SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA /13 19 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2004 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1580 0032 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: 386 1 200 11 10 http://www.nuk.uni-Ii.si Za knjižnico: Lenart Šetinc Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Littera picta, Ljubljana *m Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo SPLOŠNE KNJIŽNICE POROČILO ZA LETO 2003 SILVA NOVLJAN A9ooT/N/f2 Ljubljana, 2004 Naslov podzbirke: Podatke zbrala, obdelala in uredila: Naslov: Vnos podatkov in priprava za tisk: Izdala in založila: Odgovarja: Naklada: Splošne knjižnice ISSN 1581-5269 Silva Novljan Splošne knjižnice. Poročilo za leto 2003 Marija Herakovič Narodna in univerzitetna knjižnica Lenart Šetinc 120 izvodov VSEBINA SEZNAM TABEL V BESEDILU... 6 SEZNAM SLIK V BESEDILU... 6 0. UVOD. 7 L ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC ...... 8 2. PROSTOR, OPREMA. 9 3. KNJIŽNIČNO GRADIVO. 10 4. KNJIŽNIČNI DELAVCI. 12 5. FINANČNA OCENA. 13 6. UPORABNIKI. 14 7. ZNAČILNOSTI RAZVOJA. 17 8. ZAKLJUČEK. 20 9. SLOVENIAN PUBLIC LIBRARIES. 21 10. TABELARNI PRIKAZI. 25 11. PRILOGE, 59 SEZNAM TABEL V BESEDILU Tabela 1: Knjižnična zbirka Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva Tabela 3: Člani knjižnic Tabela 4: Obiski knjižnic Tabela 5: Izposoja knjižničnega gradiva Tabela 6: Povprečje nekaterih značilnosti knjižnic od leta 1990 do 2003 Tabela 7: Značilni delovni pogoji in uporaba knjižnic od leta 1990 do 2003 Tabela 8 : Indeks rasti nekaterih značilnih dejavnikov knjižnice v letu 2003 na doseženo povprečje leta 2000 SEZNAM SLIK V BESEDILU Slikal: Deleži knjižnične zbirke in prirasta v letu 2003 po vrstah knjižničnega gradiva Slika 2: Deleži knjižničnih delavcev v letu 2003 po vrsti knjižničnih opravil Slika 3: Deleži dohodkov knjižnic v letu 2003 po virih financiranja Slika 4: Indeksi (rast nad 100) značilnih elementov delovanja knjižnic od leta 1991 do 2003 Slika 5: Deleži prireditev po namenu prireditve Slika 6: Deleži prireditev po starostnih skupinah 6 0. UVOD Zbrane podatke so z izpolnjenim vprašalnikom o knjižnični dejavnosti na območju osrednje knjižnice Državni matični službi za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici poslale osrednje splošne knjižnice, upravne enote. Podatke o posameznem izposojevališču in podatke o knjižnični dejavnosti v posamezni občini imajo osrednje knjižnice in občine. Pričujoče poročilo ponuja podobo splošne knjižnične dejavnosti na območju posamezne osrednje knjižnice ter povprečno podobo splošne knjižnične dejavnosti na državni ravni. Primerjave so narejene glede na število prebivalcev z dne 31.12.2003 (Urad za statistiko Republike Slovenije): 1996.433, od tega mladih do vključno 15. leta starosti 316.856, povprečne vrednosti EUR 233,70 SIT v letu 2003 in z upoštevanjem strokovnih knjižničarskih priporočil: - Standardi za splošne knjižnice. Predlog. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica 2001 , - Splošne knjižnice. IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica 2002. Svetovalna služba za splošne knjižnice pri Državni matični službi za knjižničarstvo je pri spremljanju knjižnic izhajala iz zakonsko opredeljenih nalog, določenih z: - Zakonom o knjižničarstvu. Uradni list RS 2001, št. 87, - Zakonom o državni statistiki. Uradni list RS 1995, št. 45. Pri analiziranju podatkov je upoštevala še drugo obstoječo zakonodajo, ki tudi usmerja delovanje splošnih knjižnic: - Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe,- Uradni list RS 2003, št. 73 , - Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. - Uradni list RS 2003, št. 29, - Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Uradni list RS 2002, št. 96, - Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Uradni list RS 1998, št. 24, - Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list RS 1993, št. 72, - Zakon o financiranju občin. Uradni list RS 1994, št. 80, in sodobne razvojne značilnosti knjižničarstva. V poročilu smo kazalce povprečne razvitosti knjižnic primerjali z določili Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Pravilnik) povsod, kjer so nam podatki dopuščali. Označeni so ležeče. Te primerjave smo uporabili za ilustracijo doseganja m inim al nih pogojev, ki naj bi jih izpolnjevala vsaka knjižnica, ker je tudi doseženo povprečje zgovorna priča razvitosti splošnih knjižnic. S Pravilnikom označeni minimalni pogoji za izvajanje knjižnične javne službe pa izhajajo v pretežni meri iz doseženega razvoja splošnih knjižnic v letu 2000. 7 1. ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC 1.1 KNJIŽNIČNA MREŽA 61 osrednjih knjižnic (upravnih enot) poroča, da deluje na območju 193 občin. Največje število občin na območju ene knjižnice je 15. 9 osrednjih knjižnic je sestavni del zavoda, ki združuje poleg knjižnične še druge dejavnosti. Iz tabele: 1 Organizacijske enote osrednjih knjižnic razberemo naslednje značilnosti splošne knjižnične mreže: Upravne enote vodijo evidenco delovanja o 239 knjižnicah. Povezujejo jih v mrežo, ki jo sestavlja 61 osrednjih knjižnic, njihovih 167 krajevnih knjižnic in 11 bibliobusov. Bibliobusi imajo skupaj 644 postajališč v 565 krajih na območjih 22 osrednjih knjižnic. 28 osrednjih knjižnic oskrbuje 123 krajev s premičnimi zbirkami, kjer je 136 postajališč teh zbirk. Skupaj 1019 izposojevalnih mest (61 osrednjih knjižnic, 167 krajevnih knjižnic, 644 bibliobusnih postajališč, 136 postajališč premičnih zbirk) pa ne zadovoljuje potreb po dostopnosti knjižničnega gradiva, saj poročajo knjižnice o 73 krajih, kjer bi bilo potrebno po njihovi oceni organizirati krajevno knjižnico, za ostale kraje pa predlagajo uvedbo potujoče knjižnice, okoli 902 postajališč. V knjižnični mreži je 75,75% realiziran načrt mreže krajevnih knjižnic in 46,37% načrt ureditve postajališč potujočih knjižnic. 1.2 ODPRTOST Vsa izposojevalna mesta so bila odprta 326.907 ur v letu (tabela: 2 Prostor, oprema, odprtost). Nekatere knjižnice so uvedle tudi izposojo na domu in po pošti, večina knjižnic pa je oblikovala svojo spletno stran, kjer ponuja nekatere storitve. Knjižnice so odprte v povprečju 589 sekund na prebivalca. Indeks rasti je 107 glede na leto 2000 . 2. PROSTOR, OPREMA 2.1 PROSTOR Po podatkih tabele 2 Prostor, oprema, odprtost imajo v letu 2003 vse knjižnice skupaj 74.639 m 2 prostora. Prostor knjižnic seje povečal v primerjavi s preteklim letom za skupaj 5.971 m 2 . Knjižnice imajo v povprečju 37,39 m 2 na 1000 prebivalcev. Indeks rasti glede na leto 2000 je 122,60. V povprečju dosegajo na 10.000 prebivalcev 373,90 m 2 in tako presegajo določilo Pravilnika 300 m 2 na 10.000 prebivalcev, indeks 124,63. 2.2 KNJIŽNE POLICE IN ČITALNIŠKI SEDEŽI Knjižnice imajo 164.824 tekočih metrov knjižnih polic, povprečno za 49 enot knjižničnega gradiva na en meter knjižne police (Tabela 2). Okoli 85 % knjižničnega gradiva je urejenega v prostem pristopu (Tabela 8). V knjižnicah je 5.035 čitalniških sedežev, povprečno 21 sedežev na knjižnico, kar je 2,5 sedežev na 1000 prebivalcev (Tabela 2). Indeks rasti glede na leto 2000 je 106. Povprečje presega določilo Pravilnika, 2 sedeža na 1000 prebivalcev, indeks 125, ker je normativ nižji od že doseženega povprečja. 2.3 RAČUNALNIŠKA OPREMA Računalnika delovna mesta za uporabnike (osebni računalnik, terminal): V knjižnicah je skupaj 844 računalniških mest za uporabnike. Na 578 računalniških delovnih mestih imajo uporabniki dostop do interneta, kar pomeni povprečno 0,29 na 1000prebivalcev. V povprečju imajo 0,42 uporabniških računalniških mest na 1000 prebivalcev (Tabela 2). Indeks rasti glede na leto 2000 je 160. Normativ Pravilnika je nižji od že doseženega povprečja, določa 0,25 računalniškega delovnega mesta, in je presežen; indeks 168. 9 3. KNJIŽNIČNO GRADIVO 3.1 KNJIŽNIČNA ZBIRKA Tabela 1: Knjižnična zbirka Povprečno število enot knjižničnega gradiva na 1.000 prebivalcev je 4.081. Indeks rasti glede na leto 2000 je 110, glede na določilo Pravilnika, 3,7 enote na prebivalca pa 111. V knjižnični zbirki je 162.182 enot referenčnega gradiva, to je 1,99% od celotne zbirke. Po podatkih tabel 3 in 3.1 je 28,80% knjig in neknjižnega gradiva namenjenega mladini (2.346.169 enot gradiva), kar je 7.404 enot knjižničnega gradiva na 1000 mladih prebivalcev. Med knjigami in serijskimi publikacijami je 829.472 enot gradiva v tujih jezikih (10,18 %). Med knjižničnim gradivom šestih osrednjih knjižnic je 88.838 knjig, 416 serijskih publikacij in 999 enot neknjižnega gradiva v jezikih manjšinskih etničnih skupin, pri čemer je Romom dostopno 5 enot gradiva v njihovem jeziku, 31.133 Italijanom, Madžarom 58.720 enot knjižničnega gradiva. Med knjižničnim gradivom je 0,24 enot neknjižnega gradiva na prebivalca in dosega normativ Pravilnika, 0,3 enote, 80%. V zbirki neknjižnega gradiva (tabela 3.2) je med kartografskim gradivom, slikami, grafikami, fotografijami, rokopisi, notnim gradivom, drobnim tiskom in tridimenzionalnim gradivom tudi 66,46% enot gradiva, za uporabo katerega je potrebna oprema, ki predstavlja v skupni knjižnični zbirki naslednje deleže: videokasete in filmi 1,73%, plošče, kasete, cd 1,83 %, multimedijsko gradivo 0,15 % in elektronski viri: CD-ROM 0,23 %. Elektronsko gradivo dopolnjuje 465 naslovov na daljavo dostopnega gradiva, med katerim je 133 zbirk serijskih publikacij. Knjižnično zbirko dopolnjuje 12.600 naslovov naročenih serijskih publikacij. (Tabela 4). Večino knjižnične zbirke je že dostopne v lokalnih računalniških katalogih, knjižnice ocenjujejo da v povprečju 89%. Poleg teh in dostopnih s pomočjo listkovnih katalogov, pa imajo knjižnice še zmeraj nekaj neobdelanega gradiva. 10 3.2 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva Povprečno število novih enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev je 211 in s tem je presežen normativ Pravilnika, 200 enot, za 5,5%. Med novimi knjigami, v kataloge so vključena tudi nekatera dela iz prejšnjih let, je 124.674 enot (34,73 %) za mladino (tabela 4), 393 enot na 1000 mladih prebivalcev. Med knjižničnim gradivom je bilo pridobljenih 24,73 enot neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev, kar pomeni 112% doseganje normativa Pravilnika, 22 enot. Med neknjižnim gradivom je bil največji prirast videokaset in filmov, 21.874 enot oziroma 44,31%, sledijo plošče, kasete, cd 30,21%, CD-ROM 6,65 %, grafike, slike, plakati 3,48%, kartografsko gradivo 3,12 % in drugo gradivo v manjših odstotkih (tabela 4.1). Med prirastom 420.969 enot gradiva je bilo ali 99,95 % enot knjižničnega gradiva pridobljenega v letu 2000. Način pridobivanja knjižničnega gradiva v letu 2003 (tabela 5) je: -nakup (61 osrednjih knjižnic): 352.400 enot -obvezni izvod (8 osrednjih knjižnic): 31.334 enot -zamena (38 osrednjih knjižnic): 1.533 enot -dar (59 osrednjih knjižnic): 35.474 enot Slika 1: Deleži prirasta in knjižnične zbirke v letu 2003 po vrstah knjižničnega gradiva 11 4. KNJIŽNIČNI DELAVCI V vseh knjižnicah je skupaj redno zaposlenih 937,88 knjižničnih delavcev. Med njimi je zaposlenih 734,08 knjižničarskih delavcev, 78,27% od vseh, kar pomeni 0,38 delavca na 1000prebivalcev. Normativ Pravilnika, 0,32 strokovnega delavca, je presežen za 19%. Indeks rasti glede na leto 2000 pa je manjši, 115, ker je bilo povprečje v tem letu 0, 33 strokovnega delavca. Med njimi je 9 delavcev z magisterijem ali doktoratom, 271,98 jih ima visoko, 214,80 višjo in 239 srednjo izobrazbo. Med zaposlenimi je še 11,21% ali 105,10 upravnih delavcev in 6,95% ali 65,20 tehničnih delavcev in 3,5% manipulantov (tabela 6), skupaj 21,68 % ali 1,02 zaposlenih na 10.000 prebivalcev in s tem je dosežen normativ Pravilnika, 1 upravni ali tehnični delavec. 1 redno zaposlen knjižnični delavec je namenjen 2.129 prebivalcem. 80,37% zaposlenih ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva oziroma formalno knjižničarsko izobrazbo. 40 osrednjim knjižnicam so pri delu pomagali zunanji sodelavci, ki so po delovnih urah opravili delo okoli 102 zaposlenih delavcev. Večino dela so opravili na področju urejanja in vzdrževanja knjižničnega gradiva, priprave gradiva za računalniško poslovanje in pri izposoji. Slika 2: Deleži knjižničnih delavcev v letu 2003 po vrsti delovnih opravil 12 5. FINANČNA OCENA 5.1 PRIHODKI Za izvajanje programa so knjižnice pridobile 88,32 % sredstev od občin in države (znotraj tega je delež države 11,37%, predvsem za nakup knjig), 9,39% predstavljajo lastna sredstva. Poleg tega so knjižnice pridobile še 0,13% sredstev z drugimi načini. (Tabela 10). Slika 3: Deleži dohodkov knjižnic v letu 2003 po virih financiranja 5.2 ODHODKI Knjižnice so porabile 53,30% sredstev za plače, 22,22% za materialne stroške (med temi sredstvi je poraba sredstev za avtomatizacijo znašala 2,63%, poraba za izobraževanje zaposlenih pa 3,99% ali 0,89% skupnih odhodkov), 18,74% za nakup knjižničnega gradiva (med temi sredstvi je bilo 1,52% porabljenih za elektronske vire, ki so jih izbrale same), 5,74% za investicije (brez urejanja prostora, med njimi pa je bilo 33,21% sredstev porabljenih za nakup računalniške opreme), tabela 11. Knjižnice so porabile povprečno 4.073 SIT na prebivalca (z investicijami, ki pa ne vključujejo tudi urejanje prostora), na člana pa 16.112 SIT. Strošek enega obiska je 957 SIT, strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 376 SIT. Za kupljeno enoto knjižničnega gradiva so knjižnice porabile 4.323 SIT. Od skupnih odhodkov je bilo porabljenih za nakup knjižničnega gradiva 763 SIT na prebivalca, za plače 2.171 SIT na prebivalca. Za izobraževanje knjižničnih delavcev je bilo porabljenih v povprečju za delavca 76.924 SIT. 13 6. UPORABNIKI 6.1 ČLANI Tabela 3; Člani knjižnic V knjižnice je včlanjenih 25,38% prebivalcev. Knjižnice so včlanile 44,40% mladih prebivalcev do 15. leta starosti, ki med vsemi člani predstavljajo 27,87% (tabela 7). Med 1000 prebivalci je 253 članov. 6.2 OBISKOVALCI Tabela 4: Obiski knjižnic V povprečju obišče knjižnico za izposojo knjižničnega gradiva na dom ali za njegovo uporabo v knjižnici ter zaradi udeležbe na prireditvah vsak prebivalec 4,25-krat (tabela 7), na uro je v knjižnici povprečno 26 obiskovalcev. 6.3 IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Tabela 5: Izposoja knjižničnega gradiva Član si je izposodil 42,89 eno knjižničnega gradiva. Knjižnična zbirka se je izposodila 2,66 krat. 14 V povprečju je bilo 1000 prebivalcem izposojenih 10.843 enot knjižničnega gradiva, večina na dom, 86,39% (tabela 9). Na dom je bilo izposojeno 50,79% leposlovnega gradiva in 49,21% neleposlovnega gradiva. Večina gradiva med na dom izposojenim gradivom so bile monografije, serijskih publikacij je bilo le 1,88%. 1 strokovni knjižnični delavec je v povprečju izposodil 29.492 enot knjižničnega gradiva, en knjižnični delavec pa 23.078 enot. V povprečju je bilo na uro odprtosti knjižnice izposojenih 66 enot knjižničnega gradiva. V medknjižnični izposoji je krožilo 12.952 enot knjižničnega gradiva (0,16% knjižnične zbirke, tabela 9). Knjižnice poročajo, da so uporabnikom posredovale še 481.320 informacij in 1.103.302 fotokopij (tabela 8) in 294.767 enot knjižničnega gradiva prebivalcem na dom in v bolnišnico. 6.4 PRIREDITVE Knjižnice so imele 13.296 prireditev (izobraževanje uporabnikov knjižnic, vseživljenjsko učenje, razvijanje bralne kulture, kulturne prireditve, prireditve za skupine s posebnimi potrebami) s skupaj 511.664 obiskovalci (Tabela 7, 8). Vsako izposojevališče je imelo povprečno 56 prireditev v letu, na eni prireditvi pa je bilo v povprečju 38 obiskovalcev. Slika 5: Deleži prireditev po namenu prireditve Podatki iz tabele 8.1 kažejo, daje bilo mladini je bilo namenjenih 8.643 prireditev ali 65% vseh. S področja vseživljenjskega izobraževanje je bilo skupaj 3.672 prireditev s povprečno 21 obiskovalci, od tega je bilo 31,54% prireditev za mladino, za pospeševanje bralne kulture so knjižnice imele 6.886 prireditev s povprečno 28 obiskovalci, od teh prireditev je bilo 88,80% namenjenih mladini. Knjižnice pa so organizirale še 2.265 raznolikih kulturnih prireditev, od tega 46,40% za mladino, kjer je bilo povprečno 95 obiskovalcev, in za posebne skupine prebivalcev pa 473 prireditev, kjer je bilo na eni povprečno 29 obiskovalcev, 67,44% teh prireditev pa je bilo namenjenih mladini. 15 Slika 6: Deleži prireditev po starostnih skupinah V vprašalnikih 70 % osrednjih knjižnic navaja podatke, da uči uporabnike samostojne uporabe knjižnice, njenih informacijskih virov in izbora gradiva, večina teh ima zapisan program izobraževanja, po katerem vodi različne oblike tega izobraževanja (tečaji, individualna inštruktaža). Knjižnice so v letu 2003 opravile 6.110 izobraževalnih ur (od tega je 69% ur opravilo osem območnih knjižnic, 31% druge osrednje knjižnic), od tega 70% ur za področje uporabe elektronskih virov (od 4.299 izobraževalnih ur za uporabo elektronskih virov je bilo 83 % opravljenih v osmih območnih knjižnicah, preostanek pa v 31% drugih). Med 37.749 udeleženci je bilo 32% odraslih. 16 Tabela 7: Značilni delovni pogoji in uporaba knjižnic od leta 1990 do 2003 8. ZAKLJUČEK Za zaključek bomo preverili, kako se povprečna knjižnica približuje določilom Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, minimalnim pogojem za izvajanje knjižnične dejavnosti. Še prej pa lahko po primerjavi doseženega z dosežki preteklega leta ugotovimo, da še zmeraj veljajo ocene o razvitosti knjižnic, ki so zapisane v zaključku lanskega poročila (tabela 6 in 7). Knjižnice si prizadevajo, a še zmeraj ne morejo opravljati kakovostno vseh storitev iz Uredbe o osnovnih storitvah. Tabela 8 : Indeksi rasti nekaterih značilnih dejavnikov knjižnice v letu 2003 na doseženo povprečje leta 2000 (normativi Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti) 20 9. SLOVENIAN PUBLIC LIBRARIES The most prominent feature of public libraries is their openness to general public. With special regard to this characteristics origins of public libraries in territories which nowadays form the Republic of Slovenia can be traced back as far as to the year 1569 when the first library of the kind was founded by the States of the Province of Kranjska (Camiola), its individual instigator being Primož Trubar, founder of Slovenian literary tradition. Treasures of libraries, established ffom then onwards either by convents and other ecclesiastical institutions or as family assets by nobility, were hardly accessible to anyone but a very restricted circle of users, moreover, most of them remained closed to outsiders completely up to the end of the 18 th Century. The only notable exception were a few proprietary libraries owned by wealthy townsmen which fulfilled to a certain degree general cultural and educational missions by allowing men of letters and scholars to make use of their holdings. Evolution of the public fimction of libraries was accelerated by the enlightening, state-supported policy of Austria which decided to establish a central and publicly accessible research library .in each of its provinces. Thus it came about that, in 1774, the Lyceum Library, made up mostly of book collections of abolished convents, was founded, initiating so to say the era of publicly accessible libraries. Public libraries, established primarily in order to meet general needs of common rural as well as urban population, have their origin in the enlightenment movement of the late 18 th Century which resulted in the promotion of theological and other reading societies. In the mid-19 th Century, a network of 450 libraries with total stock of about 122.000 books, run by reading, educational and workers’ societies, was established by Slovenian Christian Social Union, making true the initiative first explicitly proclaimed by the Slovenian Society in 1948. In boroughs and towns the so-called public reading societies had been introduced since 1861; as a result as many as 54 reading societies were active by the end of the decade and some of them, in particular those in more developed localities, got eventually tmasformed into real public libraries. The second half of the 19 th Century saw also appearing of societies or libraries established primarily for workers. In the period between the two world wars the number of public libraries, mainly sponsored either by political parties or by local authorities and schools, increased considerably. Prior to 1940 there were thus already 850 libraries possessing total stock of 580.000 Books. Municipal public libraries, however, were practically the only ones to be mn according to professional standards as customary at the time. After World War II. public libraries were also officially recognized as a public Service; this status of theirs was explicitly confirmed by the first Slovenian Library Law of 1961. Parallel to public libraries, however, libraries also serving basically general reading needs were organized by trade unions in enterprises and institutions. Public libraries with collections and catalogues of bibliographic tools for local history research, called “study” libraries, were established in regional centres. In 1971, for ali enumerated types of libraries a network of public libraries was established in order to meet general readres’ needs with regard to education, information, cultural activity and entertainment. Library Law of 1982 stipulated modalities of their cooperation with other types of libraries with a view of establishing in this way a uniform library information system in Slovenia. The new Library Act of 2001 linked the responsibilities and tasks of libraries with the needs of the information society and underlined their cooperation and coordination. 21 Detailed standards for their management, activities and Services were endorsed in 1985, The draft of new national standards which are to be accepted by appropriate bodies was created simultaneously with the new IFLA standards. Consultancy and information centre for public libraries is with the National and University Library, Tuijaška 1, 1000 Ljubljana, Republic of Slovenia, telephone +386 1 58 61 300, fax: +386 1 58 61 346, e-mail: dms@nuk.uni-lj.si and with the following library associations: - Union of Public Libraries - Section for Public Libraries of the Library association of Slovenia 22 LIBRARIES (2003) Total Administrative Units: 61 Number of Respondents: 61 Service Points: 239 COLLECTIONS Books and Bound Periodicals: 7.663.317 Current Periodicals - Titles: 12.600 Manuscripts: 13.632 Non- Books Materials: 470.798 Total: 8.147.747 ADDITIONS Books : 359.006 Current Periodicals: 19.252 Non - Books Materials: 49.363 Total: 427.621 FACILITIES AND SERVICES Percentage Stock on Open Access: 85,00 Percentage Catalogue Records Automated: 90,00 Number of Workstations forusers: 844 Number of Workstations connected to the internet (included above): 578 USE AND USERS Registered Members: 504.722 Loan Transactions: 21.647.570 Number ofVisits: 8.492.742 Inter Library Loans: 12.952 Potential Total population Served: 1.996.433 LIBRARY STAFF Trained Librarians: 734 Other Library Staff: 203 Total Staff: 937 RECURRENT EXPENDITURE Staff: SIT 4.334.609.618 (18.547.752 EUR) Aquisitionof Stock: 1.523.620.116 SIT (6.519.555 EUR) Other Expenditure: 2.273.908.604 SIT (9.730.033 EUR) Total Expenditure: 8.132.138.338 SIT (34.797.340EUR) INCOME Public Funding: 7.039.738.185 SIT (30.122.970 EUR) Fees and Charges: 748.541.229 SIT (3.203.001 EUR) Other Income: 185.023.491 SIT (791.714 EUR) Total Income: 7.973.302.905 SIT (34.117.685 EUR) 23 24 10. TABELARNI PRIKAZI 25 26 1 ORGANIZACIJSKE ENOTE OSREDNJIH KNJIŽNIC (2003) 27 1 ORGANIZACIJSKE ENOTE OSREDNJIH KNJIŽNIC (2003) Legenda Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev lil. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 28 2 PROSTOR, OPREMA, ODPRTOST (2003) 29 2 PROSTOR, OPREMA, ODPRTOST (2003) 30 3 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2003) 31 3 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2003) 32 3.1 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2003) 33 3.1 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2003) 34 3.2 ZBIRKA NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2003) LO CO E 2 P -S 5 E m O n 0 P "D -B P d) _ & s O 05 r c/5 cl ro ll a. ro CO TD Q F .2 .±= -n ro o o cs < > Q S (D < O m z >N -J Z * lil Z a: 0Q N c\i CO o Z co 4 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2003) 38 4 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2003) 39 4.1 PRIRAST ENOT KNJIŽNEGA GRADIVA (2003) 5 PRIRAST PO NAČINU NABAVE (2003) 43 5 PRIRAST PO NAČINU NABAVE (2003) 44 6 KNJIŽNIČNI DELAVCI (2003) 45 6 KNJIŽNIČNI DELAVCI (2003) 46 7 ČLANI, OBISKOVALCI (2003) 47 7 ČLANI, OBISKOVALCI (2003) 48 8 UPORABA STORITEV V KNJIŽNICI (2003) 49 8 UPORABA STORITEV V KNJIŽNICI (2003) 50 8.1 VRSTE PRIREDITEV IN OBISKOVALCI (2003) 9 IZPOSOJENO GRADIVO NA DOM (2003) 53 9 IZPOSOJENO GRADIVO NA DOM (2003) 54 10 PRIHODKI - BREZ INVESTICIJ (2003) 55 10 PRIHODKI - BREZ INVESTICIJ (2003) 56 11 ODHODKI (2003) 57 11 ODHODKI (2003) 58 11. PRILOGE 59 60 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Državna matična služba za knjižničarstvo PODATKI O SPLOŠNI KNJIŽNICI Poročilo za leto 2003 1. Uradno ime knjižnice Ime matične ustanove (nesamostojne knjižnice): _ Ime knjižnice: Občina: Kraj: Ulica in hišna številka: Telefon : Faks: Elektronski naslov: _ Domača stran: (Opomba: Če so podatki za leto 2003 drugačni, jih prosimo priložite na posebnem listu.) 2. Občine in prebivalstvo na območju knjižnice (stanje 31.12.2003) Število občin: Število prebivalcev na območju knjižnice: Od tega mladih (do 15. let): Število krajev z več kot 10.000 prebivalci: Število krajev 1.500 do 9.999 prebivalci : Število krajev z manj kot 1.500 prebivalci: 3. Knjižnična mreža na območju knjižnice 3.1 število knjižnic (vse, tudi osrednja, v krajih z več kot 1.500 prebivalci); Število krajev z več kot 1.500 prebivalci brez knjižnice: 3.2 Bibliobus (Da, Ne) _ Ime knjižnice, kjer je sedež: Število krajev s postajališči bibliobusa: _ Število postajališč bibliobusa: _ Premične zbirke: (Da, Ne) _ Število krajev s premičnimi zbirkami: _ 3.3 Število postajališč premičnih zbirk: _ Število krajev z manj kot 1,500 prebivalci brez knjižnične dejavnosti: 3.4 Število občin brez knjižnične dejavnosti: Opomba: Kraj pod 2. in 3. je del zemeljske površine, naseljene tako, da tvori zaključeno celoto, za katero se načrtuje knjižnična dejavnost. Kraj z več kot 1.500 prebivalci pomeni lahko tudi območje s premerom predvidoma 4 km, kjer je več kot 1.500 prebivalcem namenjena knjižnica. Njen sedež je običajno v kraju, kamor prebivalci gravitirajo zaradi določenih vzrokov, npr. največji kraj, sedež občine, šola, prometno središče, stanovanjsko naselje in podobno. 4. Odprtost knjižnice za obiskovalce Število ur tedenske odprtosti izposojevališča osrednje knjižnice: Letno število ur odprtosti vseh izposojevališč (osrednje knjižnice, krajevnih knjižnic, bibliobusa in postajališč premičnih zbirk): NUK, DMS 1 5. Knjižnični prostori in oprema 6. Število in vrsta računalniške strojne opreme (Opomba: Če isto opremo uporabljajo knjižničarji in uporabniki, jo uvrstite v rubrike po odstotku uporabe. Skupno vsoto vse opreme vpišite pod vprašanje št. 5.) 7. Število računalniških mest za uporabnike, kjer je omogočena uporaba Računalniški katalog: Medmrežje: Spletna stran knjižnice: _ Uporaba elektronskih virov: _ Od tega gradivo javne oblasti: Urejanje besedil: _ Elektronska pošta: _ NUK, DMS 2 8. Katalogi 8.1 Računalniški katalog Vzajemni katalog: Aktivno članstvo: (Da, Ne) Lokalni katalog: Skupno število naslovov 31.12.2003: - % naslovov, ki se podvajajo v lokalnem katalogu : - % knjižnične zbirke v lokalnem računalniškem katalogu: Število izposojevališč z računalniškim katalogom: 8.2 Listkovni katalog Število izposojevališč brez računalniškega kataloga: Vrste listkovnih katalogov v teh izposojevališčih: Opomba: Ce imate križni katalog, ga navedite pod vse vrste, ki jih združuje. V rubriki drugi navedite samo bibliografske sezname premičnih zbirk: Vsaka premična zbirka mora imeti spremljajoči seznam bibliografskih enot: torej, kolikor premičnih zbirk, toliko seznamov. _ 9. Knjižnična z m 9.1 Skupno število enot (a + b) v zbirki knjižničnega gradiva (inventarne enote): a) Število enot knjižnega gradiva (inventarne enote): Od serijskih publikacij število tekoče naročenih časnikov in časopisov: Naslovi: _ Enote: NUK, DMS 3 b) Število enot neknjižnega gradiva (inventa rne enote): 9.2 Število knjižničnega gradiva v zbirki po UDK b) Število enot knjižničnega gradiva po UDK 9.3 Značilnosti ureditve knjižnične zbirke (inventarne enote) Odstotek knjižnične zbirke v prostem pristopu: __ Odstotek knjižnične zbirke urejen po UDK: Število knjižničnega gradiva za področje: _ Povprečno število enot knjižničnega gradiva v bibliobusu (vozilu): Povprečno število enot v eni.potujoči premični zbirki: Povprečno število premičnih zbirk na eno postajališče: NUK, DMS 4 9.4 Elektronski viri (število naslovov, dostopnih na daljavo) a) Podatkovne zbirke skupaj: _ Od tega: - z izvlečki: _ - s celotnimi besedili: _ - drugo (enciklopedije, slovarji): _ b) Digitalni dokumenti skupaj: _ Od tega: - knjige: _ c) Elektronske serijske publikacije (posamezni dostopni naslovi skupaj): _ Od tega: - naslovi, ki so tudi v tiskani obliki: _ d.) Avdiovizualni elektronski dokumenti: _ SKUPAJ a-d: 10. Prirast knjižnične zbirke 10.1 Skupno število prirasta (inventarne enote) Naslovi: Enote:_ a) Število prirasta naslovov knjig in brošur b) Število prirasta enot knjig in brošur c) Število prirasta naslovov neknjižnega gradiva d) Število prirasta enot neknjižnega gradiva NUK, DMS 5 Prirast novih naslovov serijskih publikacij : Naslovi: Enote: _ 10.2 Prirast knjižničnega gradiva po UDK a)Prirast naslovov knjižničnega gradiva po UDK b) Prirast enot knjižničnega gradiva po UDK 10.3 Prirast elektronskih virov (število naslovov, dostopnih na daljavo) a) Podatkovne zbirke skupaj: _Od tega: - z izvlečki: _ - s celotnimi besedili: - drugo (enciklopedije, slovarji): b) Digitalni dokumenti skupaj: _Od tega: - knjige: c) Elektronske serijske publikacije (posamezni dostopni naslovi skupaj): Od tega: - naslovi, ki so tudi v tiskani obliki: _ d) Avdiovizualni elektronski dokumenti skupaj: SKUPAJ a-d: _ 10. 4 Prirast knjižničnega gradiva po načinu nabave a) Prirast enot knjižničnega gradiva po načinu nabave - Od prirasta nakupa pridobljene enote v letu 2003: - Od prirasta obveznega izvoda pridobljene enote v letu 2003: NUK, DMS 6 b) Način prirasta elektronskih virov, dostopnih na daljavo (število naslovov): Samostojni nakup: _ Zunanji vir: _ Konzorcij.^ 11. Odpis knjižničnega gradiva 11.1 Inventarne enote knjižničnega gradiva 11.2 Število odpisanih elektronskih virov, dostopnih na daljavo: __ 12. Delavci knjižnice 12.1 Strokovni knjižničarski delavci 12.2 Drugi knjižnični delavci Skupno število redno zaposlenih knjižničarskih delavcev (Vseh tistih delavcev, ki imajo strokovni izpit in/ali formalno knjižničarsko izobrazbo.): NUK, DMS 7 13. Prihodki knjižnice (brez investicij) (Opomba: Ne krajšajte zneskov v tisoče!) 14. Odhodki (Opomba: Ne krajšajte zneskov v tisoče!) Način zbiranja sredstev za investicije Struktura porabljenih sredstev za investicije NUK, DMS 8 15. Število vseh članov v letu 2003 15. Število vseh članov v letu 2003 (15.1 + 15.2): _ (Vsak posameznik s svojo izkaznico. Član, vpisan na območju osrednje knjižnice, se šteje enkrat.) (članov, ki imajo neporavnne obveznosti iz prejšnjih let, ne štejemo, če v poročevalskem letu niso obiskali knjižnice) 15,1 Odrasli 15.2 Mladina 16. Obiskovalci knjižnice 17. Uporaba knjižnice na daljavo Število obiskov za dostavo gradiva v fizični obliki (poštar, knjižničar, faks): Število uporabnikov naročenih storitev po telefonu: 18. Uporaba elektronskih storitev Spletna stran: (Da, Ne) _ Število obiskov: NUK, DMS g Uporaba spletne strani oziroma elektronskih storitev Število obiskov za uporabo posameznih vrst elektronskih virov, dostopnih na daljavo 19. Število izposojenih enot knjižničnega gradiva 19 .1 Izposoja na dom (Štejemo tudi gradivo v fizični obliki, posredovano na daljavo.) NUK, DMS 10 19.2 Izposoja vsega na dom izposojenega knjižničnega gradiva po UDK in JEZIKU 19.3 Izposoja vsega na dom izposojenega neknjižnega gradiva (Od skupaj izposojenega knjižničnega gradiva) 19.4 Registrirana izposoja gradiva v čitalnici oz. uporaba v knjižnici Skupaj izposoja (19.1+19.4); 20. Kopije (Izdelava foto in drugih oblik za knjižnico in uporabnike): - Število fotokopij vseh oblik: NUK, DMS 11 21. Naroč (v knjižni ;ne informacije o gradivu in :i in z uporabo na daljavo) gradiva 22. Medknjižnična izposoja I . ^ I 24. Program izobraževanja za uporabo knjižnice in knjižničnega gradiva (Da, Ne) _ Skupaj opravljenih ur učenja: _ Od tega za uporabo elektronskih virov:__ Število udeležencev: Mladina _ Odrasli _ v v v 25. Knjižničarska dejavnost za italijansko, madžarsko in romsko narodnost Število enot zbirke knjig v jeziku manjšine: _ Od tega prirast: _ Število naslovov serijskih publikacij v jeziku manjšine:_ Od tega prirast: Število enot neknjižnega gradiva v jeziku manjšine: ________ Od tega prirast: Število prireditev v jeziku manjšine (tudi dvojezične):_ Število prebivalcev manjšine: _ Posebna postavitev gradiva: (Da, Ne) _ Poslovanje v jeziku manjšine: (Da, Ne) _ NUK, DMS 12 26. Posebne zbirke knjižničnega gradiva Ime zbirke: Opis zbirke: (vsebina, namen, količina gradiva) ■i m ■ • ■ H| '■ 1 Novosti v 27.1 Nova izposojevališča kraj: _ m2 : _ odprtost na teden: _ 27.2 Nova dejavnost 27.3 Organizacije, službe, društva s pomočjo ali sodelovanjem katerih ste v poročevalskem letu opravili pogram: Oseba, ki je izpolnjevala vprašalnik: Direktor knjižnice (Tiskane črke imena in podpis) (Tiskane črke imena in podpis) strokovni bibliotekarski naziv: strokovni bibliotekarski naziv: Tel.: E. naslov: Datum: Žig Tel.: E. naslov: NUK, DMS 13 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št.84/98, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati podatke o nacionalni knjižnici ter splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnicah Statističnemu uradu Republike Slovenije. Podatke o šolskih knjižnicah pa zbira Statistični urad Republike Slovenije. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu s programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2003, to je obdobje od 1.1.2003 do 31.12.2003. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice (http:// www.nuk.uni-li.si) in Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/) . Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. NUK, DMS 1 DEFINICIJE Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; - izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; - hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; - deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enot nim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. NUK, DMS 2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). Vse gradivo, ki ga knjižnica zagotavlja svojim uporabnikom. To je vse gradivo, ki ga ima knjižnica v lasti in elektronski viri, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si lahko zagotovi knjižnica sama ali konzorcij knjižnic ali /in pa jo financira zunanji vir. Pridobivanje zbirke pomeni načrten izbor dokumentov in zagotavljanje dostopa do dokumentov in njihovo vključevanje v OPAC ali v druge podatkovne zbirke knjižnice. Medknjižnična izposoja in posredovanje dokumentov nista vključena. Povezave do virov, ki so dostopni s pomočjo medmrežja in do katerih si knjižnica ni zagotovila pravice dostopa z licenčno ali kakšno drugo pogodbo, niso vključene. Knjižnična zbirka (stanje) Število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju. Odpisano gradivo Knjižnično gradivo ali dokument, ki je trajno odstranjeno in izbrisano iz knjižnične zbirke v določenem poročevalskem obdobju. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo odpišemo tako, da jih izbrišemo iz knjižničnih evidenc in prekinemo licenčno pogodbo. Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: - pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); - pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; - pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot NUK, DMS 3 inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop na daljavo, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje številokosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec Fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiv je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (na primer trak, film), zaprtega v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (na primer kaseta), ki je sestavni del enote. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Dokument Zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Digitalni dokument Posamezen dokument, ki gaje digitalizirala knjižnica ali pa gaje pridobila v digitalni obliki. Digitalni dokumenti vključujejo: knjige (monografije, poročila), kartografske in glasbene dokumente, separate člankov in tako dalje. Serijskih publikacij, patentov in avdiovizualnega gradiva ne štejemo med digitalne dokumente. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za namen tega vprašalnika serijske publikacije delimo glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. NUK, DMS 4 Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Definicija vključuje tudi elektronske časnike. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronski viri, drobni tisk in drugo. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, cederomi, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicimo gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, kijih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa...). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. NUK, DMS 5 Elektronski vir Vsak dokument v elektronski obliki, za uporabo katerega potrebujemo računalniško opremo. Elektronski viri vključujejo digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, podatkovne zbirke, elektronske patente in elektronsko avdiovizualno gradivo. Elektronskih virov, ki so brezplačno dosegljivi na medmrežju, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Podatkovna zbirka Zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke z besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna s pomočjo klicnih linij ali medmrežja. Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali Zbirka bibliografskih podatkov, ki tekoče analizira in predstavlja naslove periodičnih in /ali drugih publikacij, navadno s področja določene stroke ali vede oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke z besedili niso vključene. Podatkovna zbirka z besedili Zbirka izvornih besedil (monografij, poročil, člankov in tako dalje), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Podatkovne zbirke s celotnimi besedili ne vključujejo patentov in elektronskih serijskih publikacij. Podatkovna zbirka, ki poleg celotnih besedil vsebuje tudi druge vrste podatkov, se šteje kot podatkovna zbirka z besedili. Druga podatkovna zbirka Podatkovna zbirka, ki vsebuje opisne ali numerične podatke; navadno ne uporabljamo celotne podatkovne zbirke ampak le tiste dele zbirke, ki jih potrebujemo za posredovanje določenih informacij. To so na primer imeniki, enciklopedije, slovarji, statistične tabele in podobno. Cederom Medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Cederomi hranijo podatkovne zbirke, digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, avdiovizualne dokumente ali elektronske patente. Elektronska serijska publikacija Serijska publikacija, ki je izdana samo v elektronski obliki ali pa hkrati v elektronski in še kakšni drugi obliki. Za namen tega vprašalnika elektronske serijske publikacije vključujejo serijske publikacije, ki so dostopne lokalno in na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. NUK, DMS 6 Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Oprema in prostor Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Omrežje Več računalnikov, ki so med seboj povezani, navadno s pomočjo računalniškega strežnika in ki omogočajo dostop do informacijskih virov in storitev več uporabnikom hkrati. Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; NUK, DMS 7 specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; - splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; - šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, kije obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikorkrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Dostop Možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih storitev ali opreme. Pravica dostopa Pravica dostopa ali uporabe storitve ali opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Medmrežje (Internet) Obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve medmrežja obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Spletna stran knjižnice Predstavitev knjižnice oziroma njenih storitev na medmrežju, ki lahko vsebuje tudi zbirko digitalnih dokumentov. Lokalni dostop Način doseganja elektronskega vira z uporabo fizičnega nosilca, na primer diska, diskete, kasete, ki ga mora uporabnik vstaviti v periferno napravo računalnika, navadno osebnega. Dostop na daljavo Način uporabe elektronskega vira, pri katerem ni fizičnega nosilca. Viri so shranjeni v obsežnih pomnilniških napravah, ki jih vzdržujejo strojno ali s pomočjo računalniških operaterjev. Sem štejemo tudi trde diske osebnih računalnikov. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu in telefaksu. NUK, DMS 8 Elektronska storitev Storitev, ki jo knjižnica nudi na lokalnih strežnikih oziroma je dostopna s pomočjo računalniških omrežij. Za namen tega vprašalnika elektronska storitev zajema dostop do računalniških katalogov, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika, dostop do spletnih strani knjižnice, do elektronskih virov, referenčne informacije, elektronsko posredovanje dokumentov in omogočanje dostopa do medmrežja v knjižnici. Elektronsko posredovanje dokumentov Elektronski prenos dokumenta ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, prenos lahko poteka neposredno uporabniku, brez posredovanja druge knjižnice. Pri tem ne upoštevamo dokumentov, ki jih pošljemo po telefaksu. Posredovanje dokumentov iz zunanjih virov Dokument ali del dokumenta v tiskani ali elektronski obliki, dobavljen izven knjižnične zbirke in ki ga posredujejo dobavitelji, ki niso knjižnice (ne prek medknjižnične izposoje), pri čemer je knjižnica sodelovala pri transakciji in/ali plačilu. Pri tem ni pomembno, če je potrebno plačati vsako transakcijo posebej ali pa se določeno število transakcij plača vnaprej. Izposoja Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. Izposoja vključuje podaljšave, ki jih je treba šteti ločeno. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (tudi tiste, ki so posredovani prek telefaksa) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika. Izposoja vključuje tudi izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva v fizični obliki oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. Prenos dokumenta v elektronski obliki se šteje kot elektronsko posredovanje dokumenta. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kijih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. NUK, DMS 9 Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1 ). Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstven i kov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. Finančno poslovanje Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). NUK, DMS 10 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 3 L. marca 2004. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovaijati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku moraj o biti izpolnj ene: - z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), - če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. NUK, DMS 11 Navodila za izpolnjevanje posameznih vprašanj: Splošne knjižnice, 2003 Z vprašalnikom za leto 2003 zbiramo podatke o knjižnični dejavnosti na območju osrednje knjižnice: zbirni vprašalnik za vsa izposojevališča. Vprašalnik je oblikovan v Exelu. Knjižnice morajo vrniti izpolnjen original, kar pomeni, da preoblikovanje vprašalnika ni dovoljeno, oziroma pošiljatelju bo vrnjen, če ne bo enak poslani obliki. Knjižnice vrnejo izpolnjene vprašalnike po elektronski pošti na naslov:silva.novljan@nuk.uni-lj.si in natisnjene, opremljene s podpisi in žigom, s klasično pošto na naslov Državne matične službe, Turjaška 1. Pri izpolnjevanju je priporočljiva tudi uporaba navodil Izuma za izpolnjevanje tistih tabel, za katere lahko knjižnica pridobi podatke iz Cobissa (9.1.a, 9.1.b, 9.2a, 9.2b, 10.la, 10.1 .b, 10.1 c, 10.Id, 10.2a, 10.2b, 10.4a, 15.1, 15.2, 16, 19.1, 19.2, 19.3, 19.4). Knjižnice morajo navajati popolne podatke, zato morajo morebitne nepopolne podatke iz Cobissa v tabelah same dopolniti in sešteti podatke za zahtevane vsote. Knjižnice, ki bodo vprašalnik izpolnjevale v elektronski obliki, pridobijo podatke o vsotah samodejno iz Cobissa (prazno polje) in s samodejnim seštevanjem v drugih tabelah, ki zahtevajo podatke o vsoti. Decimalke se označujejo z vejico, brez pripisa %, oznaka za tisoč pa je pika. Knjižnica, ki vodi bibliobusno dejavnost, šteje bibliobus za izposojevališče, če je sedež bibliobusa pri njej. Sicer pa se delovanje bibliobusa navede z ustreznimi podatki v vseh osrednjih knjižnicah, ki si ga delijo. V tem vprašalniku sprašujemo tudi po elektronskih virih, dostopnih na daljavo (to so tisti naslovi, ki so dostopni preko omrežja, lokalnega ali medmrežja), vendar samo po virih, ki jih je knjižnica pridobila s posrednim ali neposrednim nakupom. Podatki morajo biti navedeni v skladu z opredelitvami posameznih statističnih enot v navodilih in vse rubrike morajo biti natančno izpolnjene: tudi kontrolna vprašanja oziroma vprašanja, kjer je zahtevan podatek o skupni vsoti skupnih seštevkov dveh ali več tabel. Pojasnila nekaterih posameznih vprašanj: 2. in 3. Odgovori so povezani z načrtovano in uresničeno knjižnično mrežo na območju osrednje knjižnice. 4. Pri skupnem številu letne odprtosti knjižnice se sešteje odprtost osrednje knjižnice, vseh dislociranih izposojevališč (tudi bibliobusa) in odprtost postajališč premičnih zbirk. Pri tem knjižnica upošteva javno objavljen umik odprtosti. Posameznih oddelkov knjižnice se ne sešteva, če so v isti stavbi. Za izposojevališča, ki so odprta manj kot enkrat tedensko, se tedenska odprtost opredeli z delitvijo skupnega števila letne odprtosti s številom tednov. 5. Število vseh mehanografskih in tehničnih naprav, ki jih ima knjižnica za interno uporabo in za obiskovalce, tudi računalniške opreme (glej opremo pri vprašanju št.6). Pri navajanju števila telefonov, tudi mobilnih, upošteva knjižnica število telefonskih številk. NUK, DMS, Splošne knjižnice 1 6. Vsak kos opreme se navede le enkrat. Če isto opremo uporabljajo knjižničarji in uporabniki, jo knjižnica navede v rubrike po ocenjenem odstotku uporabe. 7. Kadar je isto računalniško delovno mesto namenjeno za različno rabo, ga knjižnica navede pri vseh namenih uporabe, ki jo omogoča. 8. Knjižnice, ki imajo v lokalnem računalniškem katalogu isti naslov večkrat zajet, morajo to označiti z opombo, po možnosti pa navesti tudi odstotek enot v celi zbirki, ki so zajete večkrat. Knjižnice navedejo listkovne kataloge za izposojevališča, kjer ni računalniških katalogov. 9. V knjižnični zbirki prikažejo knjižnice vse inventarizirane enote knjižničnega gradiva. Knjižnice, ki še nimajo vsega gradiva računalniško obdelanega, prištejejo klasično obdelano (inventarizirano) knjižnično gradivo in poskrbijo za pravilni seštevek. 9.1. Med tekoče naročene časnike in časopise prišteje knjižnica vse tiste, ki j ih ima v svoji zbirki, ne glede na to, ali je sama plačnik ali jih je pridobila na kak drug način. 9.2. Podatke o knjižnični zbirki pa UDK skupinah navaja knjižnica za odstotek računalniško obdelanega knjižničnega gradiva v knjižnični zbirki. 9.3. Knjižnica navede vse tiskane informacije javnega značaja; elektronsko dostopne so zajete pri vprašanjih št.: 7, 9.4, 10.3 in 18, med drugimi elektronskimi viri. Sem sodijo tudi informacije o knjižnici kot javnem zavodu, ki pa jih knjižnica prikazuje pri rubriki knjižničarstvo. Med informacije javnega značaja uvršča Zakon o knjižničarstvu (2001, 16. člen) gradivo javne oblasti in določa, da splošne knjižnice zagotavljajo dostopnost in uporabo tistega gradiva, ki je splošno dostopno na elektronskih medijih. V skladu z Zakonom o dostopnosti informacij, javnega značaja pa so to informacije, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (2003, 1. člen). Upoštevamo slednjo opredelitev, ki razširja izvor informacije javnega značaja in je zato za knjižnični sistem primernejša. Med informacije javnega značaja uvršča vse tiste, ki izvirajo iz delovnega področja javnih zavodov oz. organov, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam ali pridobil od drugih oseb, določa 3. člen imenovanega zakona 10. Serijsko publikacijo v obliki neknjižnega gradiva prikaže knjižnica pri neknjižnem gradivu. Npr. pet naslovov revij na cederomu je ena inventarna enota neknjižnega gradiva in en naslov, če imate dva izvoda tega cederoma. Prirast novih naslovov serijskih publikacij zahteva podatek o prvič dostopnih v knjižnici. 10.4. Prirast zahteva podatek o vseh enotah, ki so bile inventarizirane v poročevalskem letu, tudi morebitni zaostanek obdelave prejšnjih let. Pri nakupu in obveznem izvodu je potrebno navesti še ločen podatek o kupljenih izvodih v letu 2003 in prejetih izvodih obveznega izvoda v letu 2003. NUK, DMS, Splošne knjižnice 2 12. Strokovni knjižničarski delavci opravljajo knjižničarska dela, za katera je potrebna vsaj srednja stopnja izobrazbe. Upravni, vodstveni in tehnični delavci se uvrstijo med strokovne le z odstotkom časa, ki ga uporabljajo za strokovno knjižničarsko delo. Če zaposleni niso polni delovni čas zaposleni z deli za knjižnico, se opravljene ure dela za knjižnico pretvorijo v število zaposlenih. Manipulanti so v skupini: drugi knjižnični delavci. 13. Pri prihodkih so zajeta vsa finančna sredstva, ki jih je imela knjižnica v poročevalskem letu, ne glede na to, če z njimi upravlja ustanovitelj in ne glede na način pridobitve. V skupni vsoti prihodkov bodo samodejno sešteti podatki a, b, c, d, e , zato je potrebno pri d navesti najprej skupen, celoten znesek lastnih prihodkov, od tega pa še podatke za zahtevano specifikacijo. Nesamostojne knjižnice prikažejo le lastni dohodek (ne pa npr. lastni dohodek cele organizacije). Del, ki ga je knjižnici za njeno rabo namenila matična organizacija, se prikaže pri rubriki matična organizacija. Enako velja za odhodke. 14. Investicije prikaže knjižnica ločeno, ne pod materialnimi stroški, in navede tudi, kako je zbrala denar. Pri izdatkih za elektronske vire navede znesek za vse vrste elektronskih virov, tudi cederome. Podatek o porabi denarja za avtomatizacijo v sklopu materialnih stroškov vključuje izdatke za vzdrževanje elektronskega sistema, vzdrževanje mreže, telekomunikacij. Podatek o izdatkih za nakup računalniške opreme v okviru investicij zajema zneske za računalnike, tiskalnike, terminale, čitalce in podobno. 15. To je podatek o številu članov za območje osrednje knjižnice. Če bibliobus deluje na območju druge osrednje knjižnice, se njegovi člani prikazujejo pri knjižnici naročnici, ne pa pri knjižnici, kjer je sedež bibliobusa. Navajajo se samo podatki o članih, ki imajo svojo izkaznico in ta velja za vsa izposojevališča na območju osrednje knjižnice. Otroci so člani knjižnice, če so vpisani z dovoljenjem staršev. Članov, ki imajo obveznosti do knjižnice iz preteklih let (npr. dolgovi za opomine, nevrnjene knjige) ne štejemo med člane poročevalskega leta, če knjižnice niso obiskali in bili registrirani v poročevalskem letu. 16. Podatek o obiskovalcih, ki so obiskali izposoj evališča knjižnične mreže na območju osrednje knjižnice. Izhodišče štetja obiska je opredelitev obiska v skupnih navodilih. V rubriki "izposoja na dom" je podatek zahtevan o številu obiskovalcev, ki so bili evidentirani zaradi izposoje in podaljšanja gradiva na dom. Če je vračilo opravljeno skupaj z izposojo ali podaljšanjem, se šteje obisk pri rubriki "izposoja na dom" kot en obisk. Enako velja, če so bile na istem mestu opravljene druge aktivnosti. Obisk samo zaradi vračila, ali obisk zaradi katere druge aktivnosti se navaja pri »drugi registrirani obiskovalci«. Pod "drugi registrirani obiskovalci" so uvrščeni obiskovalci knjižnice, ki so si izposodili gradivo za uporabo v knjižnici (oceno, pridobljeno z vzorčnim štetjem), registrirani (preverljivi) obiski zaradi posredovanja nenaročene informacije, odgovora o prisotnosti knjige, spremembe osebnih podatkov ipd. Rezervacije se navaja le v rubriki izposojo, ko je realizirane. Obisk zaradi naročenih informacij knjižnica ne beleži tu, ampak pri vprašanju 21. NUK, DMS, Splošne knjižnice 3 Obiskovalec prireditve je posameznik, ki je obiskal prireditve v določenem dnevu. Če je obiskal več prireditev v istem dnevu, se šteje tolikokrat, kolikor prireditev je obiskal. 18. Pogostost uporabe elektronskih virov ne glede na dolžino uporabe. Posebej je zahtevan podatek še za uporabo posameznih vrst elektronskih virov, dostopnih na daljavo. 19. Izposojo letnikov oz. posameznih številk serijskih publikacij na dom se navaja kot izposojene enote pod neleposlovnim ali leposlovnim knjižnim gradivom. Pri štetju izposojenih enot se upoštevajo tudi podaljšanja izposoje knjižničnega gradiva (nikakor pa ne vračila gradiva!). Izposoja premičnih zbirk, izposoja neknjižničnim ustanovam ni zajeta tu in tudi ne pri medknjižnični izposoji, ampak kot enkratna izposoja (premična zbirka). Tudi medknjižnična izposoja ni zajeta v tem vprašanju. 19.4. Navaja se le preverljiv podatek ali ocena: povprečje, ki ga pridobi knjižnica z vzorčnim štetjem (najmanj 3 krat letno 14 dnevno beleženje obiska in uporabe v obdobjih, izbranih po različni pogostosti uporabe knjižnice gradiva). 20. Kopije izdela knjižnica iz gradiva knjižnice oz. za potrebe knjižnice, za svoje uporabnike in za nadomeščanje originalnega dokumenta v medknjižnični izposoji. Tu ne prikazuje kopij, ki jih naredijo uporabniki sami (npr. za žetone na kopirnih strojih knjižnice). Enota štetja je število listov pri kopijah na papirju, pri mikro oblikah pa število fizičnih enot. 21. Enota za merjenje naročenih informacij je registriran odgovor na zastavljeno vprašanje, pri čemer je uporabljen več kot en vir: npr. 1 izpis za 1 uporabnika, 1 seznam priporočenih knjig za ure pravljic, isti seznam za drugega uporabnika se šteje kot ista informacija dana novemu uporabniku, 1 poizvedba na internetu, podana na disketi, 1 pisna računalniška poizvedba, 1 odgovor na referenčno vprašanje, poslan po elektronski pošti ipd. Tu se prikazuje tudi število uporabnikov elektronskih storitev na daljavo: referenčne informacije in posredovanje dokumentov, čeprav so delno zajete v vprašanju 18. Pri ustni informaciji je enota registriran odgovor na zastavljeno tematsko vprašanje, ki zahteva sestavljen odgovor, uporabo več kot enega vira, ali registriran enoznačen odgovor, kadar se ta veže na iskanje odgovora v več virih. Informacije o prisotnosti določenega gradiva v knjižnici in število uporabljenega gradiva v knjižnice se ne navaja, ker je ta podatek zajet pri izposoji na dom oz. v knjižnici. 23. Skupno število obiskovalcev prireditev uvrsti knjižnica tudi v vprašanje 16. V tabeli so zajeti podatki o vseh oblikah prireditev, ki jih je knjižnica organizirala v okviru zakonsko opredeljenih tematskih sklopov. Kadar je več oblik združenih in opravljenih neprekinjeno za isto skupino obiskovalcev, je to ena prireditev, npr: vrtec na obisku je ena prireditev, čeprav obsega ogled knjižnice in uro pravljic. 24. Podatki za izobraževalne oblike, ki jih izvaja knjižnica po programu informacijskega opismenjevanja uporabnikov, in niso predstavitveni ogledi knjižnice. Število udeležencev NUK, DMS, Splošne knjižnice 4 se navede tudi v rubriki obiskovalci prireditev pri vprašanju 16.: Obiskovalci knjižnice in 23.: Prireditve. Program je priloga vprašalnika. 25. Odgovorijo knjižnice, ki imajo na svojem območju prebivalce italijanske, madžarske ali romske narodnosti. To je le izvleček iz skupnega prikaza knjižnice. Druge prečrtajo manjšino in napišejo skupino, za katero so oblikovale posebno zbirko. 26. Knjižnica nevede vse svoje posebne zbirke, čeprav je njihov obseg manjši od strokovnih priporočil za oblikovanje posebne zbirke. 27. Vprašanje brez odgovora razlagamo kot »knjižnica nima« in »ni sodelovala.« NUK, DMS, Splošne knjižnice 5 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo SLOVENSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE v letu 2003 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Tavčarjeva ul. 41 4000 Kranj VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26 8270 Krško OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4 3270 Laško Ljudska univerza Lenart, p.o., podružnica MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9 2230 Lenart v Slovenskih Goricah KNJIŽNICA LENDAVA KONYVTAR LENDVA Glavna ulica 12 9220 Lendava Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9 1270 Litija KNJIŽNICA BEŽIGRAD Einspielerjeva 1 1000 Ljubljana KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Gosposka 3 1000 Ljubljana KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloška cesta 61 1110 Ljubljana KNJIŽNICA “PREŽIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIČ Tržaška 47 a 1111 Ljubljana KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška cesta 161 1000 Ljubljana Zavod za kulturo in izobraževanje MATIČNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 2 9240 LjutomeR KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44 1370 Logatec MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2 20Q0 Maribor LJUDSKA KNJIŽNICA p.o. Cesta bratstva in enotnosti 23 8330 Metlika Javni zavod OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Hribernikova 1 3330 Mozirje POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Grajska ulica 2 9000 Murska Sobota 2 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Trg Edvarda Kardelja 4 5000 Nova Gorica KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26,28 8000 Novo mesto KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Kolodvorska 9 2270 Ormož MESTNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1 6330 Piran KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5 6230 Postojna KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Prešernova ulica 33 2250 Ptuj KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 61 a 2360 Radlje ob Dravi KNJIŽNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27 4240 Radovljica KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Na gradu 1 2390 Ravne na Koroškem Javni zavod Miklova hiša KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Škrabčev trg 21 1310 Ribnica KNJIŽNICA ROGAŠKA SLATINA Celjska cesta 3a 3250 Rogaška Slatina KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 Sevnica KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1 6210 Sežana KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16 2310 Slovenska Bistrica Zavod za kulturo KNJIŽNICA Mestni trg 4 3210 Slovenske Konjice KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16 3230 Šentjur pri Celju KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska 6 4220 Škoija Loka j NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH Aškerčev trg 20 3240 Šmarje pri Jelšah KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Tumov drevored 6 5220 Tolmin KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE Ulica 1. junija 19 1420 Trbovlje Center za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2 8210 Trebnje KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA TRŽIČ Balos 4 4290 Tržič Kulturni center “Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 5 3320 Velenje CANKARJEVA KNJIŽNICA Tržaška 9b 1360 Vrhnika KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 1 1410 Zagorje ob Savi MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9a 3310 Žalec