi nemudoma začel aktivnosti za ta projekt. Enako nujna je po njegovem mnenju tudi kolesarska povezava s Ptujem, predvsem v smislu turističnega razvoja. Po besedah Petka je treba pripraviti projekte za izvedbo dodatnih prostorov v osnovni šoli. Prav tako je med njegovimi načrti razširitev obrtnih con v Moškanjcih in Forminu ter oživitev Sokovega mlina. Pri sooblikovanju občine pa si želi večje sodelovanje z vaškimi odbori. Občina Ormož 1. Nadaljevanje izgradnje komunalne infrastrukture 2. Hitrejša izvedba načrtovanih projektov Cvetko bi se v naslednjem mandatu zavzemal tudi za ureditev objekta stare šole za potrebe občine Sveti Tomaž. V primeru morebitnega prejema davka od loto dobitka pa pravi, da bi sredstva porabili za hitrejšo realizacijo navedenih projektov in brez potrebne zadolžitve občine. Občina Središče ob Dravi Jurij Borko, neodvisni, 54 let 1. Poslovna cona Lipje, obnova vodovoda 1. Poslovna cona Lipje 2. Dnevna bivalna enota za ostarele in onemogle Renata Požgan bi z denarjem od davka na loto dobitek poskrbela še za tople obroke za vse, ki si ga ne morejo skuhati, omogočila nakup novega gasilskega vozila, uredila prostorske stiske v gasilskem domu Obrež ter brezplačno malico in kosilo za vse otroke v vrtcu in šoli. Andrej Horvat, SDS, 43 let 1. Dograditev vrtca, atletska steza 2. Posodobitev infrastrukture na celotnem območju občine V primeru dodatnih sredstev iz naslova davka na loto dobiček bi kandidat uredil manjše čistilne naprave, kjer jih še ni (v vaseh Šalovci in Godeninci), posodobil vodovod, kjer je to potrebno, ter del sredstev namenil za razvoj turizma. Toni Jelovica, neodvisni, 50 let 1. Ureditev in zagon industrijske cone Lipje 2. Izgradnja novega vrtca Po besedah kandidata je ključno, da občina omogoča ugodne pogoje za razvoj gospodarstva. Zato bi si po ureditvi in zagonu industrijske cone prizadeval za njeno širitev. Štajerski TEDNIK petek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK petek z 18. novembra 2022 V središču 8 stran 8 Občina Makole Jožef Trol, neodvisni, 57 let 1. Izgradnja rekreacijskega centra za vse generacije 2. Trgovina in bencinska črpalka to z razgledno točko, e-polnilce za kolesa in avtomobile, kolesarske poti, revitaliziral bi Sestrško jezero. ter za ureditev varnih šolskih poti, dodaten denar pa bi vložil v zdravstvo ter za medgeneracijsko oskrbo. Sašo Kodrič, SLS, 30 let Ivan Žagar, SLS, SDS, NSi, DeSUS, 60 let Občina Videm Franc Majcen, neodvisni, 65 let 1. Novogradnja mostu v naselju Varoš 2. Varovana stanovanja za starejše Želi si, da bi lahko uresničil vse, kar je v programu 2023–2026, saj meni, da je uresničljiv. Danilo Lončarič, SDS, 46 let Če bi občina prejela dodaten denar, bi z njim izvedli nujne ukrepe za zagotavljanje osnovne infrastrukture in s tem življenjskih pogojev, ob tem pa bi denar oplemenitili s prijavljanjem na razpise. Brane Kolednik, SMS-Zeleni, 49 let 1. Ureditev in razširitve vrtca na eni lokaciji 2. Ureditev prostorov gasilskih društev, ki še čakajo obnovo ali izgradnjo, ter ureditev objekta na Ptujski Gori, ki bi služil za podporo in razvoj turizma. Z ureditvijo vrtca na eni lokaciji meni, da bi občina racionalizirala del stroškov ter povečala varnost in standard delovnega in vzgojno-izobraževalnega okolja. Marjan Vesenjak, SDS, 43 let 1. Urejanje starega mestnega jedra v povezavi s stanovanji za mlade 2. Nadgradnja zdravstvenega doma z zelenimi parkirišči, varovana stanovanja, avtobusna postaja, kolesarske povezave, opremljanje industrijske cone za nova delovna mesta, nadgradnja športnega parka in ureditev kulturnega centra Žagar je poudaril, da zasleduje enakomeren razvoj tako mesta kot podeželja za vse generacije. Ljubo Poles, Gibanje Svoboda, 59 let 1. Izgradnja vrtca 2. Večnamenska športna dvorana s parkom za vse generacije Kolednik razmišlja tudi o širitvi šole, izgradnji objekta za namene turizma, kot župan pa bi se zavzemal, da bi bili občani zadovoljni z življenjem v občini. Branko Marinič, SDS, 66 let Med pomembnimi investicijami v prihodnjem mandatu vidi Klobasa že načrtovano in finančno potrjeno gradnjo energetsko varčnega vrtca ob Trojiškem jezeru ter siceršnjo ureditev okolice jezera kot rekreacijsko turistične površine. bujejo igrišča za mali nogomet z umetno travo, odbojko na mivki in košarko pa tudi fitnes na prostem in pokrit objekt za rusko kegljanje. Kar se davka od iger na srečo tiče, bi dobitnik odločal vsaj o polovici sredstev, kako naj jih občina porabi. Drago Lipič, SD, 67 let Občina Destrnik 1. Odprtje medgeneracijskega centra 2. Gradnja vrtca Lipič meni, da je bilo povezovanje generacij doslej povsem prezrto, prizadeval pa bi si tudi za izgradnjo športno rekreacijskega centra ob Trojiškem jezeru in ureditev trškega jedra, ki že vrsto let kliče k temeljiti obnovi. Občina Trnovska vas Alojz Benko, SLS, 68 let Vlasta Tetičkovič Toplak, SDS in SLS, 44 let 1. Ureditev poslovilnega objekta in širitev pokopališča 2. Dokončanje »odprtih« projektov in razvoj turizma Prva faza modernizacije pokopališča je že v izvajanju, Tetičkovič Toplakova pa obljublja, da bi celoten projekt zaključila v najhitrejšem možnem času. Sedanji vežici bi dodala prizidek s pokritim poslovilnim prostorom in uredila okolico s parkiriščem. Branko Horvat, Lista za Urban, 55 let 1. Oživitev dela vaških odborov 2. Posvetoval bi se z občinskimi svetniki Lončarič bi vzpostavil finančni spodbudi za posamezni vaški odbor, in sicer 40.000 evrov za hriboviti del in 20.000 evrov za nižinski – ravninski del. Občina Žetale Anton Butolen, neodvisni, 67 let 1. Posodobitev lokalnih cest 2. Izgradnja cestne, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture po celotni občini Prednostno bi uredil odseke Podlože–Medvedce–Sestrže, Grdina, odcep proti Zeleni dolini, ureditev pločnika in javne razsvetljave v Stopercah ob glavni cesti in nato po prioritetah naprej. Janja Dežmarić Zolar, NSi, 38 let 1. Oživitev mestnega jedra 2. Urejanje mestnega centra, izgradnja kulturnega centra z večnamensko dvorano in kinom, posodobitev nogometnega stadiona Mestno središče bi Ljubo Poles namenil pešcem, mestno jedro bi uredil in oživil z različnimi dejavnostmi in kulturnimi dogodki. 1. Dodatni prostori za predšolsko vzgojo v Leskovcu, na Selih in v Vidmu 2. En milijon bi namenili za urejanje cest, en milijon bi namenili za dom starejših Občina Sveti Andraž Darja Vudler Berlak, neodvisna, 40 let Romana Brzin, Za ljudstvo Slovenije, 52 let 1. Gradnja športno rekreacijskega centra za vse generacije 2. Ureditev središča Trnovske vasi Benko obljublja, da bi v skladu s proračunskimi možnostmi še naprej obnavljal občinsko cestno infrastrukturo, na primernejšo lokacijo pa preselil centralno čistilno napravo. Slavko Moharič, Resni.ca, 56 let 1. Dokončanje začetih projektov, zlasti pokopališča 2. Ureditev cestne infrastrukture Horvat pravi, da bo treba več pozornosti posvetiti občinskim cestam, ki so nekatere že na meji makadamskih, nujno pa posodobiti tudi režijski obrat, ki ima več kot 20 let staro opremo. Robert Simonič, Najprej Destrnik, 46 let 1. Sprejetje sprememb OPN 2. Sanacija ceste Žetale–Majšperk, sicer pa bi se posvetoval z občinskim svetom. Butolen pravi, da je optimist in večni borec in da bi z občinskim svetom zagotovo uresničil več kot le en projekt, izpostavil je ureditev obrtne cone v Dobrini ter pločnikov in avtobusnih postajališč ob državni cesti v Dobrini in Čermožišah. 1. Večja pristojnost krajevnih skupnosti 2. Nagrajevanje mladih ustvarjalcev, dijakov in študentov, postavitev razglednega stolpa z vinsko fontano na vrhu Jelovic in Sv. Bolfenka. Dežmarić Zolarjeva meni, da krajevne skupnosti potrebujejo več pooblastil pri odločanju in gospodarjenju z naložbami. Občina Majšperk Občina Slovenska Bistrica Dušan Mesarič, Gibanje Svoboda, 50 let Matej Španinger, SNS, 41 let 1. Razširitev in ureditev trga na Ptujski Gori 2. Gradnja pločnika in parkirišča v Stopercah ter parkirišče za pohodnike na Donačko goro Na Ptujski Gori bi vzpostavil pla- 1. Obnovitev mladinskih centrov po posameznih KS 2. Varna hiša, saj je ena od najpomembnejših stvari v našem življenju od rojstva naprej varnost, občutek varnosti Dodatno je še navedla, da bi v mandatu izvedla projekta vzpostavitev občinske semenske banke, obuditev starih vodnjakov. Občina Podlehnik Sebastian Toplak, 1. Vzpostavitev devetletke na OŠ neodvisni, 48 let Zgornja Polskava 2. Javna razsvetljava, kolesarske poti Dodatno bi se potegoval za ureditev vseh dotrajanih cest v občini 1. Ureditev sakralno-kulturnega objekta z žarnim zidom 2. Gradnja večje športne dvorane Vudler Berlakova bi se zavzela za dokončanje vseh zadanih ciljev in za gradnjo novega gasilskega doma, obenem pa upa, da država ne bo pozabila na podeželje in manjše občine, ki bodo imele enake možnosti pri pridobivanju nepovratnih sredstev kot veliki. Občina Sveta Trojica David Klobasa, 1. Izgradnja komunalne infra- Nova Slovenija, 34 let strukture za poslovno cono Podlehnik 2. Posvetoval bi se z občinskim svetom 1. Ureditev trškega jedra z novim gasilskim domom 2. Vprašal bi srečnega dobitnika in občane 1. Priprava kratkoročne in dolgoročne strategije razvoja občine 2. Vprašal bi vaške odbore Moharič pravi, da bi bil njegov način dela povsem drugačen kot doslej, saj se mu ne zdi prav, da peščica odloča o tem, kaj množica potrebuje, zato bi se z ljudmi veliko pogovarjal in jih poslušal ter šele nato deloval. Jože Potrč, neodvisni, 63 let 1. Gradnja medgeneracijskega športnega centra 2. Posvetoval bi se s srečnim dobitnikom Potrč meni, da občani potre- 1. Trajnostna oskrba starejših 2. Gradbeni konzorcij in vodno zabaviščni park Ciglenca Simonič bi se po skandinavskem modelu zavzel za ureditev skupnosti starejših na kmetijah, ki so »prijazna« alternativa dragim domovom za upokojence, povezal pa bi tudi manjše samostojne podjetnike in podjetja, da bi bili povezani bolj konkurenčni. DK, MZ, MH, EK, SD Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podeželje petek z 18. novembra 2022 9 Podravje z Prva neuradna ocena škode po suši rekordna, izplačila v letu 2023 Letos obljubljenih izplačil po suši še ne bo Končna ocena škode v kmetijstvu zaradi letošnje suše uradno še ni potrjena, ministrica za kmetijstvo Irena Šinko pa je ob obisku na Ptuju zaupala, da naj bi bila neuradna ocena škode okrog 162 milijonov evrov, to je 40 milijonov evrov več kot v doslej rekordnem sušnem letu 2003. Ob tem je priznala, da pomoč kmetom letos še ne bo izplačana, napovedala pa je dodatno pomoč živinorejcem. Prihaja pomoč živinorejcem Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko kmetom ni podala informacije o predčasnem izplačilu, na katero so mnogi upali, je pa dodala: »Ravno v teh dneh smo pri predsedniku vlade sprejeli odločitev, da vsem živinorejskim kmetijam, ki so odvisne od lastne krme, še v tem letu pomagamo s finančno pomočjo.« Finančna pomoč naj bi bila dodeljena v obliki pavšala na hektar. Za travnike, kjer je suša prizadejala do 60 % škode, naj bi pomoč znašala 14,8 evra ter 29,6 evra po hektarju za travnike, kjer je suša povzročila škodo nad 60 %. Kmetje bodo za njivske površine lahko pridobili 37 evrov oz. 74 evrov. Odločbe o upravičenosti naj bi izdala Agencija za kmetijske trge do 21. decembra. Foto: Črtomir Goznik Kmete v Podravju je letos prizadela najprej spomladanska, nato še poletna suša, ki je z visokimi temperaturami in pomanjkanjem padavin ponekod povsem oklestila pridelek koruze. Največje škode, nad 80 %, so bile na njivskih površinah na območjih izrazito peščenih plitkih tal Ptujskega in Dravskega polja, od Kidričevega, Hajdine, Ptuja, Markovcev, Dornave, Gorišnice do Ormoža, tudi drugod pa je bil pridelek manjši v primerjavi s predhodnimi leti. Suši in njenim posledicam se niso izognile niti haloške kmetije, kmetije na Pohorju in Slovenskih Goricah, saj so bile travniške površine ožgane. Predsednik vlade Robert Golob je sredi avgusta obiskal prekmurske kmete in takrat dejal, da se bodo na vladi zelo potrudili, da bodo postopke skrajšali na minimum ter škodo ocenili do 30. septembra, da bi lahko že konec leta začeli z izplačili. Na računih kmetov sredi novembra še ni niti evra pomoči, prav tako še ni znano, do koliko pomoči, če sploh, bodo kmetje iz Podravja upravičeni. Član ptujske območne enote kmetijske zbornice Milan Fideršek, sicer kmetovalec iz Zg. Jablan, je ministrico zato Foto: KGZ Ptuj Kot vse kaže, je letošnja suša prekosila škodo iz leta 2003, ko je bila po besedah Ivana Brodnjaka zabeležena najhujša suša v Sloveniji. soočil z vprašanjem, na kateri točki je izplačilo škod po suši ter kakšne so prve ocene. Ministrica je priznala, da suša kljub drugačnim napovedim še vedno ni ocenjena. »Neuradna ocena škode je okrog 162 milijonov evrov. Preverja pa se še pridelek grozdja, hmelja in jabolk. Ko bo komisija potrdila škodo, potem bo to morala potrditi še vlada, nato lahko na ministrstvu pripravimo program. Letos izplačila škod po suši tako ne bo.« Če neuradna ocena drži, potem pomeni, da gre za najobsežnejšo škodo kmetijstvu v zadnjem obdobju. Zadnji znani podatki so za leto 2003, ko je bila tudi najvišja ocenjena škoda, in sicer v višini 121,5 milijona evrov. Dosedanja pomoč države za kmete preskromna V luči različnih obljub o pomoči zaradi draginje energentov pa je kmetovalec iz Zg. Jablan Milan Unuk vprašal, ali so kmetje enakopravni podjetnikom in drugim državljanom, ki bodo imeli subvencionirane cene plina in elektrike. »Kaj pa mi, kmetje? Cena umetnih gnojil se nam je podražila za 400 %, kljub različnim subvencijam, cena gnojil ostaja enaka. Kako bomo v prihodnje kmetovali?« Ministrica je odgovorila: »Kmetje ste dvakrat prejeli pomoč za nakup reprodukcijskega materiala, sektor mleka je prejel pomoč, pomoč je bila izplačana tudi zaradi višjih cen goriv.« Kmetje seveda z odgovorom niso bili zadovoljni in so ocenili, da je bila pomoč v primerjavi s podražitvami preskromna. Mojca Vtič 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Podravje z V ospredju tradicionalnega slovenskega zajtrka je mleko Še bolj uspešno skupaj naprej Zajtrk z mlekom – super dan! V vrtcih in osnovnih šolah so danes obeležili že dvanajsti tradicionalni slovenski zajtrk. Pod sloganom Zajtrk z mlekom – super dan so otrokom postregli z medom, maslom, kruhom in jabolki oz. drugim sadjem lokalnega porekla. Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku so marsikje dodali še različne poučne vsebine, povezane s pridelovanjem zdrave hrane. Gre za osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ki osvešča tako odrasle kot otroke o pomenu rednega in zdravega prehranjevanja, kamor sodi že prvi jutranji obrok – zajtrk. V projekt je vključenih 86.000 otrok v vrtcih in 200.000 v osnovnih šolah ter vzgojno-izobraževalnih zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da tradicionalni slovenski zajtrk dviguje zavest o pomenu zajtrkovanja. Zajtrk uživa približno polovica otrok v starosti okoli 12. leta, nato pa začne ta delež padati. Med srednješolci jih zajtrkuje le še slaba tretjina, nato pa se začne s starostjo spet zviševati. Čebelarska zveza Slovenije pa je podala celo pobudo, da bi petek ostal dan za tradicionalni slovenski zajtrk, preostali dnevi v tednu pa bi bili lahko namenjeni drugim obrokom. Za izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka 0,72 evra po otroku Vrtci, osnovne šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi po- Foto: ČG Otroci v vrtcih in osnovnih šolah danes zajtrkujejo kruh z medom, mleko in jabolko. Postreženih že več kot 2,5 milijona tradicionalnih zajtrkov Prvi Tradicionalni slovenski zajtrk so leta 2011 izvedli na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, danes pri projektu sodeluje 14 vladnih in nevladnih organizacij. V vseh teh letih je bilo v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah postreženih več kot 2,5 milijona tradicionalnih slovenskih zajtrkov. trebami so upravičeni do povrnitve stroškov za izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka, in sicer v višini 0,72 evra po otroku. Pri tem morajo upoštevati pripravo zajtrka, ki je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja, pri čemer morajo biti vse sestavine pridelane in predelane v Sloveniji. Estera Korošec Pretekli mandat, v katerem sem imela čast uresničevati vaše pobude v korist Cirkulan, je zaznamoval neprijazen čas epidemije koronavirusa, ki nas je skoraj dve leti omejeval. Upajmo, da se ta čas nikoli več ne vrne. Kljub izzivom pa je za mano zelo uspešno obdobje dela z mnogimi realiziranimi projekti, ki ga želim nadaljevati tudi v prihodnje. Ob srečanjih po naseljih naše občine sem dobila pozitivno potrditev, da sem v tem obdobju presegla strankarska razhajanja, ki so v preteklosti razdvajala ljudi, in uspela umiriti retoriko, ki je bila prisotna v naši občini. Tudi v prihodnjem mandatu želim izvesti številne projekte in pri tem pridobiti čim več nepovratnih sredstev: • na področju turizma; zagotoviti odprtje gradu Borl za javnost, urediti turistično romarsko pot k cerkvi sv. Ane, kolesarske steze in dokončati ter realizirati še druge projekte v partnerstvu z drugimi občinami; • izgradnjo širokopasovnega omrežja za izboljšanje internetne povezave; • postavitev nove infrastrukture za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe za starejše (Katarinina vas, pomoč na domu …) ter spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje; • na področju podjetništva in dopolnilnih dejavnosti skozi finančne spodbude pomagati podjetnikom, skozi spremembo prostorskega plana omogočiti razširitev PEC ter vzpostaviti inkubator za mlade podjetnike; • izvesti projekte za pomoč mladim in mladim družinam (izgradnja večstanovanjskih stavb, komunalna ureditev parcel …); • zagotoviti primerne prostore civilni zaščiti in gasilcem ter društvom, ki doprinesejo s svojo dejavnostjo k večji prepoznavnosti in razvoju kraja; • zgraditi prizidek k osnovni šoli s plezalno steno, urediti energetsko sanacijo občinskih stavb. Čutim, da ste v meni prepoznali človeka, ki je zmožen voditi in predstavljati našo malo, a krasno občino s srčnimi, delovnimi ljudmi sredi čudovitih Haloz in jo skupaj z vami oblikovati v razvoj na vseh področjih. Jaz pa vam obljubim vestno in pošteno delo za naš skupen boljši jutri, kot sem to delala tudi do sedaj. Naročnik objave: Antonija Žumbar Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 18. novembra 2022 Ptuj z Nova pesniška zbirka Zdenka Kodriča Knjigarnica TIŠINA, POLNA VETRA Dragi bralci, a ni Tišina, polna vetra tako vabljivo poveden in hkrati skrivnosten knjižni naslov? Dvojina tišine in vetra ter podoba na naslovnici knjige: blago stikajoča torza ženske in moškega, moški, nekoliko spredaj, je naslikan barvito, ženska nekoliko zadaj, je narisana z modro, oba na modrikastem ozadju, ki prehaja v zgornjem, vrhnjem delu platnice v senčno vijoličast odtenek. Čez spodnji del se zdi, kakor bi veter odnašal liste papirja, tja proti sredini naslovne platnice, kjer je z belo, centralno, v treh vrsticah zapisan naslov, nad njim je izpisano z oker barvo, kakršne je največ na profilu glave moškega, ime avtorice Gabriele Babnik. Tako svojstveno oblikovani so vsi romani zbirke Beletrina, četudi zbirka ni šteta, izdaje že na daleč, po videzu, sodijo skupaj. Morda bi kdo porekel, da deluje takšna knjižna oprema komorno, ali celo minimalistično, vendar je sozvočna literarnemu izrazu, zvrsti, obliki besedila, če se lahko tako izrazim. No, zgornji opis velja za papirni knjižni ovitek, kjer sprednji zavihek prinaša osnovne podatke o vsebini knjige, na zadnjem zavihku so izpostavljene osnovne informacije o avtorici. Platnici trde vezave sta brez posebnih likovnih intervencij, sivi sta, nad s črno izpisanim imenom avtorice je samo »piktogramček« črne ženske dlani, pod njim pa ponovitev naslova z belo; pravzaprav nekako v nasprotju z likovno govorico na ovitku in hkrati povedno, saj roman raziskuje in govori o nekem davnem odnosu med pesnikom in njegovo muzo, vendar pozor, roman začenja z Uvodnim pojasnilom avtorice: Sredi 19. stoletja se je Gustave Courbet lotil oljne slike Slikarski atelje: Resnična alegorija, ki povzema sedem let mojega umetniškega in moralnega življenja. Slika je nastala kot posledica Courbetevega navdušenja nad realizmom v umetnosti. Na desni strani slike je prikazano veliko število oseb pariške elite. To so osebe, ki so igrale vlogo pri razvoju Courbeteve kariere umetnika ali pa so ga na neki način navdihnile. Med njimi sta bila tudi Charles Baude- Poezija zgodbe in epskega tona Pisatelj in dramatik, upokojeni novinar Zdenko Kodrič, ki živi in ustvarja v Cirkovcah, je letos izdal tretjo pesniško zbirko pod naslovom Slovenski Faust. Ljubiteljem poezije in svojega literarnega ustvarjanja jo je predstavil na pogovoru v mali dvorani Mestnega kina Ptuj. Izbrane pesmi iz nove zbirke je bral dramski igralec Vojko Belšak. V najnovejši pesniški zbirki Zdenka Kodriča so zbrane pesmi zadnjih dveh let, ki so vsebinsko in tematsko zelo raznolike. S svojo najnovejšo zbirko Zdenko Kodrič ponuja Fausta v novi, sodobni preobleki. Kot je pojasnil, je ob prebiranju nemškega Fausta pomislil tudi na slovenskega Fausta oz. na to, da jih imamo kar nekaj, morda še več Mefistov. Odločil se je, da bo napisal pesem o slovenskem Faustu. Naslovu Slovenski Faust pa je dodal še besedo Sinoči, ki ponazarja zamujeno priložnost, izgubo. Kodrič se je v začetkih svojega pesnikovanja spogledoval s politiko, ki mu v tistem trenutku ni povsem ustrezala, šlo je za socializem. Leta 1986 je izdal zbirko pod naslovom Biti oven v hudih časih, leta 2011 pa Sunki južnega vetra. Mislil je, da je s prvo pesniško zbirko na dobri poti, da bo poezija glavno področje njegovega literarnega ustvarjanja. V drugi pesniški zbirki je zašel v grško mitologijo, ki mu ni bila najbolj blizu. Za nekaj časa mu je bilo dovolj pogajanj z lirskim subjektom, kot se je sam izrazil. A ga je kljub vsemu pripeljalo do tretje pesniške zbirke, ki pa je popolnoma drugačna. „Mislim, da mi je celo nekako prirasla k srcu. V njej sem se vračal h Goetheju, Elliotu, pomembnim pesnikom prejšnjih sto- Foto: Črtomir Goznik Zdenko Kodrič (desno) v pogovoru z Aljažem Krivcem, urednikom njegove nove pesniške zbirke Slovenski Faust. Sinoči. Založila jo je založba Litera. letij. Kar navdušen sem bil, da sem na novo bral Fausta in ugotovil, da je sedaj moja poezija res povezana z romanopisjem, z nekim epskim tonom. Ta epičnost, pripovednost me mika, skozi vse te pesniške zbirke se to tudi pozna in vidi. Moj pogled na poezijo je drugačen kot pri drugih pesnikih. Zelo sem pazil, da ni vokala u, ker je to zame temna črka, nevaren vokal. Cel kup stvari, ki izhajajo iz romana, so vplivale na slog te najnovejše pesniške zbirke,“ je obrazložil Kodrič. K pisanju tretje pesniške zbirke ga je pripeljalo novo prebiranje Fausta. Več kot 50 let literarnega ustvarjanja Zdenko Kodrič se ponaša se z bogatim književnim opusom. Prve njegove pesmi so bile objavljene v Dialogih že leta 1971. Napisal je 10 romanov, več filmskih scenarijev, gledaliških in radijskih iger, kratkih zgodb in muzikal. Ustvarjal je tudi v zdaj že ikoničnem gledališču Pekarna. V tistem času se je tudi odločil, da bo pisal drame. Za svoje pisanje je prejel Grumovo nagrado in Glazerjevo listino. V ozadju norčavosti tudi trpkost in cinizem Zbirka ima štiri opuse: Botanični dekor, Botanični vrt, Botanični laboratorij in Botanična akademija. V njih se vedno pojavlja ena od rastlin, vedno pa jim je dodal človeka, žensko, moškega, otroka, vnuka, pa tudi kraji se najdejo v razdelku med verzi. Nada Breznik je zapisala, da Kodričeve pesmi v tej zbirki zvenijo lahkotno zaradi melodičnosti in ritma, vendar ko pogledamo v ozadje norčavosti, ironičnosti in satiričnosti, odkrijemo tudi trpkost in tudi cinizem. MG larie in Jeane Duval … Videm z V Leskovcu proslavili 110-letnico šole Torej sta glavna junaka z monumentalne slike tudi glavna literarna junaka, a kakor je zapisano pred samim začetkom romana: Šola, imamo te radi! Roman ni faktografsko navajanje dejstev in ne poskuša slediti resničnim dogodkom ali osebam, pač pa je poskus, kako ujeti neulovljivo. In res, Gabriela Babnik (1979) je odlična pripovedovalka in zapeljevalka bralcev. Že prvo poglavje z naslovom Brazgotina in podnaslovom Jeanne zagrne zavese in se odpravi v gozd je filmsko. Bralec je, kakor na slikah klasičnih realistov, postavljen k ženski, ki se prebuja. »... Tudi ti si zelo lepa …« so bile ene izmed uvodnih besed, ki jih je mladi voditelj namenil sovoditeljici kulturne prireditve ob praznovanju 110-letnice šolske zgradbe v Zgornjem Leskovcu. … Imela je ljubimce, več teh, potem enega samega, ki ji ni dajal utehe, kot ji je vzbujal občutek, da jo potrebuje, občutek, primerljiv s prošnjo otroka, za katerega veš, da mu je tvoje telo nenadomestljivo, dokler se nad rjuhami ne vzpne svetloba, velika in nabrekla, ob čemer vznikne tudi strah, slutnja, da bo vse treba začeti od začetka, ali še huje, da je vse to, za kar si vedno prizadevamo – zaman, in da nikamor ne vodi, in da samo zato, ker sploh vstajamo in si domišljamo, da lahko karkoli spremenimo, ničevi. Ko bo vsega tega zibanja med dnevom in nočjo konec, ko se bo občutek praznine polegel in bo njen nevidni otrok zaspal, se zazibal nazaj, poniknil v gozd, iz katerega je vedno znova prihajal k njej, si bo kupila časopis … Tišina, polna vetra Gabriele Babnik je polnokrvni roman, ki bralcu vzbuja veliko premišljevanj in bralskih užitkov v lepoti besed in podob, ki zahteva skoraj staromodno, počasno branje. Hkrati vabi bralca k nadaljnjemu branju, ko na koncu, na strani 420 in 421 navaja Sobesedila, s počjo katerih je nastal roman. Naj spomnim še, da je Gabriela Babnik tista pisateljica, ki je prejela za roman Koža iz bombaža (2007) nagrado za najboljši prvenec, za roman Sušna doba (2013) literarno nagrado Evropske unije, je dobitnica Stritarjeve nagrade (nagrada Društva slovenskih pisateljev za literarno kritiko, 2013). V vzajemnem knjižničnem katalogu je avtorica Gabriela Babnik navedena 444-krat, vsi njeni romani so predstavljeni tudi na portalu dobreknjige.si. Liljana Klemenčič Foto: Arhiv OŠ Pogled na do zadnjega kotička napolnjeno šolsko telovadnico in na oba odra je vzbujal občutke, ki se jih z besedami ne da opisati, še zlasti, ko gre za tako majhen kraj, kot je Leskovec. Šolstvo v Leskovcu ima že dolgo tradicijo, saj je iz kronike razvidno, da segajo začetki v leto 1769, ko je imelo takratnih 380 šoloobveznih otrok pouk v stavbi pri cerkvi. Pomemben mejnik za Leskovčane je 5. november 1912, ko je bilo odprtje nove šolske zgradbe, ki je za tisti čas veljala za eno najlepših in največjih šol v okolici. V času do danes je doživljala lepe in tudi manj prijetne čase, a bistveno je, da je v njej ves čas potekal pouk. Zaradi demografskih posebnosti se je število učencev zmanjševalo, a se zadnja leta spet povečuje. V letošnjem šolskem letu je vpisanih okroglih 100 učencev od prvega do devetega razreda. Sto učencev je na prireditvi ponovno dokazalo, da z znanjem, voljo in vztrajnostjo ob pomoči svojih učiteljev zmorejo več, kot upajo sami pričakovati. Najprej je vse prisotne pozdravil in nagovoril ravnatelj šole Robert Murko, ki je poudaril, da je bila že od nekdaj šola simbol živosti kraja, njegovo središče, vir znanja in obet lepše prihodnosti. Sledil je pozdrav vodje podružnice Marjane Srdinšek, ki je na kratko orisala zgodovino šole. Nato so zbrane pozdravili še nekateri povabljeni gostje: župan Branko Marinič, državni sekretar na šolskem ministrstvu Darjo Felda in predstojnica mariborske enote Zavoda RS za šolstvo Milena Kerndl. Sledil je kulturni program s prikazom življenja v preteklosti ter odnosa preprostih ljudi do šole. Pozabili pa niso niti na prihodnje generacije, zlasti tiste čez približno 90 let, ko bo šola praznovala 200 let. V ta namen so pripravili časovno kapsulo, v katero so shranili glasilo, izdano ob 110-letnici, fotografije današnjih učencev in zaposlenih, predmetnik, logotip šole, šolska pravila, kratek zapis zgodovine šole, mini kuharski priročnik, rutico, računalniško miško in še kaj. Kapsulo so zaprli, shranili pa jo bodo v upanju, da jo bodo čez devetdeset let odprle takratne generacije učencev in učiteljev ter tako spoznale življenje in delo na šoli pred približno 100 leti. Prireditev je očarala učence in njihove starše, krajane ter goste. Vsi obiskovalci so ob programu uživali, hkrati pa so spoznali, da je Leskovec sicer majhen kraj, a tukaj živijo ljudje velikega srca in dobre volje. Zaključek prireditve je popestril šolski ansambel s pevko, petja in glasbe pa ni manjkalo niti med prireditvijo. Kot se za tako častitljiva praznovanja spodobi, je na koncu sledila še izvrstna pogostitev. Dragica Majhen Štajerski TEDNIK petek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK Podravje petek z 18. novembra 2022 stran 11 11 Spodnje Podravje z Turistične kmetije kar zadovoljne z letošnjo sezono Največja težava – promocija regije Turistične kmetije so se v covidnem obdobju izkazale za pravo odkritje, je prepričana Urška T. Planinšek, podpredsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije. Čez poletje polno zasedeni Pri Pungračičevih v Zavrču so z letošnjo sezono zadovoljni. »Super je bilo, še najbolj zato, ker nismo bili nič zaprti, da smo lahko normalno delali,« pravijo. Največ gostov so imeli seveda čez poletje, takrat je bilo tudi kar nekaj tujcev, jeseni pa so prevladovali domači. V povprečju so na njihovi turistični kmetiji, znani zlasti po odličnih haloških vinih, ostali dobra dva dneva, nekateri tudi štiri. »Zdaj se je situacija umirila, po martinovem pa bo kot običajno zadnjih 40 let, odkar sprejemamo goste, do pomladi zamrla. V tem času imajo obisk zlasti tiste turistične kmetije, ki so specializirane za mlade družine, torej ponujajo zabavo in dejavnost za otroke, 1.200 kmetij s turistično dejavnostjo Število turističnih kmetij v Sloveniji v zadnjih letih narašča, hkrati pa narašča delež nastanitev, ki jih nudijo. Ta namreč predstavlja okoli pet odstotkov vseh turističnih nastanitev pri nas, navajajo v Združenju turističnih kmetij Slovenije, ki povezuje okoli 400 kmetij in letos obeležuje 25-letnico delovanja. Po podatkih kmetijskega ministrstva imamo nekaj manj kot 1.200 kmetij, ki so kot dopolnilno dejavnost registrirale turizem. Od tega 661 kmetij nudi prenočitve in hrano ali zgolj hrano, 507 je izletniških kmetij, ki imajo prehodne goste, pa tudi 101 vinotoč in 40 osmic. Obisk turističnih kmetij je v letih pred epidemijo v povprečju naraščal okoli 15 odstotkov na leto. Med njo se je rast sicer umirila, a obisk ni upadel, kar v združenju pripisujejo predvsem turističnim bonom. Se je pa precej spremenila struktura gostov. Medtem ko so imele kmetije, ki nudijo prenočitev in hrano, pred epidemijo okoli 30 odstotkov domačih in 70 odstotkov tujih gostov, se je zdaj to razmerje močno obrnilo v korist domačih gostov. samo pristna gostoljubnost ter dobra domača kulinarika in žlahtna kapljica niso dovolj.« Do štiri dni so poleti ostajali gostje tudi na Turistični kmetiji Vrbnjak v Mali Nedelji. »Na višku sezone smo bili stalno polno zasedeni, kar je odlično, kasneje je bil obisk nekaj srednjega, v povprečju torej sezono ocenjujem kot dobro,« razlaga Anton Vrbnjak. Zaradi turističnih bonov iz prve polovice leta so imeli največ domačih gostov, med tujci pa so pri njih prevladovali Nemci, Poljaki in Čehi. ŠTEFAN PETEK ˞˔ˡ˗˜˗˔˧˭˔μ˨ˣ˔ˡ˔ˀ˘˦˧ˡ˘ ˢ˕͝˜ˡ˘˃˧˨˝ ʿʼˆˇʴʾʴˁʷʼʷʴˇ˂ˉ ʺ˜˕˔ˡ˝˘ˆ˩ˢ˕ˢ˗˔˭˔͝˟˔ˡ˘ ˀ˘˦˧ˡ˘˚˔˦˩˘˧˔ˀ˘˦˧ˡ˘ ˢ˕͝˜ˡ˘˃˧˨˝ 3x ZA! USPEŠEN, ZDRAV in λʼˉ Ptuj! Ljudi spet vleče na morje Do junija, dokler so bili v veljavi boni, so imeli polne kapacitete tudi pri Toplakovih v Juršincih. »Potem obisk ni bil več kdovekakšen, vsekakor pa so še vedno prevladovali Slovenci, kar je povsem drugače od situacije izpred nekaj let, ko smo beležili največ gostov iz zahodne Evrope. Gotovo nekaj tudi na račun dejstva, da naše turistične kmetije ne oglašujemo na platformah, kot je booking.com, ampak k nam prihajajo tisti, ki so jim nas priporočili Foto: SD Oddih na turistični kmetiji je namenjen tistim, ki prisegajo na nemnožični turizem, na mir v naravi, na lokalno in sveže pridelano hrano ter domač in neposreden stik z gospodarjem. sorodniki in znanci,« pove Marta Toplak, ki gostom razkaže tudi stalno kulinarično razstavo in jih popelje v središče Juršincev, kjer stoji muzej dediščine kraljic. Bojan Firbas s Turistične kmetije Firbas v Cogetincih v občini Cerkvenjak pa poudarja, da je letošnje leto treba jemati kot prehodno. »Ne moremo še govoriti o normalni sezoni, saj so prvo polovico leta zaznamovali boni. Zaradi njih smo lani in letos beležili velik obisk, a ta ne pokaže realne slike, kajti gostje, ki so jih k nam pripeljali boni, zelo verjetno niso tudi naši prihodnji gostje, zato nanje težko računamo. Meje so se odprle, tisti, ki prisegajo na morje ali potovanja, so se tja tudi odpravili. Lep primer so nedavne krompirjeve počitnice: povpraševanje je bilo precej manjše, tudi zaradi izjemno lepega vremena, ki je ljudi privabilo na morje. Zato lahko pod črto rečem, da je obisk realno še vedno manjši, kot je bil pred epidemijo, šele prihodnje leto, upam, da se bomo znova zagnali v stare tirnice.« Kam gre denar od turistične takse? V tem času so se posvetili obnovi sob in iskanju dodatne ponudbe za višjo dodano vrednost, da se k njim vrnejo stari gostje in jih odkrijejo novi, ki iščejo nemnožični turizem, kjer poleg miru dobijo tudi lokalno in sveže pridelano hrano ter domač in neposreden stik z gospodarjem. »Pri nas imamo veliko težavo – promocijo ˆ˦˩ˢ˝ˢ˘˞˜ˣˢ˜ˡ ˡ˔Ρ˜ˠ˗˘˟ˢˠ ˕ˢˠˢˣˢ˦˞˥˕˘˟˜ ˭˔˥˔˭˩ˢ˝˜ˡ ˣ˥˘˕ˢ˝ˡ˔Ρ˘ ˢ˕͝˜ˡ˘ʡ regije. Na našem koncu še zmeraj vsak dela zase, ni prave povezanosti ali strategije, kaj bomo promovirali, kdaj je naša sezona, kako si bomo pomagali. Počasi, a vendar se k nam vračajo tujci: Belgijci, Nizozemci, Nemci, Avstrijci, to so naši glavni trgi, a tudi oni na popotovanju po Sloveniji sem zaidejo za največ nekaj dni, večino časa namreč preživijo na zahodnem delu države. Kaj nam pomaga sodelovanje na sejmih, če pa v regiji potem za zainteresirane sploh nimamo dovolj kapacitet in se torej težko gremo vrhunski butični turizem. Zato bi nujno potrebovali nove ponudnike, saj na Savo Turizem ne moremo računati, ker oni peljejo povsem svojo zgodbo. Dobro bi bilo tudi vprašati naše župane, kaj konkretno naredijo za promocijo turizma in kam natančno gre denar od turistične takse, ki jo poberejo pri nas,« je kritičen Firbas. Senka Dreu Ptuj z Odkup starih zapuščenih vozil Sedem ponudb za občinska vozila Za nakup zapuščenih vozil, ki so prešla v last ptujske občine, je interes izkazalo sedem ponudnikov. ˁ˔˥ˢ͝ˡ˜˞ˢ˚˟˔˦˔˝˘ʺ˜˕˔ˡ˝˘ˆ˩ˢ˕ˢ˗˔ʡ Mnogi jih namreč do takrat sploh še niso pobližje spoznali, nato pa so jih zaprtje meja in kasneje še turistični boni spodbudili k odkrivanju manj znanih slovenskih krajev, ki ponujajo idilične oddihe v naravi. Planinškova ocenjuje, da so se turistične kmetije v tem času odlično odrezale in dobro opravile svoje poslanstvo in da se zdaj, ko je epidemije in bonov konec, k njim vračajo tudi tisti gostje, ki prej na takšne vrste počitnic niso niti pomislili. Foto ČG Z najugodnejšimi ponudniki bodo v prihodnjih dneh sklenjene pogodbe. Izklicna cena posameznega je znašala 200 evrov, za nekatera so potencialni kupci pripravljeni plačati tudi do trikrat več. »Ponujene vrednosti posameznih vozil so v razponu od 290 do 500 evrov z davkom. V prihodnjih dneh bodo z najugodnejšimi ponudniki sklenjene pogodbe, več podatkov še ne moremo razkriti, ker je treba počakati, da bodo vsi seznanjeni z izbiro,« so pojasnili na ptujski občini. Gre za avtomobile, ki so bili dalj časa zapuščeni, večinoma na raznih parkiriščih po mestu. Ker lastnikov niso našli, ali ti v roku treh mesecev od poziva vozil niso odpeljali, so motorna vozila prešla v last Mestne občine Ptuj. Tokrat so jih prodajali sedem. Ponujali so avtomobile BMW 3 karavan, Renault espace, Citoren AX, Citroen C5,Opel vectra, Hyundai H1 in Škoda fabia combi. Izbran bo ponudnik, ki bo ponudil najvišji znesek, reklamacije pa niso možne, saj prodaja poteka po načelu videno kupljeno. Ptujska občina je sicer tak postopek prodaje izvedla že večkrat. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 18. novembra 2022 Podravje z V dobrem desetletju poraba sveč upadla za 40 odstotkov »Parafinske sveče po krivem označene za ekološko zlo« Tradicija prižiganja sveč v spomin pokojnikom je v Sloveniji še vedno močno prisotna, v povprečju vsak državljan prižge 4,48 sveče. Glavnina sveč se proda ob dnevu spomina na mrtve, po izgoretju pa sveča postane odpadek, oz. kot pravi direktor podjetja Sveča Igor Peter, material za nadaljnjo uporabo. Večja težava z vidika recikliranja postajajo elektronske sveče, ki ponekod že nadomeščajo parafinske. V Sloveniji smo v letu 2021 po podatkih ministrstva za okolje kupili 4.067 ton nagrobnih sveč. »Če upoštevamo podatek o povprečni teži nove sveče (430 gramov), smo v Sloveniji leta 2021 kupili 9,45 milijona sveč oziroma 4,48 sveče na prebivalca. Iz zbranih podatkov ugotavljamo, da se letna količina kupljenih nagrobnih sveč zmanjšuje,« so sporočili iz ministrstva. V primerjavi z letom 2010 se je količina kupljenih sveč v dobrih desetih letih zmanjšala za okoli 40 %, trend upadanja nakupa sveč pa se nadaljuje, saj smo Slovenci tudi leta 2021 kupili za tri odstotke manj sveč kot leto prej, so postregli s podatki na okoljskem ministrstvu. Manjše povpraševanje Slovencev po nagrobnih svečah čutijo tudi v podjetju Sveča s Pobrežja pri Vidmu, ki je eno večjih svečarskih podjetij pri nas. »Medtem ko so manjše cvetličarne pred leti na sezono prodale celo paleto sveč, jih sedaj nekaj deset paketkov, Sveča Mojca še vedno najbolj priljubljena Cene sveč na trgovskih policah so letos marsikoga presenetile, a podražitve so posledica dražjih surovin. »Lani, v času covida, se je podražil uvoz iz Kitajske in cena surovin za 60 %, nato z vojno v Ukrajini še za dodatnih 50 %. Cena osnovnega materiala parafina se je tako v enem letu dvignila za 100 %. Posledično so bile cene na policah višje za 50 do 60 %. Pričakovali smo, da bo prodanih manj sveč, vendar smo bili presenečeni. Kupci so ostali zvesti tradiciji, kajti v večini gre za enkrat letni nakup, upadla pa je medletna prodaja. Za zdaj se še ne bojimo, da bi sveča postala neprodajni artikel, vsaj glede na povpraševanje v tujini, glavnino namreč prodamo v Avstrijo, kjer prodajamo okrogle oljne sveče različnih dimenzij, pri nas pa je še vedno najbolj priljubljena sveča Mojca ter petdnevna sveča,« je povedal Igor Peter, direktor podjetja Sveča. pa tudi povpraševanje po svečah med letom se je močno zmanjšalo. Primorani smo bili poiskati nove kupce, predvsem v tujini. Počasi prihajamo do tega, da bomo v tujini prodali več izdelkov kot doma,« ocenjuje Igor Peter. Prodaja sveč ob dnevu spomina na mrtve še vedno ostaja dobra, čeprav je iz leta v leto za odtenek skromnejša, tudi zaradi antireklame, pravi direktor podjetja. »Parafinske sveče so zgolj v Sloveniji označene kot ekološko zlo, v tujini takšnega odnosa do parafinskih sveč ni. To antireklamo pa še toliko Foto: MV Parafinske sveče je mogoče v celoti reciklirati, medtem ko biološko razgradljive sveče, elektronske sveče pogosto pristanejo v napačnih zabojnikih, vprašljiva pa je tudi njihova razgradnja. Lenart z Vlom v trafiko ob avtobusni postaji Zadišale so mu cigarete V noči na sredo je bil v Lenartu na delu drzen ropar; vlomil je namreč v trafiko 3DVA v samem središču mesta. Foto: MV Slovenci glavnino sveč prižgejo ob dnevu spomina na mrtve, posledica so prepolni zabojniki. Komunalni delavci v zabojnikih za odpadne sveče in ekološke odpadke najdejo tudi odpadke, ki vanje nikakor ne sodijo. Zbrane količine odpadnih sveč po letih težje razumem, ker imamo v Sloveniji urejen sistem recikliranja nagrobnih sveč, za katerega proizvajalci sveč plačujemo,« je poudaril Igor Peter. Na drugi strani pa postajajo vse popularnejše elektronske in solarne sveče. »Če parafinska sveča po predelavi iz odpadka nastane material, tega ne moremo reči za elektronske in solarne sveče. Res je, da gorita dlje in je zato morda odpadkov manj, vendar pa je pri prvi osrednja težava za predelavo baterija, ki je nevaren odpadek, pri drugi solarne celice.« Razmišljanju direktorja podjetja Sveča glede reciklaže so pritrdili tudi v organizaciji Ekologi brez meja, kjer pozdravljajo manjše povpraševanje po nakupu parafinskih A na okoljskem ministrstvu ostajajo neomajni, njihov cilj je zmanjšanje količine odpadkov. »Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave so škodljivi vplivi na oko- lje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov,« so dejali. V Sloveniji ima koncesijo za predelavo sveč zgolj eno podjetje, to je Plastkom iz Jesenic, kar sta kot osrednjo težavo izpostavili podjetji Javne službe Ptuj ter Komunalno podjetje Slovenska Bistrica. Namreč - kljub jasnemu sistemu prevzema in predelave - sveče še vedno ostajajo na zbirnih centrih, saj jih podjetja, ki bi jih morala prevzeti, ne prevzemajo v celoti, so dejali v slovenjebistriški komunali. Glede ločevanja elektronskih in drugih sveč pa so povedali, da se za zdaj še ne zbirajo ločeno od ostalih sveč. »Tako da se najverjetneje znajdejo med navadnimi parafinskimi svečami,« so priznali v Komunali Slovenska Bistrica, kjer tudi že leta opozarjajo na nepravilno ločevanje na pokopališčih. Tako v zabojnikih za odpadne sveče in biološke odpadke najdejo marsikaj, kar vanje ne sodi, tudi straniščne školjke. Mojca Vtič Lenarški policisti so bili o dogodku obveščeni okrog sedme ure zjutraj, ko so tudi prišli na kraj vloma in takoj začeli preiskavo. Kot so nam povedali na Policijski upravi (PU) Maribor, je storilec, morda jih je bilo več, ukradel večjo količino cigaret, pri tem pa podjetje po nestrokovni oceni oškodoval za 5.000 evrov. Pri preiskavi si bodo policisti gotovo pomagali tudi s posnetki bližnjih video nadzornih sistemov, način vloma pa primerjali z ostalimi vlomi, ki so se v minulih dneh zgodili na območju Policijske uprave Maribor. Med njimi je lenarškemu najbolj podoben ponedeljkov vlom v bencinski servis na Streliški cesti v Mariboru, kamor je nepridiprav vstopil skozi skladiščna vrata, nato pa ukradel večje število zavojev cigaret in povzročil za približno 8.000 evrov škode. SD Leto 2019 2020 2021 2022 Javne službe Ptuj 39.280 kg 26.660 kg 28.420 kg 22.776 kg* Komunala Slov. Bistrica 59.480 kg 54.370 kg 58.490 kg 39.750 kg** *Za leto 2022 je podana ocena zbranih količin do konca leta **Količine, zbrane do 31. oktobra Cecilije (22.) grmenje, dobre letine znamenje. sveč, glede nakupa elektronskih pa so enako kot Igor Peter tudi Ekologi brez meja opozorili na problematiko ostanka baterij pri elektronskih svečah ter uporabljene plastike. »Plastika pri elektronskih svečah zaradi ognjevarnih primesi ni primerna za reciklažo,« so dodali. Osrednja težava v ločevanju Danes bo oblačno, dež bo zajel večji del Slovenije, v severnih krajih bo ostalo večinoma suho. Do večera bo dež ponehal, na zahodu se bo delno zjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 11, na Primorskem do 16 °C. OBETI V soboto bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. Napoved za Podravje Foto: SD Neznanec je vlomil v trafiko sredi Lenarta in ukradel večjo količino cigaret, policisti pa bodo med drugim ugotavljali tudi morebitno povezavo z nedavnimi krajami v Mariboru. Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK Rokomet 1. B-ligaš namučil Ormožane stran 13 Strelstvo Ormožani Kovinarja blesteli tako s puško kot s pištolo Stran 15 Šport Zlati red za zasluge iz rok predsednika tudi za Gajserja Stran 14 Stran 14 Namizni tenis Uspešen vikend naših moških ekip Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si ki jo morda na takšnih tesnih in pomembnih obračunih doživiš enkrat v življenju. Ko se je s tribun zaslišalo 'Kaja, Kaja' ali 'Nina, Nina' je to bila zame takšna dodatna energija, da se je ne da niti opisati. Če bi konkretno to srečanje igrale na Kitajskem, bi se dvoboj zelo verjetno končal v prid Kitajk. A to je čar igranja Pokala BJK.« Zanimivo pa je, da je selektor Kraševec že pred dvobojem izjavil, da ima Slovenija 51, Kitajska pa 49 % možnosti za zmago. N. Potočnik: »To je del tega, da smo poskušali vsi v ekipi razmišljati pozitivno. Vsi statistični podatki so kazali na to, da so Kitajke nesporne favoritinje, saj so imele v ekipi štiri igralke, ki so na WTA-lestvici uvrščene znotraj TOP 100, mi smo imeli eno. A v ekipnih tekmovanjih se presenečenja dogajajo, zato smo se oklepali te bilke upanja. V športu številke vedno ne povedo vsega.« Tenis z Nina Potočnik »Prispevek publike je bil odločilen« Slovenska ženska teniška reprezentanca je v polfinalu kvalifikacij za svetovno skupino Pokala Billie Jean King z zmago proti Kitajski pripravila eno največjih presenečenj tega dela tekmovanja. Kaja Juvan (88.) je k zmagi v velenjski Beli dvorani prispevala dve posamični točki, zadnjo pa je dodala 25-letna Ptujčanka Nina Potočnik (274.). Pri tem je ugnala več kot 200 mest višje rangirano igralko na WTA-lestvici, Xiyu Wang (51.). Po vrnitvi na Ptuj je z nami delila vtise o neprecenljivi izkušnji igranja v dresu z državnim grbom. V reprezentanco si bila vpoklicana po odpovedi Tamare Zidanšek (86.). Kakšen je bil tvoj odziv po prejemu vabila selektorja Andreja Kraševca? N. Potočnik: »Sprva sem bila nemalo presenečena, ker o tej možnosti sploh nisem razmišljala. Z ekipo smo imeli povsem drugačen načrt, namreč nastopiti na treh ITF-turnirjih, na katerih bi lovila točke, ki bi mi omogočile potencialno nastop v januarskih kvalifikacijah Odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu. Vse skupaj smo pretehtali in se odločili za nastop v reprezentanci. Ko sedaj gledam na vse skupaj nazaj, je bila to super odločitev. Razpletlo se je sanjsko in celotna izkušnja je bila nekaj posebnega!« »Kar se je zgodilo drugi dan, je bilo tudi za nas nepričakovano« Kakšno je bilo vzdušje v ekipi? N. Potočnik: »Glede na odpoved Tamare in v zadnjem trenutku še Andreje (Klepač, op. a.) je bila situacija kar težka, kljub vsemu pa smo vsi skupaj poskušali ostati pozitivni. S puncami smo situacijo gledali na povsem drugačen način: da igramo doma, na nam ljubi peščeni podlagi, da je v ekipi super vzdušje z veliko smeha in zabave … Ko na vse skupaj »Iz poraza sem potegnila veliko pozitivnih stvari« Foto: m24.si Nina Potočnik: »Ko se je s tribun zaslišalo 'Kaja, Kaja' ali 'Nina, Nina' je to bila zame takšna dodatna energija, da se je ne da niti opisati. Če bi konkretno to srečanje igrale na Kitajskem, bi se dvoboj zelo verjetno končal v prid Kitajk. A to je čar igranja Pokala BJK.« gledam z nekajdnevno distanco, bi prav to ocenila za ključno na poti do zmage.« Kaja je bila nesporna števila ena te reprezentance, ti pa si prevzela vlogo druge igralke. N. Potočnik: »Kaja je odlična igralka in od nje smo vsaj prvi dan pričakovali točko, s katero bi ostali v igri – to se je tudi uresničilo. Kar pa se je zgodilo drugi dan, tako z njene kot moje strani, pa je bilo tudi za nas nepričakovano. Do zmag nama je obema močno pomagala publika; igranje doma pred domačimi navijači, ki so pripravili odlično atmosfero, je bilo neverjetno. Tudi celotna ekipa, tako igralke kot trenerji in ostali spremljevalci, so pri tem imeli pomembno vlogo in vse je bilo super.« Sama si imela celo nekaj težav z ramo: kako ste to reševali? N. Potočnik: »Težave niso od včeraj, ampak so se mi pojavile že na zadnjem turnirju, ki sem ga igrala v Italiji. Med sezono je vedno malo časa za sanacijo takšnih manjših nevšečnosti, zato se rade ponavljajo. Na srečo smo imeli v reprezentanci odličnega fizioterapevta Anžeta Kunaverja, ki je odlično poskrbel zame in tudi za ostale punce. Ves čas je bil prisoten in je nemudoma poskrbel za masaže in določene terapije. To je pri vrhunskih športnikih ena izmed zelo pomembnih stvari v karieri, da imaš pred in po dvobojih možnost takšne oskrbe. Meni je to v tem trenutku zelo pomagalo.« Tvoja rama pa ni bila edina zdravstvena težava v reprezentanci? N. Potočnik: »Tudi Živa (Falkner, op. a.) je imela težave s počutjem, a se je tudi to dobro izšlo in je lahko bila prisotna z nami ob igrišču. Ker je zelo pozitiven človek, je bilo tudi to pomembno, v izenačenih dvobojih štejejo tudi takšni detajli.« »Takšno vzdušje lahko doživiš morda samo enkrat v življenju« Publiko si že omenila: koliko lahko navijači v določenem trenutku prispevajo k čim boljši predstavi? N. Potočnik: »Moje mnenje je, da je bil prispevek publike odločilen! Njihova spodbuda je bila vsaj zame dodatna motivacija in dodatna moč. Med posameznicami smo na turnirjih v Sloveniji deležne podpore s tribun, a se tistega ne da primerjati z navijanjem na tekmah reprezentance. To je res tako posebna izkušnja, V petek si igrala proti 25. igralki sveta Qinwen Zheng. S tako visoko rangirano igralko še nisi igrala. N. Potočnik: »V dvoboj sem šla brez posebnih pričakovanj, igrala sem točko po točko. Skušala sem samo prikazati svojo najboljšo igro, da ne bi doživela kakšnega poloma (smeh). A v prvem nizu sem videla, da sva bili s tekmico zelo blizu, lahko bi se končalo tudi v moj prid (odločitev je padla v tie breaku, op. a.). V drugem nizu mi je nekoliko zmanjkalo moči in dvoboj je zasluženo dobila Kitajka. Kljub porazu sem iz dvoboja potegnila veliko pozitivnih stvari, v prvi vrsti to, da se lahko vsaj na pesku kosam tudi z igralkami na tem nivoju. Morda bi bilo na kakšni trdi podlagi drugače, a vendarle …« Ti je bilo prav zaradi te izkušnje drugi dan lažje? N. Potočnik: »Zagotovo, čeprav sta bila priprava in vstop v dvoboj podobna kot prvi dan. Smo pa vedeli, da moja tekmica (Xiyu Wang, op. a.) prvi dan ni igrala, na treningih pa je imela težave z dihanjem. Očitno se v Velenju ni najboljše počutila in tukaj smo videli priložnost. Po uvodnih igrah sem že dobila občutek, da lahko igram z njo – ko sem zdržala tri, štiri izmenjave žogic, je nato delala veliko napak. Očitno je bilo, da v svoji igri ni samozavestna. Meni je na srečo odlično služil servis in to je bila ob močnih top spin udarcih ključna stvar za zmago.« Sledilo je veliko veselje, že na igrišču je bilo noro. N. Potočnik: »Res je, vsi so pritekli do mene in vzklikali. Ko sem nato pogledala še proti tribuni, sem tudi tam opazila izjemno veselje. Ko sedaj gledam te posnetke, se mi še vedno naježi koža.« Po tekmi si dejala, da je to tvoja najdragocenejša zmaga v karieri. N. Potočnik: »Najlepše pri tem je bilo to, da sem jo dosegla v Pokalu BJK in pred domačimi navijači. To je res težko opisati, teniški igralci in igralke tega ne doživimo pogosto. Po tekmi sem prejela ogromno čestitk iz vseh strani, družina in nekateri prijatelji so bili oba dneva prisotni na tribunah, pa tudi iz vseh drugih koncev Slovenije in širše.« »Vse to dogajanje me je močno 'dvignilo'« Na zadnji stopnički pred finalno skupino Pokala BJK bodo vaše tekmice Romunke, ki so bile najnižje rangirane tekmice. N. Potočnik: »Z žrebom smo imeli kar nekaj sreče, a to je sedaj težko realno vnaprej oceniti. Še enkrat nam ne bo preostalo drugega, kot da na vse skupaj gledamo pozitivno in da poskušamo presenetiti še enkrat.« S kakšnimi občutki boš sedaj odšla na naslednje turnirje? N. Potočnik: »Vse to dogajanje me je močno 'dvignilo', zato je to lahko dobro izhodišče za prihodnost. Naslednji teden grem v Valencio, kjer bo potekal turnir serije W80 + H, po tem bo sledilo pripravljalno obdobje za sezono 2023. Če mi bo uspelo v Španiji zbrati dovolj točk za OP Avstralije, potem bodo priprave šle v to smer. Vse bo jasno do 15. decembra, ko so odprte prijave za prvi grand slam sezone.« Jože Mohorič Nogomet z 2. SNL Lahko še petič zapored zadaj ohranijo ničlo? Prvoligaši zaradi reprezentančne akcije ta konec tedna ne igrajo ligaških tekem, zato pa bodo brez premora nadaljevali drugoligaši. Obeta se nekaj zelo zanimivih tekem, tako v boju za vrh kot tudi v boju za obstanek. Iz zgornje polovice tabele se bodo med seboj merile ekipe Rogaške (1.) in Rudarja (7.), Krke (3.) in Nafte (5.) ter Ilirije (4.) in Aluminija (2.), iz spodnje pa bo napeto predvsem na tekmi med Krškim (14.) in Brinjem (16.). Naziv derbi kroga pripada tekmi Ilirija – Aluminij, ki jo bosta ekipi odigrali na SZ prestolnice v Kosezah. Ljubljanska ekipa je v prejšnjem krogu izgubila v Rogaški Slatini, pred tem pa je nanizala šest zaporednih zmag in se po slabšem uvodu v sezono priključila vrhu tabele. Trener Goran Stanković je že po začetku sezone v ekipo dobil nekaj odličnih posameznikov, v to kategorijo spadajo Marko Brkić, Žiga Škoflek (oba Mura) in Matej Poplatnik (Livingston, Škotska). Slednji je nemudoma po vrnitvi v Slovenijo pokazal, da bo za ljubljansko zasedbo izmena okrepitev, doslej je na 11 tekmah zabil prav toliko golov. Na drugi strani v šumi zaradi tega pred tekmo nikakor ne izobešajo bele zastave, razlog za optimizem pa tiči v tem, da na zadnjih štirih tekmah niso prejeli niti enega samega gola (Bilje 4:0, Primorje 1:0, Krka 0:0, Krško 2:0). »Omenjeni podatek je močan razlog za optimizem, čeprav se zavedamo, da ima Ilirija zelo dobro ekipo. Moje mnenje je, da se bodo še dvignili na lestvici, saj so si zastavili visoke cilje in privabili nekaj izkušenih igralcev. A tudi mi imamo svoje cilje, moramo biti osredotočeni nase in odigrati najboljše, kar smo v tem trenutku sposobni. Če nam bo to uspelo storiti, potem smo lahko tudi jesenski prvaki,« je dejal Marko Brest. Podobnega mnenja je tudi strateg šumarjev Robert Pevnik, ki sicer v soboto ne bo mogel računati na Roka Frešerja (kartoni): »Pred zadnjima dvema tekmama z Ilirijo in Rogaško sem optimist, derbije zmeraj igramo dobro. Ilirija je neugodna ekipa, a po tekmi s Krškim smo opravili dobro regeneracijo, nato pa se z vso intenzivnostjo posvetili pripravam na obračun z njo. Prepričan sem, da bodo fantje na igrišču storili prav vse, da iz Ljubljane odnesemo tri točke. Zavedamo se, da je Ilirija glede na prvo medsebojno tekmo v sezoni precej spremenjena, da imajo kar nekaj izkušenih igralcev. Nas na drugi strani krasi mladost in hitrost, dodal pa bi še to, da smo iz tekme v tekmo bolj zreli. Verjamem v našo kakovost in v to, da lahko pristanemo na vrhu po koncu jesenskega dela sezone.« Nogometaši Bistrice se bodo v istem sobotnem terminu merili v manj kot 20 kilometrov oddaljenem Dobu z domačim Roltekom. JM 2. SNL, 17. krog: Ilirija – Aluminij, Roltek Dob – Kety Emmi&Impol Bistrica (obe v soboto ob 13.30). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (v ospredju Gal Gorenak) in Ilirije so se na prvi medsebojni tekmi v sezoni razšli z remijem brez zadetkov. Lahko kdo tehtnico tokrat nagne na svojo stran? COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 Šport 14 Rokomet z 1/16 finala Pokala Slovenije 1. B-ligaš namučil Ormožane Alples – Jeruzalem 21:28 (9:12) JERUZALEM: Skledar (3 obrambe), Balent (4 obrambe - 2x7m), Zemljič (5 obramb); Bogadi 5, Pungartnik, Fergola, Vincek, Žuran 1, G. Hebar 4, Čirović 5 (2), Šulek 2, Cirar 2 (1), Kolmančič 8, Škrinjar 1. Trener: Saša Prapotnik. Ormožani so v 1/16 finala Pokala Slovenije gostovali v Železnikih pri 1. B-ligašu Alplesu. Gostje iz Prlekije so imeli precej težav v 1. polčasu, kjer so šele tik pred odmorom ušli na prednost treh zadetkov (z 8:9 na 9:12). V nadaljevanju so Ormožani v 36. minuti povedli s +6 (11:17) in potem rutinirano, čeprav ob ne preveč kakovostni igri, pripeljali tekmo k srečnemu koncu in napredovanju med šestnajst najboljših ekip v pokalnem tekmovanju. Ormožane že v soboto, 19. novembra, ob 19.00 čaka gostovanje v Dobovi na tekmi 9. kroga Lige NLB. Gre za gostovanje pri „črni mački“ ormoškega rokometa; na zadnjih Foto: Črtomir Goznik Manj dela so imeli Ptujčani v popoldanskem terminu, ko so gladko ugnali zadnjeuvrščeno ekipo Logatca. 3. SNTL (m) Dekleta NTK Cirkovce so bila v tem krogu 1. državne lige prosta, zato pa so za zelene mize stopili igralci NTK Ptuj v 2. in NTK Cirkovce v 3. ligi. Oboji so zbrali lepo število točk … 3. KROG: Savinja V. – Cirkovce 0:6, Savinja IV. – Cirkovce 1:6. 1. CIRKOVCE 2. B2 I BENDL 3. VESNA II 4. ŠKOFJA LOKA 5. INTER DISKONT II 6. SAVINJA IV 7. SAVINJA V 8. SOBOTA II 2. SNTL (m) 3. KROG: NTK Ptuj – NTK Ilirija 5:5, NTK Ptuj – NTK Logatec 6:2. 5 0 0 6 4 1 4 2 2 2 1 2 1 0 0 3 1 0 2 0 1 0 1 0 3 3 2 3 4 6 30:5 10 1 25:13 27:16 25:23 18:22 17:24 13:23 17:32 8:36 Drčić – Boldin 1:3, Krušič – Vitez 3:0, Selišek – Tvrtković 0:3, Krušič – Boldin 3:0, Drčić – Tvrtković 2:3, Selišek – Vitez 3:1, Krušič/Drčić – Tvrtković/Boldin 0:3, Krušič – Tvrtković 3:1, Selišek – Boldin 0:3, Drčić – Vitez 3:0. NTK Ptuj – NTK Logatec 6:2 Selišek – Petrovčič 1:3, Krušič – Sedej 3:0, Drčić – Novak Zakeršnik 3:0, Krušič – Petrovčič 3:0, Selišek Novak Zakeršnik 0:3, Drčić – Sedej 6 6 6 6 6 6 6 6 6 5 4 3 3 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 2 2 2 5 5 6 36:8 12 32:11 10 26:19 8 29:22 7 25:22 7 14:33 2 9:34 2 14:36 0 Savinja V. – Cirkovce 0:6 Pšenič – Plajnšek 1:3, Zavasnik – Križanec 0:3, Marčeta – Koren 0:3, Semprimožnik – Plajnšek 1:3, Pšenič – Koren 0:3, Marčeta – Križanec 2:3. 8 7 5 4 4 4 3 0 NTK Ptuj – NTK Ilirija 5:5 desetih gostovanjih v Dobovi so Ormožani vselej izgubili ... Zadnja zmaga Jeruzalema v Dobovi sega v leto 2002, ko sta ekipi nastopali v 1. B-ligi in je Ormožanom kasneje uspelo napredovati ligo višje. Takrat sta dres športnega ponosa Ormoža nosila Saša Prapotnik in Silvo Kirič, danes glavni trener in pomočnik trenerja. Lahko Ormožanom po dveh desetletjih le uspe zmagati v Dobovi? Nik Čirović, Jeruzalem: „Zmaga je zmaga, cilj – napredovanje v naslednji krog Pokala – pa uresničen. Še vedno iščemo tisto našo pravo igro, zmoremo bistveno več, kot kažemo v zadnjem mesecu dni. Verjamem, da se nam čim prej uspe vrniti v zmagovalni ritem in da do konca leta 2022 zberemo čim več točk, obenem pa se preko Pokala poskušamo uvrstiti med osem najboljših ekip v državi. Zdaj je pred nami težko gostovanje v Dobovi, ki velja za čvrsto ekipo, ki igra odlično obrambo. Nekaj sem že slišal glede statistike porazov ormoške ekipe v Dobovi, ampak se mi mladi s tem preveč ne obremenjujemo. Zgodovina je zgodovina, zdaj so drugi časi, drugi igralci, drugo razmišljanje. Ob pravem pristopu in vsaj kančku športne sreče lahko zmagamo tudi v Dobovi.“ UK Uspešen vikend naših ekip 1. SOBOTA I 5 2. MENGEŠ RACKETRY II 30:16 9 3. ARRIGONI I 5 4. XIOM MUTA 5 5. SAVINJA PLASARD II 6 6. KEMA MUREXIN II 5 7. PTUJ 5 8. RAKEK 5 9. ILIRIJA 6 10. LOGATEC 6 petek z 18. novembra 2022 Miha Kolmanič (Jeruzalem Ormož) Namizni tenis z Državne lige Savinja IV. – Cirkovce 1:6 Foto: Črtomir Goznik Luka Krušič je k trem točkam NTK Ptuj ob koncu tedna prispeval šest posamičnih in eno zmago v dvojicah. 3:0, Krušič/Drčić – Novak Zakeršnik/ Petrovčič 3:1, Krušič – Novak Zakeršnik 3:2. Pred ptujsko vrsto sta bili preizkušnji z ekipama iz spodnjega dela lestvice, v katerih so realno pričakovali točke. V ekipi Ilirije je najboljši igralec 41-letni Mirza Tvrdković, ki je tudi delal največ preglavic domači vrsti. Pri domačih je bil v podobni vlogi Luka Krušič, ki se počasi približuje želeni formi, kar je dokazal tudi tokrat. Uspešen je bil v vseh dvobojih, vključno s Tvrdkovićem (7:11, 11:4, 11:7, 14:12). Za končni razplet dvoboja pa je bila ključna igra med Darkom Drčićem in Tvrdkovićem, ki jo je na koncu z izidom 2:3 dobil Ljubljančan – v odločilnem 5. setu je bilo 11:13 … Nogomet z Ženska liga Odločilen zaključek prvega polčasa ZAOSTALA TEKMA 5. KROGA: Primorje Gaia Naturelle – Ptuj 4:2 (3:1) 1. POMURJE BELTINCI 2. OLIMPIJA 3. LJUBLJANA 4. RADOMLJE 5. CERKLJE 6. PRIMORJE GAIA 7. PTUJ 8. KRIM 10 10 10 9 10 9 9 9 10 7 7 6 4 2 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 2 3 2 6 7 8 9 107:3 88:9 54:15 71:10 15:46 8:58 9:113 3:101 30 22 21 19 12 6 3 0 Primorje Gaia Naturelle – Ptuj 4:2 (3:1) Foto: Črtomir Goznik Ptujske nogometašice tudi po tekmi z Ajdovkami ostajajo pri treh osvojenih točkah. STRELKE: 1:0 Metka Markočič (24.), 1:1 Tajda Tušek (35.), 2:1 Gaja Bizjak (36.), 3:1 Gaja Bizjak (39.), 4:1 Metka Markočič (84.), 4:2 Špela Pernek (85.) ŽNK PTUJ: Nuša Forštnarič, Hana Jelen, Tina Hvalec, Tjaša Križan, Tajda Tušek, Špela Pernek, Maša Potočnik, Eva Vidovič, Urška Švarc, Pia Ci- stran 14 Zupanec – Slodej 0:3, Koželj – Križanec 3:1, Pertovt – Koren 0:3, Koželj – Slodej 0:3, Gačnik Zupanc – Koren 0:3, Pertovt – Križanec 1:3, Koželj/Zupanec – Slodej/Koren 0:3. V 3. ligi še naprej suvereno nastopajo igralci NTK Cirkovce. V Lučah so pri domačih četrti in peti ekipi slavili zanesljivi zmagi. Pri tem so v dopoldanskem terminu nastopali izključno z mladimi močmi (Vitan Plajnšek in Aleks Koren – 12 let, Tilen Križanec – 22 let), popoldan pa se je ekipi kot igralec priključil tudi Matic Slodej. JM ganović, Anja Lončarič. Trener: Uroš Šmigoc. Igralke ŽNK Ptuju so konec tedna v Ajdovščini na igrišču z umetno travo odigrale zaostalo tekmo 5. kroga. V dvoboju ekip iz spodnjega dela lestvice so bile enakovredne domačinkam, a so jim na koncu morale priznati premoč. Odločilni del tekme se je zgodil med 35. in 39. minuto tekme, ko je Tajda Tušek najprej izenačila izid na 1:1, nato pa so domačinke v naslednjih treh minutah odgovorile z dvema goloma in prišle do lepe prednosti. To je bilo v dvoboju izenačenih ekip dovolj za zmago, še posebej zaradi tega, ker je domači trener v zadnjem delu tekme lahko opravil pet menjav, gostujoči strateg Uroš Šmigoc pa na klopi ni imel nobene igralke … V nedeljo ob 13.00 bo ekipa Ptuja na ptujskem Mestnem stadionu gostila zasedbo iz Cerkelj. JM Šport z Državna odlikovanja Zlati red za zasluge iz rok predsednika tudi za Gajserja Foto: sta / m24.si V predsedniški palači so Alenka Artnik, Tim Gajser, Tadej Pogačar in Urška Žolnir Jugovar iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja prejeli državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Potapljačica Alenka Artnik, motokrosist Tim Gajser, kolesar Tadej Pogačar in nekdanja judoistka Urška Žolnir Jugovar so iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja prejeli državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Vsi so s ponosom sprejeli priznanje, ki jim daje motivacijo za naprej, upokojeni judoistki pa potrditev sijajne kariere. Pahor se je na slovesnosti v predsedniški palači v Ljubljani poklonil zdajšnjim in nekdanjim zvezdnikom, ki so razveseljevali slovensko športno in tudi splošno javnost. Vsi prejemniki so red za zasluge prejeli za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču ter navdih ljudem. Večkratna svetovna prvakinja Alenka Artnik velja za eno najboljših potapljačic v zgodovini, kolesarski as Tadej Pogačar je najboljši kolesar na lestvici Mednarodne kolesarske zveze, Tim Gajser je aktualni svetovni prvak v motokrosu v razredu MXGP, nekdanja judoistka Urška Žolnir Jugovar pa je prva prejemnica olimpijske kolajne v judu za Slovenijo (bronaste v Atenah 2004, osem let kasneje je osvojila še zlato v Londonu). Tim Gajser je letos že petič postal najboljši na svetu. Fenomenalni motokrosistični prvak iz Pečk pri Makolah je v tej sezoni dobil devet od osemnajstih dirk. Dolgo ravno ne bo počival, priprave bo začel čez slaba dva tedna po poti na Japonsko, kjer bo opravil sponzorske obveznosti. »Športniki nismo ravno vajeni takšnih dogodkov, tudi s Tadejem sva se o tem pogovarjala. V tem času, ko so svečane podelitve, nekajkrat na leto oblečemo to svečano opravo, sicer pa sem sam bolj domač v motokros opremi. V čast mi je, da sem prejel to priznanje. Daje mi motivacijo, zagon za naprej ter potrditev, da smo na pravi poti, da delamo pravilno, tudi rezultati so prisotni,« je dejal po podelitvi. sta Boks z 6. krog slovenske lige Enej Anžel nabiral prve tekmovalne izkušnje Pokal Kamnika 2022 je bil v soboto združen v 6. krog slovenske boksarske lige za sezono 2022. Tokrat je Boksarski zvezi Slovenije uspelo zbrati trideset, v glavnem zelo mladih boksarjev in boksark, ki so se pomerili v petnajstih dvobojih. Prvič je uradno tekmovalno v ringu nastopil Enej Anžel iz Boks kluba Ptuj, ki ga trenira Leon Lovrec. Anželov tekmec v kategoriji do 67 kg je bil David Brumec (BK Slovenska Bistrica), ki je od našega 12-letnika za leto in pol starejši ter ima za seboj že nekaj dvobojev. Anžel se je skozi vse tri runde solidno upiral močnejšemu tekmecu, a mu je na koncu moral priznati premoč. Kljub porazu je bila to za mladega boksarja dragocena izkušnja in dobra šola. Podobno velja za večino nastopajočih na tokratnem tekmovanju v Kamniku, ki je bilo predzadnje dejanje letošnje lige. V njej po šestih krogih za naslov državnih prvakov najbolje kaže Fight clubu Ljubljana, medtem ko predstavnikov ptujskih klubov ni v ospredju. David Breznik Foto: osebni arhiv Enej Anžel in njegov trener Leon Lovrec COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 stran 15 Šport, šport mladih petek z 18. novembra 2022 15 Strelstvo z 2. turnir 1. A in 1. B-državne lige Ormožani Kovinarja blesteli tako s puško kot s pištolo Minuli konec tedna je v Črenšovcih potekal drugi turnir 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m, na katerem so spodnjepodravski strelski klubi dosegli odlične uvrstitve. 1. A-liga pištola: Kovinar drugi, Ptuj tretji V 1. A državni ligi s pištolo so novo ekipno zmago slavili aktualni prvaki SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem, Ormožani Kovinarja pa so se po uvodnem presenečenju s četrtim mestom tokrat uvrstili še višje – na odlično drugo mesto. Aktualni podprvaki iz Ptuja, ki so v uvodu doživeli spodrsljaj, so se tokrat v spremenjeni sestavi uvrstili na tretje mesto. Med posamezniki je Ormožan Kevin Venta (574) še drugič v sezoni osvojil odličje, po uvodni zmagi je tokrat osvojil bron. V dvoboju za zmago je Čeper (570) na tesno premagal Ivanca (573) z rezultatom 17:15. V finale sta se uvrstila tudi Ptujčanka Majda Raušl (562) in prvič v prvi ligi Ormožan Gregor Polajnko (563) ter osvojila 5. in 8. mesto. Aktualni podprvak med posamezniki, Ptujčan Sašo Stojak (559), je tokrat ostal brez finalne končnice in je osvojil 11. mesto. 1. A-liga pištola Ekipa Povprečje 1. DUŠANA POŽENELA REČICA 2. KOVINAR ORMOŽ 3. PTUJ 4. MROŽ VELENJE 5. GROSUPLJE 6. LOTRIČ ŽELEZNIKI 7. MAROK SEVNICA 8. TRZIN 9. I. POHORSKI BAT. RUŠE 10. JURŠINCI 11. J. KERENČIČA MIKLAVŽ 12. BREŽICE Točke 1694 1685 1671 1668 1659 1656 1656 1636 1636 1635 1633 1627 30 21 14 19 15 13 14 10 7 5 3 13 Posamezno: 1. Jože Čeper, D. Poženela (570) 2. Rok Ivanc, Grosuplje (573) 3. Kevin Venta, Kovinar Ormož (574) 5. Majda Raušl, Ptuj (562) 6. Blaž Kunšek, Mrož Velenje (568) 7. Mojca Kolman, Sevnica (561) 8. Gregor Polajnko, K. Ormož (563) 9. Klemen Tomaševič, Železniki (559) 11. Sašo Stojak, Ptuj (559) 12. Peter Tkalec, D. Poženela (558) 14. Mirko Moleh, Juršinci (555) 15. Boštjan Simonič, Miklavž (555) 19. Matija Potočnik, Ptuj (550) 20. Žan Tomažič, Kov. Ormož (548) 21. Ludvik Pšajd, Juršinci (548) 24. Aleksander Ciglarič, Miklavž (545) 27. Sašo Porok, I. Poh. bataljon (544) 35. Simon Simonič, Miklavž (533) 36. Rok Pučko, Juršinci (532) 54 (2.) 46 (3.) 54 (1.) 35 (8.) 46 (3.) 37 (5.) 21 (12.) 39 (4.) 35 (6.) 35 (7.) 14 (20.) 30 (10.) 7 (27.) 6 (29.) 6 (28.) 2 (31.) 16 (18.) 0 (34.) 0 (35.) 1. A-liga puška: mlade Ormožanke Kovinarja znova najboljše V 1. A državni ligi s puško so se druge zaporedne zmage veselile strelke Kovinarja, ki so tokrat za las in s pičlo prednostjo treh desetink kroga premagale Olimpijo, tretji so bili aktualni prvaki iz Trzina. Po odličnem streljanju na uvodnem turnirju, kjer je osvojila 6. mesto, je mlada Ormožanka Kovinarja Nuša Žnidarič tokrat posegla še višje in zmagala v prestižnem zaključnem dvoboju proti Grosupeljčanki Klavdiji Jerovšek z rezultatom 16:10. Ormoška članska državna prvakinja iz leta 2018 je dosegla drugi najboljši rezultat v kvalifikacijah s 624,7 kroga, boljša je bila le aktualna državna prvakinja Sonja Benčina (626,6). Žnidaričeva je nato zablestela tudi v finalu, kjer je dosegla najboljši rezultat, z 262,0 kroga, in se uvrstila v zaključni dvoboj za zmago. V finale se je uvrstila tudi druga Ormožanka Urška Kuharič, ki je imela tretji najboljši rezultat kvalifikacij s 624,3 kroga, nato pa v finalu osvojila končno 6. mesto. Presenetljivo je brez finala ostala aktualna ligaška prvakinja in trikratna olimpijka Živa Dvoršak (621,0), ki je osvojila 11. mesto. Le osem desetink slabša od naše najboljše strelke pa je bila najmlajša ormoška strelka – Eva Petek, ki je s 620,2 kroga osvojila znova visoko 13. mesto. Futsal z Pokal Terme Olimia Vodilni drugoligaš položil orožje ŠD Extrem – KMN Meteorplast Šic bar 4:7 (1:3) STRELCI: 0:1 Kneževič (9.), 0:2 Šnofl (11.), 0:3 Kneževič (13.), 1:3 Belak Vivod (16.), 1:4 Kneževič (21.), 1:5 Kosec (23.), 1:6 M. Goznik (24.), 2:6 Ambrožič (29.), 3:6 Gregorič (30., iz 6 m), 3:7 Šnofl (32.), 4:7 Žlindra (38.) KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; M. Goznik, Rajter, Kneževič, Goričan, A. Ruis, Kosec, Tkalčič, Šnofl. Trener: Robert Grdović. V osmini finala Pokala Terme Olimia so se igralci Meteorplasta odpravili na gostovanje v Sodražico pri Ribnici, kjer domače tekme igra ekipa Extrema. Ta tekmuje v 2. ligi in je po petih odigranih krogih na vrhu lestvice s 100 % izkupičkom 15 točk. Gostje so bili znova v oslabljeni zasedbi, kot mladinec se jim je zaradi tega pridružil Niko Kosec. V ekipo se je po odsluženi kazni rumenih kartonov vrnil Denis Knežević, ki je bil tudi najbolj izpostavljen posameznik ljutomerske zasedbe, dosegel je tri gole. Dva je dodal Rok Šnofl, po enega pa kapetan Matic Goznik in mladi Niko Kosec, kar je bilo dovolj za nap- redovanje med osem najboljših ekip v pokalnem tekmovanju. V petek bodo znova v ospredju prvenstveni boji, Meteorplast se bo v gosteh meril z Dobrepoljem. Po osmih krogih imajo Prleki na svojem računu 16 točk (3. mesto), njihovi tokratni gostitelji pa pet (6. mesto). JM 1. A-liga puška Ekipa Povprečje 1. KOVINAR ORMOŽ 1869.2 2. OLIMPIJA 1868.9 3. TRZIN 1860.6 4. GROSUPLJE 1859.0 5. I. POH. BATALJON RUŠE 1855.8 6. TRIGLAV JAVORNIK – K.B. 1836.5 7. CERKNICA 1832.6 Točke 30 24 20 17 17 14 12 8. ČRENŠOVCI 1831.7 9. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1829.9 10. MESTO LJUTOMER 1825.3 11. MURSKA SOBOTA 1814.8 12. JEZERO DOBROVNIK 1805.3 Posamezno: 1. Nuša Žnidarič, Kov. Ormož (624.7) 2. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (623.8) 3. Luka Lukič, Trzin (624.0) 4. Sonja Benčina, Olimpija (626.6) 10 8 5 3 4 50 (1.) 47 (2.) 40 (6.) 44 (3.) 6. Urška Kuharič, K. Ormož (624.3) 37 (7.) 8. Urška Hrašovec, Ruše (623.1) 33 (9.) 10. Jakob Petelinek, Cerknica (621.3) 42 (5.) 11. Živa Dvoršak, Olimpija (621.0) 45 (3.) 13. Eva Petek, Kovinar Ormož (620.2) 27 (12.) 17. Suzana Lukić, Trzin (616.2) 33 (10.) 20. Anamarija Turk, Ljutomer (615.0) 11 (22.) 24. Brina Stajnko, Ljutomer (609.8) 2 (28.) 32. Jan Nagy, Ljutomer (600.5) 0 (33.) Simeon Gönc Plavanje z PA Kurent Zala in Lina odlični v Zagrebu V nedeljo, 13. 11., se je prva ekipa, na čelu s trenerjem Boštjanom Maračičem, udeležila Mednarodnega plavalnega mitinga v Zagrebu. Na tekmovanju v hrvaški prestolnici je sodelovalo več kot 570 plavalk in plavalcev iz 57 klubov ter štirih držav (Hrvaška, BiH, Srbija, Slovenija). Plavalna akademija Kurent se je tekmovanja udeležila z osmimi plavalci, ekipi so sestavljali Eva Hvalec, Mia Jovanović (obe letnici 2009), Eli Kumer, Lina Maltarić, Zala Mojsilovič Meznarič (vse 2008), Matevž Kostanjevec (2007) in Špela Sedič, Jurij Peteršič (oba 2006). Z rezultati sta se med dekleti izkazali Zala in Lina, ki sta tekmovali v konkurenci kadetinj. Zala si je priplavala štiri finalne nastope, in sicer: - 7. v finalu C na 100 m prosto, - 4. v finalu B na 50 m prsno, - 6. v finalu B na 200 m delfin, - 3. v finalu B na 50 m delfin. Lina si je priplavala dva finalna nastopa: - 3. v finalu B na 50 m prsno, - 8. v finalu C na 100 m mešano. Med fanti je bil najuspešnejši Ma- tevž Kostanjevec z dvema finalnima nastopoma: - 7. v finalu C na 50 m hrbtno, - 10. v finalu C na 200 m hrbtno. UR Plavanje z PA Kurent Na Božičevem memorialu nastopilo 19 »kurentov« Pokal Terme Olimia REZULTATI OSMINE FINALA: ŠD Extrem – KMN Meteorplast Šic bar 4:7, NK Proteus Postojna – KMN Bronx Škofije 2:8, KMN Miklavž TBS TEAM24 – Futsal klub Dobrepolje 3:4, NK Ribnica – ŠD Mlinše 1:3, KIX Ajdovščina – KMN Sevnica 9:7. UDELEŽENCI ČETRTFINALA: FK Dobovec, KMN Oplast Kobarid, Siliko Vrhnika, KMN Bronx Škofije, KMN Meteorplast Šic Bar, Kix Ajdovščina, ŠD Mlinše in FK Dobrepolje. Foto: Strelska zveza Slovenije Mlada ormoška strelka Kovinarja Nuša Žnidarič se je v letošnji sezoni še drugič zapored uvrstila v finale in tokrat v Črenšovcih na 2. turnirju 1. A državne lige z zračno puško 10 m tudi zmagala, druga je bila Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek in tretji Luka Lukić iz Trzina. Odlične Ormožanke Kovinarja pa so slavile tudi drugo zaporedno ekipno zmago. Konec tedna je v Mariboru potekal 1. razvojni pokal – Božičev mem- Foto: Črtomir Goznik Denis Kneževič (KMN Meteorplast Šic bar) je v pokalnem obračunu zabil hat-trick. Šah z Štajerska kadetska liga Tibor Veber iz OŠ Breg razred zase V Mariboru je potekal drugi krog Štajerske kadetske lige, kjer sta nastopila dva predstavnika osnovnih šol s ptujskega območja: Tibor Veber iz OŠ Breg v konkurenci do 9 let in Alisa Beranič iz OŠ Kidričevo med dekleti do 12 let. Tibor je bil v svoji skupini prvi nosilec in ta status je tudi potrdil. V sedmih krogih je dosegel maksimalni izkupiček 7 točk, najbližja tekmeca sta jih zbrala po pet. Tudi v ostalih dveh skupinah (do 12 in do 15 let) nobenemu ni uspel takšen rezultat. S tem je Tibor dokazal, da se razvija v vse uspešnejšega mladega šahista in da bo v naslednjih letih nedvomno posegel po visokih uvrstitvah tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih. Ob rednem strokovnem izpolnjevanju v šahovski šoli Šahovskega društva Ptuj bo ta pot še lažja. S štirimi zmagami se je solidno odrezala tudi Alisa Beranič, ki je v absolutni konkurenci med 32 udeleženci osvojila 12. mesto. Alisa je kot edina nastopila tudi v prvem krogu omenjene lige oktobra 2022 in med 29 udeleženci s tremi točkami zasedla 16. mesto. Silva Razlag orial. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dopoldanski in popoldanski del. V dopoldanskem so plavali otroci letnik 2012 in mlajši (mlajši dečki, mlajše deklice), v popoldanskem pa letniki 2010 in 2011 (starejši dečki, starejše deklice). Na tekmovanju je skupaj nastopilo skoraj 350 otrok. Plavalno akademijo Kurent je tokrat pod vodstvom dveh trenerjev zastopalo 19 otrok. V dopoldanskem delu mlajših so pod vodstvom Gorazda Aurednika nastopili Brina Mojsilovič Meznarič, Jaka Kranjc, Pascal Krevs, Žiga Medik, Rene Mesarič, Vid Petek, Lovro Polanec, Žan Predikaka, Tjaš Sel, Mark Senčar, Nejc Vizjak. V popoldanskem delu so pod vodstvom Boruta Petroviča nastopili Žanin Krušič, Pija Pisar, Nuša Planinšec, Zala Rus, Mitja Marin, Timotej Plošinjak, Matija Šprah, Jaka Štalcer. UR COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 Fotozapis z Igrišče z umetno travo v Kidričevem Športni napovednik Po 20 letih v prenovo vložili 177.000 evrov »Nogometni klub Aluminij je bil eden prvih klubov v Sloveniji, v katerem smo nogometno infrastrukturo dopolnil z igriščem z umetno travo. In eden zadnjih, ki smo ga po skoraj po 20 letih prenovil, saj smo si dolgoletno uporabo igrišča zagotovili s skrbnim vzdrževanjem. Enako skrbno bomo ravnali tudi s prenovljenim igriščem,« so ob uradnem odprtju prenovljenega igrišča z umetno travo zapisali v sporočilu za javnost. Prenova igrišča z umetno travo je stala dobrih 177.000 evrov, sredstva pa so poleg petek z 18. novembra 2022 Šport, poslovna sporočila 16 kluba zagotovili še Občina Kidričevo, NZS in Fundacija za šport. Naslednji velik projekt bo izgradnja novih slačilnic »V NK Aluminij smo ponosni na svoj velik športni park, ki velja za enega najlepših v Sloveniji. To seveda pomeni tudi veliko odgovornost in vlaganja v ohranjanje namena parka. Prenova igrišča z umetno travo je ena zadnjih infrastruktur- Nogomet z 2. SNL nih pridobitev, v prihodnje bo ena najpomembnejših ureditev oz. izgradnja novih slačilnic. Te je treba urediti tako zaradi večjega števila otrok v nogometni šoli, dejstva, da v Kidričevem vzpostavljamo žensko ekipo, ter ne nazadnje tudi zaradi zahtev NZS. V NK Aluminij pripravljamo koncept, po katerem bomo zagotovili ustrezne pogoje tako za člansko ekipo kot nogometno šolo za prihodnje srednjeročno obdobje,« je dejal Marko Drobnič, predsednik NK Aluminij. V nogometno šolo NK Aluminij je vključenih približno 200 otrok. UR stran 16 RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 13.30: Ilirija 1911 – Aluminij, Roltek Dob – Kety Emmi&Impol Bistrica, Rogaška – Rudar Velenje; OB 15.00: Krka – Nafta 1903; V NEDELJO OB 13.30: Primorje – Triglav Kranj, Vitanest Bilje – Fužinar Vzajemci, Jadran Dekani – Beltinci Klima Tratnjek, Krško – Brinje Grosuplje. Ženska liga Trebnje – Krka, Riko Ribnica – Maribor Branik; V SOBOTO OB 18.00: Koper – Krško; OB 18.30: LL Grosist Slovan – Gorenje Velenje; OB 19.00: Dobova – Jeruzalem Ormož, SVIŠ Ivančna Gorica – Celje Pivovarna Laško; V NEDELJO OB 18.00: Urbanscape Loka – Slovenj Gradec. 1. B DRL (m) 9. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Frankstahl Radovljica (v soboto ob 18.00), Sevnica – Velika Nedelja (v nedeljo ob 18.00). 2. DRL (m) 11. KROG: ŽNK Ptuj – ŽNK Cerklje (v nedeljo ob 13.00 na Mestnem stadionu). Futsal z 1. SFL RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid – Dobovec, Sevnica – Mlinše; OB 20.30: Dobrepolje – Meteorplast Šic bar, Siliko Vrhnika – Bronx Škofije. Rokomet z Liga NLB 8. KROG: Drava Ptuj – Kočevje (v soboto ob 16.00). Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) 5. KROG: Kajuh Šoštanj – GSV Ptuj (v soboto ob 16.00). Namizni tenis z 1. SNTL (ž) RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: NTK Cirkovce – Kajuh-Slovan, Arrigoni – Kema Murexin, Logatec – Letrika. Prosta je ekipa Inter Diskont. Jože Mohorič RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 19.00: Trimo a organizir K J D 9 5 uj S ioklub Pt Rad 5 $LQ 1 Foto: Stanko Kozel $ 5 ( 7 $ 0 $ 2 , ' $ QHNRQH DMVHSULĀ Ā 7H  D G UD]UH Inform In Inf nfform maaci cciije: je: je e: @ UD QRYHPE FPHVHFD radiok rad diok iok oklu lub uub.pt .ppt ptuj@ uj@gma gm mail.l.lcom m com co RadioklubPtuj WWW www.s59djk.si Utrinek z otvoritve 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 9HOLNLSRURËQLVSHNWDNHOYQDNXSRYDOQHPVUHGLĄËX4FHQWHU3WXM ‘”‘«‘•‡œ‘‘͸Ͷ͸͹„‘‘˜ƒ—’‘˜ƒŽ‡•”‡†‹æ«— ‡–‡” –—Œ ˜ —Š‘˜‹ —Ž‹ ‹ ͸ͷ œƒ«‡Ž‹ ˜ ˜‡Ž‹‡ •–‹Ž—ǡ •ƒŒ •‡ „‘†‘ ’”‡†•–ƒ˜‹Ž‹ 文˜‹Ž‹ ’‘”‘«‹ ’‘—†‹‹ǡ ‹ „‘†‘ ’‘•”„‡Ž‹ œƒ ˜ƒŒ‹ ’‘’‘Ž‹ ’‘”‘«‹ †ƒǤ ”ƒ˜‡ ˜•‡Š ’‘”‘«‹Š ’‘—†‹‘˜ œƒ ˜ƒ•’”‹’”ƒ˜ŽŒƒ‘–—†‹†‘†ƒ–‘—Ž‹ƒ”‹«‘‹˜‹•‘ ’‘—†„‘ǡ‰Žƒ•„‡‡‰‘•–‡‹æ‡˜‡Ž‹‘˜‡«Ǥ,‡•‡„‘æ ƒŽ—•’”‡Š‘†‹Žƒ˜•˜‘Œ‹’‘”‘«‹‘„Ž‡‹ƒ•˜‘Œ˜‡Ž‹‹ †ƒǡ ’‘–‡ –‡ ˜ƒ„‹‘ǡ †ƒ ’‘‰Ž‡†ƒæ ’‘—†„‘ ’”‡«—†‘˜‹–‹Š’‘”‘«‹Š‘„Ž‡Ǥ ‡†’‘—†‹‹„‘•–ƒŽƒŠ‘ƒæŽƒ’‘—†„‘’‘”‘«‡‰ƒƒ–‡ŽŒ‡ŒƒƒŒ‹ƒ”‘ƒ ƒǡŒ‡”„‘•–ƒ‹‡Žƒƒ ˜‘ŽŒ‘ 拔‘‘ ‹œ„‹”‘ ’‘’‘Ž‹Š ’‘”‘«‹Š ‘„Ž‡ ˜•‡Š „ƒ”˜‹‘„Ž‹Ǥ —†‹ ‘”‘«‹ ‘–‹«‡ „‘ ƒ˜†—æ‹Ž • ’‡•–”‘ ‹œ„‹”‘ ’‘”‘«‹Š‘„Ž‡‹˜•‡Š’‘”‘«‹Š†‘†ƒ–‘˜Ǥ~‡•‡ ˜‡«‡”‡‘„Ž‡‡„‘’”‡†•–ƒ˜‹Ž‘†‹’”‡‹—„—–‹–ƒŒŽ‹‰ǡŒ‡”ƒŒ†‡–‡ ‡Ž‘–‘„ƒ”˜‘’ƒŽ‡–‘’”‡Ž‡’‹Š‘„Ž‡œƒ†”—ā‹‡‹‘•–ƒŽ‡‰‘•–‡Ǥ ƒ ˜ƒ„‹Žƒǡ ‡†‹Œ‡ǡ •‡†‡ā‹ ”‡† ‹ †”—‰‡ ‹œ†‡Ž‡ „‘•–ƒ ’”‹      ƒæŽƒ —‹ƒ–‡ ’‘”‘«‡ –‹•‘˜‹‡ǡ ‹ Œ‹Š ‰‘•’ƒ Žƒ–ƒ œ†”—ā—Œ‡ œ Ž‡’‘’‹•Œ‡ǡ ‘œ‹”‘ƒ œ ”‘«‘ ‹œ’‹•ƒ‘ ƒŽ‹‰”ƒƤŒ‘Ǥ ƒ ˜ƒŒ— —•–˜ƒ”‹ —‹ƒ–ƒ ’‡”•‘ƒŽ‹œ‹”ƒƒ †ƒ”‹Žƒ œƒ –‘ā‹˜ŽŒ‡Œ•‘’”‡Ž‘‹ ‘Ǥ ”‡œ’”•–ƒ‘˜‹’‘”‘‡‹œƒ–‘„‘’‘•”„‡Ž‘Žƒ- –ƒ”•–˜‘‘ˆƒ–ǡŒ‡”˜ƒŒ—„‘†‘ƒ˜†—æ‹Ž‹•’”‡Ž‡’‹‹ ‘•‹’‘”‘«‡‰ƒƒ‹–ƒǤ ”„ƒ†ƒƒ”„ƒŠ‘’„‘’‘•”„‡Žǡ†ƒ„‘†‡‘”ƒ ‹Œƒ ƒ ˜ƒŒ‹ ’‘”‘«‹ †ƒ ƒ‘” ‹œ ’”ƒ˜ŽŒ‹ ‡Ǥ ˜‡–Ž‹«‡ †‡‘”ƒ ‹Œ‡ –‡” „ƒŽ‘‹ ˜•‡Š ‘„Ž‹ ‹ „Ž‡æ«‹  „‘†‘ ƒ˜†—æ‹Ž‹–—†‹‡˜‡•–‡•æ‡–ƒ‘’”‡’”‘•–‹•–‹Ž‘Ǥ ƒ«‡æŒ‘ƒ•‡–ƒ‹’ƒœƒ˜•‡„‘†‘«‡œƒ‘ ‡ȋæ‡ ’‘•‡„‡Œ ‡˜‡•–‡Ȍ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒ‘ ˜‡Ž‹‘ ,   ǡ Œ‡” „‘•–‡ •’‘œƒŽ‡ ƒŒ‘˜‡Œæ‡ ’‘”‘«‡‘†‡–”‡†‡‹æ‡’‘‡„‡Œ‡ǣ˜‡«‘ ’‘”‘«‘Žƒ•‹‘œ˜•‡‹„Ž‡æ«‡«‹‹’‘”‘«‹‹‘†‹‹ †‘†ƒ–‹Ǥ ‡† ‘†‘ ”‡˜‹Œ‘ „‘ • Šƒ”ˆ‘ ˜•‡ ”ƒœ˜ƒŒƒŽ ‰Žƒ•„‡‹ †—‘ ‡ ‹”‹ǡ • •ƒ•‘ˆ‘‘ ‰Žƒ•„‡‹‘Œ•–‡”Žƒāe˜ƒ‰ƒǡ’‘Ž‡‰ŽŒ—„‡œ‹’ƒ„‘†‘ ƒ—’‘˜ƒŽ‡ —Ž‹ ‡  ‡–”ƒ ’”‡’Žƒ˜‹Ž‹ æ‡ «—†‘˜‹–‹ ˜‘ƒŽ‹’‡˜‡Œ‡ǡƒ–ƒŽ‹Œ‡‹‡Ǥ ‡ ˜‹†‹‘ ˜ǡ ͸ͼǤ  ͸Ͷ͸͸ǡ ‘† ͷͶǤ—”‡ƒ’”‡ŒǨ‘”‘«ƒ‘†ƒ”‡˜‹Œƒ•‡œƒ«‡‘„ ͷͽǤ—”‹Ǥ‘˜‡Œƒ’”‡ŒǨ ‘—†‹‹’‘”‘«‹Š•–‘”‹–‡˜ŽƒŠ‘œƒ•‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡ ƒ†‘‰‘†—’‘掌‡–‡’‘˜’”ƒæ‡˜ƒŒ‡ƒƒ•Ž‘˜ǣ’”‹”‡†‹–˜‡̻“ ‡–‡”’–—ŒǤ•‹Ǥ ‡’‘œƒ„‹–‡’ƒǡ†ƒ•‡„Ž‹āƒ«”‹’‡–‡ȂŽƒ  ”‹†ƒ›Ǥ ‡–‡”–—Œ„‘͸͹Ǥǡ͸ͺǤ‹͸ͻǤ‘˜‡„”ƒ‘†’”– †‘͸ͷǤ—”‡Ǥ œ‘”‹•–‹–‡‹œŒ‡‘’‘—†„‘‹ƒŒ˜‹æŒ‡ ’‘’—•–‡Ȃ’”‹†”—ā‹–‡•‡ƒ˜ ‡–”—–—ŒǤ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Odprtje nove trgovine VI-JA v Levcu! Podjetje VI-JA iz Gotovelj pri Žalcu je imelo konec oktobra slavnostno odprtje nove trgovine v Levcu, v bližini Celja. Kot je ob tem zbranim gostom dejal direktor podjetja VI-JA Janez Vipotnik, bodo na modernem prostoru ves čas razstavljali več kot 200 strojev. Poleg lastne proizvodnje mesarske in sirarske opreme, izdelave različnih inox polizdelkov ter izdelkov po naročilu nudijo tudi usluge krivljenja, izsekovanja, varjenja, strojne obdelave, struženja ter vrtanja različnih kovin. Sledijo tehnološkim napredkom, s čimer zvišujejo kakovost proizvodov ter zagotavljajo zadovoljstvo strank. Na 400 kvadratnih metrih površin lahko obiskovalci najdejo prav vse za koline in predelavo na enem mestu. In to ne le za predelavo mesa, temveč tudi za sirarstvo, peko kruha, predelavo sadja in druge dopolnilne dejavnosti. Razstavno-prodajni salon VI-JA na lokaciji Levec 71b, Gotovlje pri Žalcu, je med tednom odprt od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Vabljeni na ogled! Štajerski TEDNIK petek z 18. novembra 2022 petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Obdobje bo dinamično v okrilju doma in družine, tako boste na pravilen način znali reči bobu bob. Za prijetno vzdušje na mizo postavite vazo s svežim cvetjem, dnevi bodo bolj barviti in sproščujoči. Ljubezen bo nekaj samoumevnega, v službi pa boste postali upornik. Srečen dan: torek. SKRIVNOSTI … BIK (21. 4. – 20. 5.) Kanadsko dramsko televizijsko serijo so prvič predvajali na televizijski mreži CBC novembra 2017. V seriji imata glavni vlogi Lauren Lee Smith kot Frankie Drake in Chantel Riley kot Trudy Clarke, ki sta tudi prvi ženski zasebni detektivki v Torontu, ki rešujeta primere, ki se jim je policija odrekla. Zgodba je odvija v 20. letih 20. stoletja, ko se v svetu dogajajo velike spremembe. Na gramofonih v točilnicah se vrti jazz, ob kozarcih žganja pa potekajo vroče razprave o komunizmu in prohibiciji. Nova doba zahteva nov tip detektiva. Frankiejina in Trudyjina neustrašna želja po dogodivščinah ju spravlja v vse vrste težav, a vendar vselej najdeta izhod. Primeri ju vodijo v vse kotičke Toronta, kjer srečujeta ljudi iz vseh družbenih okolij, obenem pa naletita tudi na zgodovinske osebnosti. KOZOPRSK - staro ime za mesec oktober, KULAN - oslu podobna žival, ki živi v centralni Aziji, TERPEN - ciklični ogljikovodik v eteričnih oljih in smolah, ki se uporablja za umetne dišave in zdravila Energije planetov se bodo zasukale, tako da boste iz vsega lahko povlekli korist. Nekoliko bolj se boste morali postaviti zase in slediti svoji avtoriteti. Odpravite se v knjižnico in zvečer pred spanjem berite, kajti tako se sprostite. Narava bo tista, ki vam podarja izgubljeno energijo. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Tečejo nitke življenja in tako bo prišel čas, ko se boste poglobili vase. Nakazano je, da boste tudi sami spoznali, da smo ljudje kot biseri, eden je osamljen, skupaj pa tvorimo čudovito ogrlico. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in na splošno se družite s tistimi, ki vas bodo osrečili. RAK (21. 6. – 22. 7.) Podravje z Komunala z novim učnim centrom Trije kamni za pitno vodo več ne zadostujejo Komunala Slovenska Bistrica je v svoji vodarni na Zgornji Bistrici (pred vhodom v Bistriški vintgar) uredila učni center s ciljem osvestiti prebivalce, od vrtčevskih otrok dalje, o pomenu ter pripravi pitne vode. »Premalo se zavedamo, kaj pomeni imeti kakovostno in ustrezno pitno vodo doma na pipi,« je ob odprtju dejal direktor Maksimiljan Tramšek. Projekt je vreden okrog 100.000 evrov, v celoti ga je financirala komunala. »V učnem centru želimo predstaviti naše delo, od priprave pitne vode, tranzita vode, da pokažemo, kaj se dogaja pod zemljo, da pokažemo, kaj je to vodovodni priključek, kam potujejo odplake … Želimo predstaviti vodni krog. Kajti pretekla miselnost, da je voda pitna, če preteče tri kamne, danes žal ne velja več,« je dejala vodja vodooskrbe na slovenjebistriški komunali Jožica Dobaj. »Vodarno so že pred prenovo obiskale številne skupine, vendar nismo imeli prostora, kjer bi lahko prikazali celoten vodokrog, zato je tudi nastala ideja o učnem centru.« Vstop v center in vodenje po vodarni sta brezplačna, potrebna pa je predhodna najava, saj se morajo v Komunali prilagoditi zahtevam sistema HACCP. Direktor komunale Tramšek je še dodal, da je bilo v projekt vloženih tudi veliko ur lastnega dela. Župan Ivan Žagar pa:: »Strošek vložka v učni center je zanemarljiv v primerjavi s tem, kaj lahko učni center z izo- Dinamična energija bo tista, ki vam bo dala krila in k akciji boste želeli popeljati tudi ljudi okoli sebe. Strmite lahko po raznih novostih in novih pogledih na vse okoli sebe. Dom bo oaza zabave in kraj, kjer si boste nabirali energijo. Partnerjev objem in pogovor vas bosta raznežila v lastnem bistvu. LEV (23. 7. – 22. 8.) Naša pot ni vedno mehka, toda odgovori so skriti v vas. Čas bo, da negujete notranjega otroka, da ozavestite, da niste sami, da si lahko z ljudmi delite dobro in slabo. Zanimale vas bodo zadeve, ki so deloma ali celote vezane na višje resnice. Denar: pomemben projekt, velik uspeh. Foto: Mojca Vtič Vodja vodooskrbe Jožica Dobaj in direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek braževanjem in osveščanjem vseh nas prinese na dolgi rok.« Komunala Slovenska Bistrica poleg Slovenjebistričanov s pitno vodo deloma oskrbuje tudi Kidričevo. Tramšek zagotavlja, da uporabniki pijejo kakovostno pitno vodo, saj z občinami ves čas vlagajo v vodovodni sistem. Slednje priznava tudi kidričevski župan Anton Leskovar, ki je sodelovanje s Komunalo Slovenska Bistrica označil za ‚šolski primer‘. »Zato imamo občasno tudi težave v naši občini, saj vemo, kako deluje slovenjebistriška komunala in kako ptujska. Vsako leto tudi predlagajo načrt vlaganj za našo občino, zgolj letos na območju naše občine v obnovo vodovodnega sistema vlagamo 100.000 evrov.« Komunala namreč s pitno vodo oskrbuje naselja nekdanje krajevne skupnosti Cirkovce oz. tretjino občanov, ob tem pa ima v Šikolah tudi največje črpališče. Mojca Vtič DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Ljubezen bo nekaj prijetnega, ogrela bo vaše srce in tako boste vsakdanje zadeve reševali hitro in učinkovito. Na splošno boste blesteli, seveda pa se lahko izkažete tudi v intimnosti doma, pekli boste slastne slaščice iz jabolk, buč in kostanja. Denar: rešilo se bo nekaj, kar je vezano na preteklost. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in uvideli, da je pravilno, če energijo usmerite v neko točko in tako greste lažje naprej. Bistvo vašega življenja pa bo še vedno dejstvo, da zaupate mnenju tretje osebe. Na delovnem mestu pridobite priložnost, rezultat je odvisen od vas. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Sreča je na strani pogumnih in tega se boste dodobra zavedali. Ustvarjalna energija vam bo v veliko pomoč in oporo. Signali s pomočjo intuicije se bodo izostrili in tako uvidite, kaj morate spremeniti, da dosežete popolno srečo in zaupanje. Dogajale se bodo prijetne in harmonične reči. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Zdelo se bo, da boste na začetku novembra sami imeli v rokah škarje in platno. Nakazano je, da se zadeve razrešujejo in se klobčič usode odvija v vašo korist. Za ljubezen bo v prihajajočem tednu veljalo, da bo posuta s cvetjem. Seveda greste korak za korakom naprej po začrtani poti. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Mudilo se vam bo, seveda pa velja opozorilo, da ne spregledate smerokazov. Včasih so majhne pozornosti pomembnejše. Čas bo namenjen tudi temu, da se sprostite in zaupate, kajti val nekega prijateljstva in harmonije se bo širil in vas nagradil s plamenom ljubezni in spoštovanja. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Odzvali se boste klicu narave, počeli boste predvsem tiste stvari, ki vas osrečijo in napolnijo vašo dušo z neko harmonijo. Zanimivo je, da se vsakemu opravilu posvetite s srčnostjo in tako na pravilen način ločite zrno od plev. Partnerjeva roka vam bo trdna opora in močna zaveza ljubezni. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Ujeli se boste v valu življenja, kajti vnaša ogromno neke poživljajoče in spontane energije. Včasih je pomemben že skromen pogovor in tistih stvari, ki jih ne morete povedati na glas, si zapišite, tako vam bo lažje. Sreča v ljubezni bo nekaj prijetnega in se bo svetila kot krona na princesini glavi. Štajerski TEDNIK petek, 18. 11. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 18. novembra 2022 Starše z Lovska družina Starše deluje v dobrobit divjadi sEdds sD^d/, ,KKEs// divjadi skorajda ni več ʹZd/^>s /E Eh/DWad Male V Lovski družini Starše ugotavljajo, da je male divjadi vse manj, na nekaterih območjih je BRALCI IN POSLU ŠALCI Radia-Ted nika Ptuj ƉƌĞǎŝǀŝƚĞǀŝŬĞŶĚ ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ celo v celoti izginila. Tudi populacija srnjadi se je zmanjšala za okoli 30 odstotkov. Nižinsko lovišče občine Starše, ki obsega 3.200 hektarjev, je bilo v preteklosti zelo bogato lovišče z malo divjadjo, zdaj je ta zaradi intenzivnega kmetovanja, monokultur ter uporabe fitofarmacevtskih sredstev praktično pred izumrtjem. ϭϬ͘ŝŶϭϭ͘ĚĞĐĞŵďƌĂďŽŵŽƐŬƵƉĂũĚŽǎŝǀĞůŝůƵēŬĞ ǀWZs>:/E/Zd/^>s/ ŝŶWZE/EKK