&t. 109.
V Gorici, v soboto dne 18. oktobra 1902.
Tedaj XXXIL
Umi« trikrat na teden t šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, jutranje tedanje- opoldne,' veeerno tedanje pa ob 3. uri po-poldne,' in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .'Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre iemana   ali v   Gorici   na dom pjsiljana:
Vse leto           .....'3 K ižu h. ali gld. lifio
ool teta........S . 60 ,   ,     .   3-30
Žetrtr.ieta.......3.4«..     .    1'70
Posamične Sevilfce stanejo 10 vin. OJ 2S. juW"a »flft2-  do  preklica izhajaob: sredah >¦¦¦* ia fohCah ob 11   uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulioi itv. 11 v Gorici v«Gori5'ki Tiskarni* A. Gabršeek vsak Jan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >'b naročila brez doponlane naročnin« ;• ne oilranio                                             ...      . .
Ool«»l 1» soalanle« s« laSonijo po petit-vrstan, Co fekano 1-krJs kr., d-knt 7 kr., 3-krat-#-kr.. vsaka, vrsta. VeSkiat pc pogodbi. - Večje 5rke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr^rsta— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-
UredniStro
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nsdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici il. 11.
Naročnino In oglase je plačati loeo Horieu, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne v  delok       ~-i-«"-          •            —- •    •
spadajo ioruruititvu.
amacije uredni
lištva,  naj  so  pošiljajo le
»Vse za omiko, svobodo in napredek I«   Dr. K. Lavrit.
»PRIMOREC"
Uhaja neodvisno od <So8e> vsak petek in slane vse leto 3 K 20 li aH gld. 1-60.
tSo8a» in »Primorec« se prodajata v GorieiT~to-~ bakarni 8chwarz t Šolski nlioi :n Jellersitz v Nunski ulici; -— v listu v tobakarni Lavrenflič na trgu della Caserma in Pipan v nlioi Ponte della Fabbra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A, GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Slovenska trobojnica
na kardinalovem grobu.
Ako je resnica, da se obračajo v grobu mrliči, kadjr se pripeti kaj takega, Cesar bi ne bili pričakoval«, pa se tiče njih, tedaj se je v nedeljo na Sv. Gori prav gotovo preobrnit pakojni kardinal, ko so položili na njegov grob slovensko trobojp.ico.
Pokojni kardinal je bil res rojen Slovenec, tudi toliko diplomatičen je bil, da je na primer pri nas zapisal pri zadnji ljudski štetvi za svoj materni jezik slovenšeinor aH vse njegovo delovanje od tistega časa, ko je začH delovati v škofcjskem ordinarijatu v Gi dcu pa do zadnjega trenutka v nadškofi] ;i palači v Gorici je bilo protislovensko in jdino le rirasko-katolisko.
Njegova akcija je šia za tem, ustvariti iz Slovencev ljudi, ki bodo slepo pokorni komandi duhovščine, in ta škofom z reverzi, v Katerih je prepovedano vsako kolikor toliko očitneje narodno delovanje in v katerih stoji obveza, delovati vedno v intencijah vlade in gosposke, »ki je od Boga*. Pokojni kardinal je hoiel potom cerkve in potom gospodarske organizacije podvreči vse ljudstvo slepi pokorščini iz f«rovžev. Udano v voljo božjo bi moralo po njegovih naukih naše ljudstvo delati in delati od zore do mraka, v vsem pa ubogati gosp. nunca ter bili pokorno vsem oblastim, pa te ga še tako s krivicami obsipajo, namreč v glavnem kar se tiče našega mrodnostnega in jezikovnega boja. Klerika-lizem ima namen iztrebiti iz ljudstva vsaki narodnostni čut in čut po jednakopravnosti, in v tem oztru je deloval pokojni kardinal, kjer je mogel, in ustvaril nam je on ta boj, I ateri srka mozeg iz našega ljudstva ter ga uela v neumno maso, s katero more poleti farovž, kar hoče. Na znanem katoliškem shodu v Ljubljani je pokazal, da nima ni-kakega srca za mukotrpne Slovence, ker je dal črtati resolucije za slovensko vseučilišče v Ljubljani in za slov. ljud. šole na Koroškem. Nasproti znanemu že umrlemu vrlemu pisa-telju-duhovniku pa se je izrazil, da so vsa naša prizadevanja — utopije. Zato pa je plaval povsodi s sistemom. Na Kranjskem, kar se je dalo, z nemškim, pri nas pa z laškim. Tisti .Evviva* na balkonu nadškofijske   ps-
lače v Gorici povodom obiska cesarja nam še vedno blišči v oči, in še vedno Čutimo tisto pomenljivo roganje Lahov, ki so ka/ trumoma hodili v posmeh Slovencem ogledovat kardinalov »Evviva*. Tisti »Evviva* govori glasen jezik   ter  pove  več  nego sto
knjig........
Sedaj pi so šli »mukotrpni Slovenci" na Sv. Goro ter so položili na grob kardinala venec s slovensko trobojnico z napisom; Neustrašenemubojevniku za Boga in narod mukotrpni Slovenci. V koliko se je bojeval z;i Boga, tega no bomo preiskovali, dasi bi utegnit kdo tudi reči, čemu se bojevati za Boga, ker je vendar vsegamogočen, ali da se je bojeval za narod, to je pa res 1 Da, bojeval se je, toda kako ? To smo povedali že zgoraj, rekoC, da nas je hotel utopiti v klerikalizmu, ki jo pa brez-naroden. Klerikalizem se poslužuje narodnosti le lam, kjer mu kaže, in ako upa kaj pridobiti zase ali koga preslepiti; v tem pogledu so si stekli klerikalci res že velikih »zaslug", ali da pojdejo tako daleč, da sežejo celo po kardinalovem grobu, tega pa vendar nismo mislili. Toda storili so tudi to. Namen posvečuje sredstva, in šli so s trobojnico na kardinalov grob — slepit in zapeljevat ljudi. Zatrdno upajo, da jim duh pokojnega kardinala odpusti to netaktnost, da ne rabimo hujšega izraza, da so šli na njegov grob pokladat slovensko trobojnico, katero pokladamo na grobove naših odličnih prvoboriteljev za naše svete pravice. Šli so in oskrunili so grob, oskrunili pa tudi slovensko trobojnico. Ako bi mogel govoriti kardinal, on. bi nam povedal najodkntosrčneje, da na njegov grob ne pri-tiče naša trobojnica, znak narodnosti, katera je klerikalizmu paganstvo, on bi slovesno protestoval proti temu, ter bi se zadovoljil le s papeževo dvobojnico, kajti v istini je bil bojevnik za Rim, in kot takega naj ga častijo!
Toda klerikalcem ni sveta nobena reč, in v zadnjem času so dospeli tako daleč, da so z,: čeli delati politiko že na grobeh. Ni dosti, da skrunijo leče in spovednice, tudi grobove so začeli skreniti s svojo lažnivo politiko. Kardinalov grob jim služi v to svrho, in da pojde vsa reč lažje izpod rok, so položili nanj slovensko trobojnico v slepilo svojih slovenskih ovcic. —
Kar počno z grobom kardinala, nam je koncem konca pač vse jedno, ali proti ,emu moramo protestovati, da izrabljajo v take svrhe našo slovensko trobojnico, znak naše narodnosti, katera pritiče le na one grobove, v katerih spijo spanje pravičnih bo-ritelji za naše prave narodne pravice in svetinje, kjer počivajo trupla, v katerih so bila vroča slovenska srca za narod, njega svobodo in napredek. Na kardinalov grob pa ne pritiče slovenska trobojnica, zato doli ž njo z njegovega groba 1 Naše svetinje ne pustimo skruniti! Ako pa že hočejo Častiti kardinala, bojevnika za Rim, naj mu dajo, kar je — njegovega!
Klerikalni prvaki med »ljudstvom".
VI.
Za Berbučem se je oglasil na shodu na Gosti šempaski župnik in deželni poslanec Blaž 6 r č a, ki je rekel pri vprašanju o do-movinski pravici in pri reklamacijah iste, da je to stvar državnih poslancev ter da to sporoči državnemu poslancu dr, Gregorčiču, ki mu jo tudi naročil, naj mu sporoči želje ljudstva, ki se tičejo državnega zbora. Lepo zveni to, ali koliko je vredno? Ne bomo preiskovali, aH jo res naročil kaj dr. Gregorčič šempaskemu g. župniku ali si je isti •' '~4;!co iz goto vili vzrokov dovolil pobožno laž ter spravil tako d.. Gregorčiča celo v nevoljo, kajti znano je, dx so mu želje ljudstva deveta briga — toda govora je bilo o Željah ljudstva!
Dr. Gregorčič je res državni poslanec, ali ne poslanec ljudstva, kajti kar je storil doslej za ljudstvo, je tako malenkostno, da mora vestnpga poslanca ob tem spreleteii sram, aito je že tako dolgo državni poslance, pa nima mčesar pokazati, —Rekli smo prej, da so želje ljudstva dr. Gregorčiču deveta briga. To je mož tudi že dokazal. Saj nam je še v živem spominu njegovo glasovanje v državnem zboru v prilog latifundij (to je velikih posestev, kakor jih imajo grajščaki), ko je Slo za to, da se odvzame kmetu nekaj davčnega bremena. Ž»lja ljudstva je vendar ta, da so davčno breme olajša, a!i dr. Gregorčič, ta »ljubljenec naroda*, je pomagal delati to brerr: še težje;  glasoval je v ne-
prilog revnemu kmetu in v prilog bogatemu grajščaku. Kij pa potem koristi, naznanjati takemu poslancu, kakor je dr, Gregorčič, želje ljudstva, ako dela prav proti tem željam ? Kaj hasne, ako mu pripelje Grfia cel koš želja ljudstva, ko se pa za nje ne zmeni. Kak prijatelj našega ljudstva je dr. Gregorčič, kako so mu mar želje tega ljudstva, je pokazal tudi ob znanih »izgredih« povodom cesaričine smrti. Na kolodvoru v Nabrežini so ga čakali, ko se je peljal na Dunaj, da mu sporoCe svoje želje, da se zavzame za žrtve avstrijskega patrijotizma — ali kaj je storil dr. Gregorčič ? Vedel je, da ga Čakajo, mislil si je lahko, da je nujno potrebno, Culi iz ust ljudstva glas o teh »izgredih«, ali dr. Gregorčiču je zlelo srce v široke hlačnice in skril se je lepo v mehki kupej ter komaj čakal, da je bilo konec odmora na nabrežinski postaji.
Kaj takemu Človeku naj se predlagajo želje ljudstva, da jih bo zastopal?! Bežite, bežite I Želje ljudstva pa dr. Gregorčič! Ha ha.... ristim teneatis, amici! Ako je delal tako še včasih sloge, kako pa naj zastopa danes želje našega ljudstva, ko je prost raznih obzirov, katere jo moral poprej kolikor toliko upoštevati, ko je glavar stranke, kateri je le za farbanje ljudstva, in v glavnem, kako naj zastopa želje našega ljudstva, ko je pa »deputato friuiano!" Za občinske volitve v Furlaniji se briga, za razne spletke proti naprednjakom, ali za želje ljudstva pa ne. Saj je tudi želja ljudstva, da bi imeli Slovenci v Gorici na kakem primernem kraju poslopje za ljudsko šolo, ali dr. Gre-gorCiC se ozira na to željo tako, da pravi, da ni nikaka posebna krivica, ako pošiljajo slovenski stariši v mestu svoje otroke v Podturen.... In iz zadnjega Časa se moramo tu zopet spomniti glasovanja o Štrekljevem predlogu za povišek k brezobrestnim posojilom v deželnem zboru. Gotovo je želja ljudstva — in še kako velika! — da dobi brezobrestno posojilo, da si popravi vinograde, ali dr. Gregorčič je upošteval to željo ljudstva tako, da niti glasoval ni za ta pred-j log ter tudi drugače ni storil nikakega koraka, da bi se bilo kaj doseglo v tem oz'ru. In vendar je on podglavar ter prvak klerikalnih poslancev •— prošnje in pritožbe glede brezobrestnih posojil pa Cuje vsaki dan. Ali xa take reči se on ne meni....
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poij.ski stisni II. Sfenfcfewicz. — Posl. Podravski.
Dalje.;
Govorili so, da noben Bonifacij ter nobena Bonifacija ne more takoj po rojstvu umreti, kajti s tem imenom mu" je odločeno, da mora storiti nekaj dobrega, a pri tem vendar otrok v prvih mesecih, da, niti v prvih letih ne more storiti ničesar, niti dobrega niti slabega.
Naslednjega dne so dospele zopet turobne novice o materi in o novorojenki ter razburile vse mesto. Po cerkvah je bila ves dan taka gnječa, kakor ob času kake božje poti. Darovi »v dober namen,, naj bi kraljica ozdravela, so kar vreli skupaj. Ganljivo je bilo videti mnoge revne vašeane, kako so žrtvovali koree žita, jagnjeta, kokoši, vence posušenih gob ali vrečice orehov. Vitezi, trgovci in rokodelci so žrtvovali dragocenejša darila. s Odposlani so bili poslanci na razna božja pota. Zvezdogledi so opazovali zvezde. V samem Krakovu so priredili slavnostni sprevod, katerega so se vdeležili vsi cehi in bratovščine. Po vsem mestu je bilo polno zastav. Vršile so se tudi procesije otrok, ker so vsi sodili, da nedolžni otročiči dosežejo najprej
milost pri Bogu. Skozi mestna vrata so dohajale neprestano nove trume ljudi iz okolice.
In tako je mineval dan za dnevom med neprestanim zvonenjem in šumom po cerkvah, pri sprevodih in pobožnostih. Toda ko je pretekel teden ter je bolnica in dete še živelo, je jela znovič nadeja napolnjevati človeška srca. Ljudem so je zdelo nemogoče, da bi Bog poklical prezgodaj k sebi vladarico države, katera je storila že toliko zanj ter bi morala zapustiti nedovršeno veliko apostolsko delo, katera je žrtvovala svoje lastno življenje ter pripeljala h krščanstvu poslednji paganski narod v Evropi. Učenjaki so se spominjali, koliko dobrega je storila za duhovno akademijo ; duhovniki, kaj za čast božjo; državniki, kaj za mir med krščanskimi vladarji; pravniki, kaj vse je storila za pravico; siromaki, kaj je storila za reveže, in nihče ni mogel pojmiti, da bi moralo prezgodaj končati življenje, ki je tako potrebno kraljestvu in celemu svetu.
Med tem so oglasili dne* 13. julija zvonovi žalostno novico, da je dete umrlo. In znovič se je napolnilo vse mesto, nemir jo prevzel vse ljudi, množica ljudij je jela znovič oblegati Vavol, povprašuje neprestano po kraljičinem zdravju. Toda nikogar ni bilo več z dvora z veselo novico. Lica gospode, ki je prihajala in odhajala skozi vrata, so bila resna, in Činidalje bolj skrbipolna. Pripovedovali so, da duhovnik Stanislav iz Skarbimiera, mojster svobodnih umetnij v Krakovu,
liti ne odhaja več od postelje kraljice, katera vsaki ian sprejema sveto obhajilo. Govorili so takisto, da e njena soba po vsakem obhajilu napolnjena s čudno lebeško svitlobo. Nekateri so jo videli celo skozi okna ; ;o pa je kraljici udana srca napolnilo še z večjo tugo ier jim bilo znamenje, da pričenja za njo že nad-Jemsko življenje.
Nekateri pa vendar niso hoteli verjeti, da bi se nogla pripetiti tako grozna nesreča, ter so se tolažili 5 nadejo, da se pravično nebo zadovolji z jedno žrtvijo.
Med tem pa se je razširila v petek zarano — dnš 17. julija — med ljudmi novica, da kraljica umira. Kdor je bil živ, je stekel h gradu. Mesto je bilo zapuščeno tako, da so ostali v njem samo bolniki, ker so stekle celo matere z drobnimi otročiči pred grajska vrata. Prodajainiee so bile zaprte, nihče ni mislil na jed. Vsakoršni opravki so prenehali, namesto tega pa se je pred Vavelom zibalo celo morje ljudij, ki so bili vznemirjeni in prestrašeni ter so molčali.
Medtem se je ob jednih popoludne oglasil veliki zvon v stolpu katedralne cerkve. S početka nihče ni vedel, kaj to pomeni, toda nemirnim ljudem so se jezili lasje na glavi pri tem zvoku zvona. Glave vseh so se obrrUe proti stolpu, v katerem se je čimdalje bolj zibal veliki zvon, čegar žalosten odmev je spre-budil tudi druge zvonove po mestu: v cerkvi očetov Frančiškanov, v cerkvi presvete Trojice, v cerkvi blažene DevJco Marije — in dalje po vsem mestu, kakor
Klerikalci na sploh strašno radi govorijo o željah ljudstva, ali ne s tem namenom, da bi koristili ljudstvu, marveč le s tem, da ga fsrbajo. In v tem farbanju gredo celo tako daleč, da vlagajo razne peticije in interpelacije, ali le v skrajno neprimernem času, da se morejo potem hliniti pred ljudstvom, kakor da so storili svojo dolžnost ter da so ti vragovi liberavci krivi, ako niso ničesar dosegli. Nd, kar se tiče dr. Gregorčiča, on najrajši molči ter se lepo smehlja naprej. Potem pa mu hodite pravit želje ljudstva!!
Dosti o tem! Poglejmo le še nekaj resolucij. Cel kup so j'h predložili. Le čujte! O prodajanju petijotar~ab občinski c^sti skozi Dobravelj do skladovne ceste v Vel. Žabljah. o % podružnicah kmetijske ali vinarske zadruge, o kaki kmetijski nad Ijevalai šoli, o dež. bolniškem zalogu, o premestitvi sodnije iz Ajdovščine bolj v središče okraja, obč. doklade na pivo naj se znižajo, vinska klavzula naj se odpravi, naj se dovoli kuhanje žganja, naj se napravijo dež. zavarovalnic« itd. Kaj privite k temu? Jako obširen delokrog. Napisati bi morali še celo vrsti člankov, ako bi hoteli govoriti o vsaki teh točk; zato si poglejmo le dve ali tri. Kar se tiče petijota, je pač določeno že tako, da se ne sme prodajati za vino, ampak le za petijot, in da kdor greši, zapade kazni. Da bi se še bolj omejilo, pravi resolucija, ali kako; da bi prodajanje popolnoma odpravili, ne verjamemo. — Vlada naj napravi — pravi neka druga resolucija — v vsakem okraju kako kmetijsko nadaljevalno šolo. S takimi šolami je tai:o: najprvo morajo biti tu, potem šele jih vlada subvencijonira, ne pa narobe. Čemu prelvavjati to reč! Kake vrednosti p j so te resolucije, kako tje v en dan so vržene, kaže pa najbolj resolucija, da naj se sodnija iz Ajdovščine premesti bolj v središče okraja. Za Boga! Kje so z glavo ? Vsakdo, kdor pozna ajdovski okraj, pač pritrdi temu, da pritiče sodnija edino le v ajdovski trg in nikamor drugam. Klerikalci bi jo pa radi premestili. Kam pa? Ali morda v Kamnje, da jo bo imel župnik Kosec bolj pri rokah ter bo še pridaejše tožil svoje farane nego doslej!......
Iz vsega se pač jasno vidi, da je klerikalnim prvakom, kadar gredo med ljudstvo, v glavnem le ta namen: far bati. Celo znane reči zasukavajo po svoje, tako kakor jim bolj kaže, da se delajo lepše, in da se pokažejo, kako so goreči za koristi dobrega ljudstva, stavljajo po navadi cel kup resolucij gospodarskega značaja, katere kmetje radi slišijo. Ako se katera izmed njih tuintam uresniči, navadno ne po zaslugi klerikalcev, tedaj se pohvalijo, da so oni to in ono iz-poslovali, ako pa ni nič, so krivi pa ,ti liberavci !*
Tako so ti naši katoliško- narodni z ve-ličarji v teoriji in praksi. In da jih bo ljudstvo spoznavalo, da bo culo »dva zvona", jim bomo sledili vedno korak za korakom, kadar se prikažejo med ljudstvom.
Domače in razne novice.
Gg. naročniki, ki kaj dolžujejo do konca tega leta, dobe* zanaprej srn) dolg napisan s plavim svinčnikom na paštet. Kdor tega ne mar«, naj takoj pošlje naročnino.
Z» naš" .Kažipot*. — Doslej smo dobili najnovejše podatke šele iz 60 županij. Zato prosimo gg. župane ali tajnike, da nam do konca meseca gotovo pošljejo popravke na poslanih odtisih. — Vsak občinski urad dobi potem brezplačno po jeden iztis ,K a-žipota*. — Ako ostanejo pa v njem o kateri občini stari podatki, ki zdaj v marsičem niso več resnični, in bo iz tega izvirala marsikaka neprilika, ne bomo mTTnrTvT, ampak nepostrežljivost onih, do katerih smo se obrnili.
, KatJpot* dobe brezplačno vsi naročniki »Soče", vsi občinski in c. kr. uradi, ki nam dajejo podatke, pa tudi vsi zasebniki, ki nam gredo na roko. — Vsi drugi, ki ga hočejo imeti, ga bodo morali kupiti za K t'60.
Iz tega je razvidno, da je naš .Ki ži-pol* jako razširjena knjiga, kakor malo-katera na Slovenskem. Z »to hiajo oglasi v njej najboljši vspfh. Opozarjamo na to nujno vse naše trgovce in obrtnike, da ne zamude te prilike. Gme so v razmerju z važnostjo in razširjenostjo knjige jako nizke za — domače tvrdke; tuje plačujejo draže, ker so tudi vajene na dražje oglase.
Smrtna kosa. — V Barkovljah pri Trslu je umrl dijak 8. gimnazijskega razveda Radivrj Bekar. Bodi mu blag spomini
Umetniška razstava v Ljubljani. — Ss par dnij, in zaključena bo. Umetniško društvo ni imelo ž njo sreče, kakor s prvo, ki je končala z velikim moralnim vspehom in denarnim preostankom. Druga razstava pa je zaostala za prvo v vsakem pogledu. To je pa le naravno, kajti po dveh letih že d rug a razstava je za slovenske razmere in sile prehitro! Zato tudi vsi umetniki od prve razstave niti niso bili zastopati?, ali pa le bolj skromno. — Vso razstavo z malimi izjemami preveva modema struja, ali bolje: ona mod^, kateri se mi navadni smrtniki ne moremo priučiti. Toda gospodje umetniki so prav zato priredili razstavo, da nas malce polikajo in popravijo naš popačeni ukus in smisel z* pravo umetnost. Ali se jihTlo posreči? Jako dvomimo! Slovenci smo pač preveč nazadnjaški narod l — Tudi preubožni smo vsi skupaj, nimamo gradov a!i palač z ogromnimi dvoranami, v katerih bi bila oddaljenost in svetloba taka, da bi videli in umeli sike Uko, kakor treba. Prav zato razstava ni privabila preveč gledalcev in še manj občudovalcev. Smo pač še predaleč... zadaj, da bi mogli slediti umetnosti na današnji strmoglavi poti njenegi razvoja. — Te opazke v obče.
Razstava šteje 18 umetnikov in okroglo 180 številk v slikah in kipih. Razstavljale! so ti-Ie:
Berneker Fran, kipar na Dunaju, III. Reisnerslrasse 23. II. Trakt, Tiefparterre.
Gvaiz Anton, slikar in profesor v Gorici. Grohar Ivan, slikar v Ljubljani, Krakovski nasip št. 22. Jakopič Rihard, slikar v LJubljani, Mirje št. 4. Jama Matija, slikar v Kraljevcu na Sutli, Hrvaška. Jama Louise van Raders, slikarica v Kraljevcu na Sulli, Hrvaška. Pl. K as tel Elza v Ljubljani, Prečne ulice. Klein Roža, slikarica v Ljubljani, Spi-talske ulice. Klemenčič Franc v Boštajnu, pošta: Radna na Dolenjskem. Kobilca Ivana, slikarica v Sarajevu. L e v i č ni k Vinko, kipar in suplent na realki v Idriji. Mirt Franc v Trslu. M i s Gelcstin, kipar in profesor v Ljubljani. Rojie Melita v Gorici, Vis Gontavalle št. 5. S t ern en Matej, slikar na Vrhniki. Zajec Ivan, kipar na Dunaju Goldegggasse 9^ La b o t a Ivan, slikar na Dunaju I., k. k. Akademie der bildenden Kunste. Žmitek Peter, slikar v Kropi.
Ni naš namen, da bi ocenjevali posamične si e ali kipe; tudi se ne moremo spuščati v oceno posamičnih umetnikov. Ne čutimo ne poklica ne volje, ker živimo v dobi izredne občutljivosti. Samo hvaliti ni mogoče, zato je najbolje, da se ne spuščamo na nevarno »kritično* polje.
G isp. Gvaiz iz Gorice je izredno plo-dovit slikar. V šoli in na zasebnh zavodih ima nad 50 ur pouka na teden, a dobi vkljub temu tolike časa in veselja do dela, da je nislikal sam za prav veliko razstavo (katero baje tudi priredi!) Na drugi umetniški razstm ljubljanski je zopet več njegovih slik, ki nas navadne Zemljane spominjajo, da Se živimo na svetu, kjer so drevesa zelena, m bo vidimo višnjevo, morje pa zelenkasto sli modro itd. itd. Par slik .tihožitja" je izdelanih z neverjetno natančnost,o. Dve veliki sliki pa nas vodita v okolico Gorice: v Št. Pebr in tje pol Sv. Goro.
G.čna Melita Rojčeva je razstavila tri slike, ki pa sta izdelane s čudovito skrbnostjo; vsaki poteza je premišljena in v lepem skladu s celoto. Te slike so: Ulica Cimpo delte scale v Gradežu, Lepotica iz Čedada in Dvorišče v Lescih. — Utrujeno gledalčevo oko... se prav z rnslado odpočije na Uh slikah  mlade gospodične diletantke!
Gogp. Mirt je trgovec v Trslu; doma je iz Kobarida. Dovršil je nekaj razredov j goriške realke, kjer se je seveda učil risanja. — Zdaj se za veselje bavi u slikarstvom. — Na tej razstavi je edino slika njegovega očeta. Umetniki jej očitajo, da so barve jako neumetniški nametane, toda kdor je poznal originalnega rajnega Mirta, poroče: čudovita enakost, divna  izrazovitost v vseh   potezih.
O drugih umetnikih v .Seči« ne pišemo podrobneje. Omenimo le še ŽmUkovo »Rusko p le m ki njo", ki je slikana v žanru on;h dveh malih sličic dunajskega dvornega muzeja, ki sta jako občudovani.... dasi morda ne od zalagateljev Secesiie ob Duna.ci.
Sklep: Ako bi bili s to drugo razstavo počakali še d v e l-.-ti, bi ne bilo prav nič škoda. Poreče se nam morda: kaj boste vi bedaki sodili o umetnosti.. .! Morda je res, ali potem ni treba razstav!
Koliko je bilo romarjev, ki so se pripeljali   z   vlakom? —   »Slovenec*   je
| lagal, da se jih je odpeljalo iz Ljubljane ' 1200. V btini pa je bilo na ljubljanskem kolodvoru vzetih 800 voznih listkov tretjega razreda in 29 za drugi r.=zred. Med potjo se je pridružit jako malo 1,'udij, tako da jih ni bilo 900. Naša sodba, da jih je bilo okoli 800, je bila torej opravičena. Farovški listi pa so videli teh romarjev kar 1200, na Sv. Gori pa so povišali število celo na 4000 1 Kdor zna, pa zna!
Povest o ,gavg«h". — Ako prinese .Slovenec* kako falotarijo najniže vrste, smemo računali z vso gotovostjo, da jo posname tudi »Prismojeni List«. .Slovenec« premleva že nekaj časa povest o Frančif.evih .gavgah* v Novemmestu, katero je prinesel sedaj tudi .Prismojenec" z vso slastjo. Piše namreč: ,Dr. Tavčar je zagovarjal v Novem Mestu Frančiča, ki je bil na vislice obsojen. Obravnava je trajala dva dni, in dr. Tavčar se je v tej zadevi mudil tri dni v Novem Meslu. Poslal je pred kratkim za to svoje naporno in vspešno delo zadolžnico za 1400 K, z besedami tisoč štiristo kron, Franeteu v podpis ter so vknjižil na njegovo posestvo. Ta račun je gotovo Frančiču v veliko tolažbo, ker sedaj nima skrbi, da bi preveč posvetnega blaga zapustil. To so pač dri go .gavge".
Resnica o tem pi je taka-Ie ; Dr. Tavčar je pred kratkim v Rndolfovem zagovarjal pred porotno sodnijo znanega Frančiča. Ker ni imel denarja, podpisal je zado'žnico za 1400 K. Povedalo pa se mu je taras, da se bo vršil končni obračun, in da bode plačal samo tislo, kar bo U račun izkazal. Radi z.-govora odpeljal se je dr. Tavčar dne 2. septembra t. 1. zvečer v Rudolfovo ter se povrnil v Ljubljano v nedeljo dne 7. septembra. Izvzem^i Četrtka je imel vse te dni s Frančieem posla. Frančič je bil obsojen, zategadelj zadeva še ni pravomoCno rešena. Proti obsodbi se je vložila obširna ničnostna pritožba, in pripravil se je tudi materijal za obnovno kazenskega postopanj/i. Radi tega bo moral dr. Tavčar še parkrat v Novo mesto. Vse to gre na račun prvotne zadolžnico, na ta ¦ račun" bode šla tudi eventualna razprava ni Dunajul Da ti koraki končno tudi 700 gld. lahko pogoltnejo, mora vsak objektiven odvetnik pripoznati.
Sedij vidite, kaki zavijači so ti farovški listi, kako perfidni in topovski so v boj« proti nasprotniku! Da so odvttrnki dragi, to je znam reč. Ali nikari mislili, da so klerikalni odvetniki boljši kup, kij še; ra\no tok" račune delajo kakor drugi, kar smo o priliki že dokazali in kar kmet prav dobro ve.
Iz Kodika nam poročajo glede na občinske volitve, da so se vršile povsem mirno ter da se g. župnik ni udeležil volitev. Naš poročevalec pravi, da mu gre za to vsa čast, in želja je, da bi se tudi pri diugiU volitvah tako obnašal, potem bi ga Častili kakor pravega dušnega pastirja. Od občinskih mož se pričakuje, da bodo delali z blagor občine, kakor to pritiče možem na prednega mišljenja.
(Dalje v prilogi.)
je bilo dolgo in široko. Končno so vsi razumeli, kaj pomenijo ti otožni glasovi, in človeške duše so se napolnile s takim nemirom in s tako bolestjo, kakor bi vdarjali težki udarci zvonov naravnost ob srca vseh navzočih.
Nakrat se pojavi na stolpu črna zastava z veliko mrtvaško glavo, pod katero je bilo videti dve navzkriž položeni človeški kosti. Nikakoršne dvojbe ni bilo več. Kraljica je oddala Bogu svojo dušo.
Pred gradom se je jel razlegati obupen jok sto-tisočerih ljudij, mešžje se s turobnim glasom cerkvenih zvonov. Nekateri so se vrgli na tla, drugi so jeli trgati na sebi obleko in razdirati si lica; nekateri so zrli obzidje v nemi otrpnelosti, zopet drugi so stokali zamolklo, drugi so stegali roke proti cerkvi, ali proti kraljičini sobi, proseč Boga čudeža ali usmiljenja. Toda začuli so se takisto jezni glasovi, rogaje se v obupu vsemu na svetu, »čemu nam je bila ugrabljena naša draga kraljica? Kaj so nam hasnile naše procesije, naše molitve in naše želje? Zlate in srebrne darove so žrtvovali ljudje v dober na*men, ali mi za vse to nismo dobili ničesar. Vse so vzeli, toda dali nam niso ničesar!« Zopet drugi :>o zgolj jokali in neprestano ponavljali: »Jezus! Jezus! Jezus!« Ljudje so hoteli priti na dvor, da še enkrat vidijo krasno lice predrage vladarice. Toda niso jih pustili, pač pa se jim je obljubilo, da bo truplo kmalu izpostavljeno v cerkvi, da ga bo mogel vsakdo videti ter moliti poleg njega. Zvečer so se jeli ljudje vračati v mesto, razgovarjaje se o poslednjih urah dobre kraljice, o pogrebu in o Čudežih, ki se bodo gotovo godili pri njenih parah in na njenem grobu. Govorili so takisto, da kraljica bo
takoj po smrti proglašena za svetni o, in ko so nekateri jeli dvomiti, ali bi se to res moglo zgoditi, so se ljudje jeli razburjati ter groziti z Avignonom.
Težka žalost se je navalila na mesto in na vso deželo, ali ne zgolj prostakom, marveč vsem se je zdelo, da ob enem s kraljico je ugasnila za kraljestvo tudi njena svetla zvezda. Tudi med krakovsko gospodo so bili možje, ki so zrli mračno v bodočnost.
Vsi so se jeli povpraševati: Kaj bo sedaj ? Ali ima Jagielo po kraljičini smrti pravico vladati še nadalje kraljestvo, ali pa se mar naj vrne v svojo Litvo ter se naj zadovolji z velikoknežjim prestolom ? Nekateri so napovedovali, ali to, kakor se je pokazalo, ne brez vzroka — da hoče on sam odstopiti, in da v tem slučaju odpade od krone veliko dežel, da nastanejo novi napadi iz Litve in krvave osvete raznih domačinov. Križarski red se ojači, ojači se takisto rimski cesar in kralj ogerski in kraljestvo, še včeraj jedno izmed, najmočnejših, zaide v propast in sramoto.
Trgovci, katerim so bili odprti na steza] obširni kraji litevski in ruski, so delali pobožne obljube v ta namen, da ostane Jagielo še nadalje na kraljevem prestolu, dasi so v tem slučaju pričakovali vojno s Križarji. Znano je bilo, da jo je odklanjala doslej zgolj kraljica. Ljudje so se spomnili, kako je enkrat vznemirjena po pohlepu in grabijivosti Križarjev rekla v nekakem proroškem duhu: Dokler bom jaz živa, dotlej hočem odklanjati od vas močno roko in opravičeno jezo mojega moža, toda zapomnite si, da po moji smrti vas doleti kazen za vaše pregrehe.«
Oni se v svojem napuhu in svoji zaslepljenosti niso bali vojne, ker so računiU na to, da po kraljičini
smrti ne bo oviral glas o njeni svetosti prostovoljcev iz zapadnih krajev, marveč da jim priskoči takoj na pomoč na tisoče bojevnikov iz Nemčije, Burgundijo in Francije in še iz daljših krajev. Toda Jadvigina smrt je bila vsekakor tako znamenita, da križarski poslanec Lichtenstein ni niti čakal kraljeve vrnitve, marveč da je že poprej odšel v Marburg, samo da čim poprej donese velikemu mojstru in kapitolu toko važno in strašno novico.
Poslanci ogerski, avstrijski, rimski, češki in drugi so odšli takisto kmalu za njim, ali pa so odposlali svoje glasnike k vladarjem. Jagielo se je vrnil v velikem obupu v Krakov. V prvem hipu je sporočil gospodi, da noče vladati dalje brez kraljice, marveč da hoče oditi v svojo rojstno deželo Litvo; potem pa je vsled prevelike žalosti postal popolnoma otrpel, da ni hotrl rešiti nikakega državnega posla, da ni odgovarjal na &. vprašanja, časih pa se je tudi grozno razsrdil na samega sebe radi tega, da je bil odšel ter ni bil navzoč pri kraljičini smrti, da se ni poslovil od nje in da ni zaslišal njenih poslednjih želj in besed. Zaman sta mu zatrjevala Stanislav iz Skarbimiera in škof Viš, da je prišla kraljičina bolezen nenadoma in da bi bil imel po Človeški sodbi še dovolj časa, vrniti so k njej, ako bi porod ne bil prezgoden. To ga ni niti trohice potolažilo, niti pomirilo.
»Jaz brez nje nisem kralj,« je odvrnil škofu> »marveč samo spokoren grešnik, za katerega ni tolažbe na svetu.« Na to je uprl oči v tla in nihče ni mogel dobiti več besede iz njega.
Med tem so bile misli vseh obrnjene na kraljičin pogreb. Iz vse dežele so se jele shajati nove trume
Prilop Jar st. in. z ime m. oktobra laug.
Umrla Je gospa Elizabeta S a u n i g roj. Furlani dne 17. t. m. v Gorici v Židovski ulici. Pogreb oode jutri ob 9V» dopo-ludne; zemske ostmke pokojnice preneso v Bilje. Mir njeni duši 1
Naša dežela t drž. proračunu za leto 1903, — Postavke so te-le: d* ž. prispevek za izgradnjo ceste od Kneze skozi baško sotesko do zveze z državno cesto po idrijski dolini pri&iodreji, 1. obrok K 16t200*M poprava koroške drž. ceste v Podselu med km 900 in 90-6, 2. obrok K 15 000; prispevek za izgradnjo ceste po Lijaku, 5. obrdk K 5000; za izgradnjo cestnega omrežja med SoCo in obmejno Idrijo, 5. obr,okJL lOOOOj za most čez Sočo pri Gorici v teku podgorske drž, ceste 6. obrok kron 130.000; za cesto po braniški dolini, 6. obrok kron 14.600; preložitev kov. drž. ceste med Kobaridom in Trnovim km 110-8 in do 115 8, 7. obrok K 50.000; poprava drž. ceste po idrijski dolini čez Sv. Lucijo in Zelin do mesta Hrije, U. obrok K 20.000; za izgradnjo konkurenčne ceste po baftki dolini v delu od Hudejužne cez Podbrdo do kranjske dež. meje, 14. obrok K 20.000; za obč. cesto Vozila-Sušnjevica, 2. obrok K 5000; poprava kor. drž. ceste pri Morskem km 7? 570 do 78-12, 2. obrok K 12.000.-------Med raznimi drugimi postavkami se nahaja tudi 10.000 K za notranjo upravo nove justične palače v Gorici. — Med garancijskimi predujmi za drž, Železnice se nahaja svota 78.200 v notah za Vipavsko železnico, za furlansko 112.000.
Častno svetinjo za 40-lettfo službo-vanje kot oskrbnik na posestvih gg. Levijev v Villanovi je dobil gosp. Urban Gruden, sedaj posestnik v Petovljah pri Zigraju, od c. kr. namestništva v Trstu. Srčne Čestitke vrlemu možu!
Osebna vest. — Trgovinski minister je imenoval poštnega kontrolorja Ivana Pogorel c a v Trstu adjunktom pri poštnem uradu istotam.
Uolihijskii železnica. — O projektu glede delno progo železnice Jesenice - Gorica (Bohinjske železnic/), ki se zgradi na državne stroške, od km 0-2/3 do km 322/3, t. j. od postaje Jesenice do kranjsko-primorske deželne meje, s« določuje državna komisiji in in politični obhod v zv< zi z razlastilno i z-pravo na 5. dan novembra in no nasledile dni. Komisija se snide 5. nov. ob 10. uri dopoludne na kolodvoru na Jesenicah. Komisija bo obhod v davčni občini Jesenice pričela in po r zmerju napredovanja v davčnih občinah Jesenice, Blejska Dobrava, Zasip, Podholm, Rečica, Spodnjo Gorje, Poljšica, Bohinjska B- la, Sela Nosnem; in Bohinjska Bistrica nadaljevala in končala bržkone 19. nov. Podrobni nafrt in postajni operat se smejo pri c. kr. okr. glavarstvu v Radovljici, načrti o odkupu zemljišč pa pri obe. uradih na Jesenicah, v Zgornjih Gorjah, na Bledu, v Ribnem m na B minj-ki Bistrici vpogledati v roku, ki ga razglasi omenjeno okraj, glavarstvo.
N:i okr. učiteljski konferenci 15. t. m. v Gorici   je   zbrano   ufiieljstvo z ogor-
čenjem zavrnilo ostudne napade na g. okr. šol. nadzornika Finžgerja. Bil je to slovesen moment, slovesna manifestacija zavednega učiteljstva proti klerikalnemu terorizmu. Konferenca se je izvršila v lepem redu. Vec prihodnjič.
Koliko stroškov j« provzročilo romanje na Sv. Goro. — Iz Ljubljane je odšlo romarjev 829; ker se jih je med potjo >BahB*lp^fe.41fi4ftj«J|aJega4-^eiflo računati pri ceni K 6 27 za tretji razred in K 940 za drugi, da je stal, vlak okroglo 5300 K. Vseh* udeležnikov na Sv. Gori je Kilo okoli 2000. Denimo najmanje, da je potrosil vsak 1 krono, je 2000 K, dočim se sme poprečno vzeti višjo število.' DJje ofri, svetinjce itd. so pobrali tudi nekaj stotakov, tako da se sme reči, da je vzelo romanje nad 10.000 K, po malem računano! In čemu vse to? Le radi kaprice dr. Šusteršiča, ki je hotel imeti političen tabor na Sv, Gori, Ta brezvestna gonja ljudstva od strani klerikalcev je silno draga, kbkor se vidi, pa tudi po-dučna v narodnogospodarskem oziru. Po eni strani se tarna, da kmetija propada, da ni denarja niti za potrebo, po drugi pa se goni ljudstvo na božjo pot, katera požre kar nad 10.000 K! In vse to, ker je tako hotel zbesneli Janez Obstrukcijonist od Žlindre. — Odpraviti vpliv brezvestnih klerikalcev na »pobožno stran* našega ljudstva, se pravi rešiti velik del našega perečega gospodarskega vprašanja I
Štrajk pri tvrdkl Iv. Drufovka. — V torek popotudne so ste pili delavci in delavke pri tvrdki Iv, Drufovka, 10 po številu, v štrajk, zahtevajo povišanje plačila, in sicer 6 vinarjev od para nadplatov več nego se je plsčevalo doslej. Tvrdka je odgovorila, da ne more ugoditi tej zahtevi ter pozvala delavce in delavke, naj začno zopet delati pod starimi pogoji ali pa so odpuščeni. Ker pod starimi pogoji nočejo delati, jih je gospodar v četrtek izplačal ter naročil delavce iz Trsta ?.n Ljubljane, kateri pridejo te dni, da bo delavnica od ponedeljka naj rej zopet redno delovala. Ženske zaslužijo na kontraktno delo na teden po 7 do 8 gld., moški pa od 15 do 17 gld. Torej niso bili bas preslabo plačani 1 Očitno je, da so nepremišljeno pričeli štrajk, ker dosegli so le to, da je 10 ljudij brez delal Štrajk je postal prava so' cijalna bolezen.
Pr»d sodniki je stal 32-!etni Ucelio G<jrona iz Italiie, obdolžen tatvine, pregreška nad dvema deklicama in klatenja po Krminu. Priznal je, da je ukradel nekaj grozdja, glede deklic je vse. tijil, v Knnin pa je prišel iskat dela. Priče pa so izpovedale zanj neugodno, in obsojen je bil na 7 mesecev trde ječe z jednim postom in izoliranjem na mesec.
Morsko kopališče Sel Jan. — Poslovna doba poletnega pošnega in brzojavnega urada »Morsko kopališfe Sesljali" se je do 31 oktobra t. 1. podaljšala.
Drobiž. — Jds. Culotu in Mariji Kanin so pokradli tatovi kakih 12 kokošij, katere so znesli pod neke stopnice v ulici Kmet. šole. — Na Stolnem trgu je   padel konj, ki
je vlekel voz sena, ko je zašel na tratoar. Prihiteli so na pomoč ter mu pomagali na noge. — Cujemo, da se trudi neka židovska denarna tvrdka, da bi dobila v svoje roke neko tukajšnjo dobro idočo pekarijo in slaščičarno, ali ako že to ne, pa bi rada vstopila v združbo. — 57-letni Anton Ga-brijelčič iz Kojsk^ga se je bil te dni ob trgatvi spri s svojimi lastnimi sinovi, kateri so ga pretepli tako, da. J3o;.gaje^sjio_ težko ranili, vsled Cesar je moral v tukajšnjo bolnišnico. ~ Te dni po noči je stal n ki Alojzij Nemec iz okolice, star 23 let, pred justično palačo ter jo ogledoval. K> je pa začutil, da se bližajo redarji, jo je potrgnl, ali so ga" ujeli ter spozndi v njem Nemca, kateri je bil izgnan iz-Gorice, Radi tega so ga poslali v zapore, da bode tudi od znotraj občudoval justično palačo!
Pravo ljudsko domače sredstvo, katero se nahaja že nad 50 let v rabi pri vsaki družini je pražko domaČe mazilo iz lekarne B. Fragnerja, o. kr. dvornega zalagate^ v Pragi, Uporablja se uspešno to mazilo pri ranah ter zabranjuje neravna vnetja, tako da s svojim bol blažujočim ter hladilnim učinkom posebno hitro vpliva na rane ter iste popolnoma ozdravi. Pražko domače mazilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.  3
Razgled po svetu.
Državni zbor je bil otvorjen v četrtek. Kčrber je govoril o političnem položaju, omenjal ustavno rešitev drž. proračuna za 1. 1902., rešitev spora radi morskega očesa. Jezikovnega vprašanja vlada ne dene več z dnevnega reda, marveC predloži dva zakonska načrti z* uravnavo jezikovnih razmer za Češko in Moravsko, in prizadevala si bo, da se reš.tj. Izrazil je nado, da se na-godba hitro reši. Posl, Pacdk je protestiral proti načinu, kako je Korber obravnaval jezikovno vprašanje, ki je s tem le še poostreno. Govornik je predbgal, naj se otvori debata o izjavah minister, predsed., kar se je sprejelo. Vlada je predložila načrt zakona glede kontingenta rekrutov za 1. 1903. ter glede naredbe o pritegovan.u nadomestnih rezervistov v spopolnjcnje števila v miru, za vojsko in dež. brambo. Od 1. okt. letos do 30, sept. 1903. sme biti pozvanih v vojsko 20 000 mož, in jednako število za leto naprej. — Poslanec Radimski je odložil svoj mandat. —• Med raznimi interpelacijami je ona posl. Steinerja, da naj gosposka zbornic i čim prej sprejme načrt zakona o borzni kupčiji na termine, kakor jo je sklenila posl. zbornica. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede volilnih list na Dunaju. Pri tem so se pričkali soc. demokratje in kršč. socijalisti.
Iz državnega proračuna. — Proračun za 1.1903 izkazuje dohodkov: 1.726 643.263 K, (v preteklem 1. 1.690,182.26* K) in stroškov 1.726 225.436 K, v preteklem letu 16R9,116.863 K). V* proračunu se nahajajo tudi naslednje točke: Za nastdenje drž. gimnazije v Cel, u prvi rok 10 000 K, za n a-stanjenje samostojnih gimnazijskih celjskih razredov   pri  Celju,
kjer se zgradi za to novo poslopje, prvi rok 10.000 K. — Cesarjeva civilna lista se pomnoži za 2,000.000 K.
Škandalozen švludel. — ,Slov. Nar/ piše: Že nekaj let straši po Koroškem kot nemški klerikalec dunajski advokat dr, Pupovac. Ta mož je tako nesramen, da je po-slal slovenski občini ŠkofiCe hektografiran poziv, naj ga izvoli za častnega občana. V tem pozivu sicer priznava dr. Pupovac, da ga v tej občini nihče ne pozna, da nima za občino nikakih zaslug, da pa pride morda kmalu v položaj občini kaj koristiti. To je že vrhunec nesramnosti. Obe. odbor, ki ima kaj časti v.sebi, bi tako pismo vrgel pod klop, V Škoficah pa niso tako storili, ker je župnik Singer drugače ukazalr 7, tnn. je ~ imel obe. odbor sejo in na dnevnem redu je bila volitev dveh Častnih danov; bivšega župnika, vikarija Podgorca in — nemškega klerikalca dr. Pupovea z Dunaja. Ta predloga je zagovarjal župnik Singer, ki ni dan obč. odbora in katerega so potem tudi od seje spodili. In kako je svoj predlog zagovarjal I Rekel je, da je vikarij Podgorec zaslužil Častno občanstvo, ker je občini posodil 50 gld., nemški advokat dr. Pupovac pa da sicer nima nobenih zaslug za občino, a voli naj se ga, ker to želi in ker bo, če pride kdaj v drž. zbor, občini morda kaj koristil. Konec je bil, da so vsi trije predlagane! dobili častno občanstve. Omenili smo ta škandal, ker dobro ilustruje slov. narodno potiko na Koroškem.
Defravdaeija v Pragi. - Zadnjic opisana defravdacija velikanskega obsega je napravila med češkimi klerikalci nečuveno paniko. Trudijo se na vse načine, da bi pridobili zase duhovnike in veleposestnike, ki naj bi pomagali rešiti zavod pogina. Iščejo tudi vladne podpore, in namestnik jim je baje obljubil, delovati v tem smislu, da pridejo duhovniki in plemenitaši na pomoč posojilnici sv. Vadava. Listi poročajo, da znaša poneverjeni znesek že šest miljonov kron. Klerikalci se trudijo vso reft potlačiti, kolikor mogoče, ali to se jim ne posreči, ker je lum-parija prevelika. — Prelat Drozd je sedaj »junak dneva*. O njem se Gujejo najrazličnejše reči. Drozd je n. pr. eskomptiral ma-lovredne menice svojega brata ter igral na borzi na riziko posojilnice. Ako je dobil, je bil dobiček njegov, ako je izgubil, je trpela pa posojilnica. Nalagal je znatne svote ukradenega denarja pri raznih drugih denarnih zavodih, na ime svoje »kuharice* in svojih otrok. En sin je sedaj enoletni prostovoljec na Dunaju. Imel je pa tudi že vse pripravljeno, da pobegne v Ameriko. V preiskavi se je pokazalo, da so si zapisavali poneverjene svote od 1. 1882. do 1. 1887. ali nadalje pa so to opustili, menda v mislih, da jim ne pride nikdo na sled. Lani je spisal praški župnik Vondruška neko brošuro, v kateri povzdiguje Drozda v deveta nebesa. Pravi, da je Drczi pred vsem duhovnik, za Boga in cerkev vnet duhovnik. Zavzel se je za katoliško časopisje in katrliška društva, vodi spretno Svetovaclavsko posojilnico. Drozd je  energičen  bran i tel j pravic in naCel kato-
gospocle, plemstva in prostakov ter zlasti rovežev, kij so se nadejali bogate miloščine pri pogrebnih svečanostih, ki bi imele trajati celi mesec. Kraljičino truplo je izpostavljeno v katedrali na visokih parah, ki so bile narejene tako, da je biia krsta pri glavi dokaj višje položena, nego pri nogah. To je bilo prirejeno nalašč tako, da so mogli ljudje lože vidoti kraljico v obraz. V katedrali so služili neprestano svete maše; pri odru je gorelo na stotere voščenih sveč, sredi tega bleska in. cvetja pa je lezaia ona, mirna, smehljajočega se lica, podobna beli mistični roži, drže* roke križem položene na prsih v obleki lavorjeve barve. Narod jo je ogledoval kakor svetnico, in vsled tega so vodili k njej ljudi, slabotno na duhu in telesu, pohabljence in bolnike... in nakrat se je sredi cerkve začul radosten vzklik neke matere, ki je zapazila na licu svojega bolnega otroka nakrat rudečico, znamenje zdravja, ali klic nekega mrtvoudnega, ki je začutil nakrat novo moč v svojih ohromelih udih. In človeška srca je prevzel nekak strah in novica o teh čudežih se je razletela po cerkvi, po gradu in mestu in čim-dalje bolj je naraščalo število takih bolnikov, ki so se le po čudežu mogli nadejati ozdravljenja.
Na Zbiška so ljudje med tem popolnoma pozabili, kajti kdo bi se pri tako veliki nosreči mogel spominjati preprostega plemenitaškega mladeniča, zaprtega v grajski ječi! Zbišek je sicer izvedel od svojih straž nikov, da je kraljica bolna; slišal je šum ljudstva okrog gradu; ko je pa začul jok in zvonjenje, se je zgrudil na kolena, se spomnil lastne usode in iz vse svoje duše je objokoval smrt oboževane kraljice. Zdelo se mu je, da je ob enem ž njo ugasnilo tudi nekaj
zanj in da pri taki smrti ne more biti nikomur dosti mar za življenje.
Odmev pogrebnih slavnostij, glas cerkvenih zvonov in petje procesij je slišal po cele tedne. Ob tem času je postal Še bolj tužen, izgubil je tek do jedi, ni mu bilo mar za počitek, marveč je hodil po svoji ječi kakor divja zver po kletki. Samota mu je bila ne-znosljiva, pri tem pa so minili večkrat celi dnevi, da mu njegov stražnik ni prinesel niti kruha, niti vode; tako močno so bili vsi zaverovani v kraljičin pogreb,
Od časa, kar je kraljica umrla, ga nihče ni obiskal, niti Danuša, niti Povaia iz Tačeva, ki mu je drugekrati skazoval toliko naklonjenosii, niti trgovec Amilej, Matijčev znanec. Zbišek je to kaj težko pre-'| našai, da so vsi tako pozabili nanj, brž ko je Matija odšel, časih mu je prišlo celo na misel, da je nemara pozabila nanj celo sama pravica, in da bo moral vse svoje življenje prebiti v ječi. In v takih trenutih jej prosil Boga smrti.
Ko je minil po kraljičini smrti jeden mesec ter začel drugi, jo pričel Zbišek dvomiti o tem, ali se Matija sploh vrne. Matija mu je bil sicer obljubil, da hoče hiteti ter noče Sškditi konj, Marburg pa tudi ni na koncu sveta. V dvanajstih tednih je bilo mogoče dospeti tjekaj in nazaj, zlasti ako se je človeku mudilo. »Ali pa se nemara njemu ne mudi ?« si je mislil Zbišek otožno. »Nemara je že na poti videl kako tako žensko, katero je odpeljal v Bogdanec, se ondi oženil ter sedaj ondi čaka lastnih potomcev, jaz pa bom tukaj čakal na veke usmiljenja božjega.«
Končno je nehal šteti dneve, nehal tudi govoriti I z nadzornikom ječe in samo po pajčevini, ki je zakri-
vala čimdalje bolj gosto mrežo v oknu, je spoznal, da se bliža jesen. Sedel je po cele ure na postelji, opiral se z lakti ob kolena, drže prste ugreznene v lase, ki so se mu vsipavali že nizko na ramena in v pol v snu polu v bdenju ni dvignil glave niti takrat, ko ga je ogovoril stražnik, ki mu je prinesel jesti. Toda nekega dne" so zaškripale duri in neki znani glas ga je zaklical na pragu:
»Zbišek !«
»Stric!« zakliče Zbišek ter skoči s postelje.
Matija ga objame z rokami okrog vratu ter ga jame poljubovati. In mladeničevo srce je prevzela taka tuga in tesnoba, da se je zjokal na prsih svojega strica kakor malo dete.
»Mislil sem si, da se več ne vrnete,« je rekel jecljajo.
»Ni dosti manjkalo U odvrne mu Matija.
Še le sedaj dvigne Zbišek glavo, pogleda strica ter zakliče:
»Ali kaj se vam je pripetilo?«
In zrl je osupnen na shujšano, upadlo in bledo lice starega bojevnika, na sklonjeno njegovo postavo in osivele njegove lase.
»Kaj se vam le pripetilo ?«
Matija se je vsedel na postelj in težko dihal.
»Kaj se mi je pripetilo?« spregovori naposled, »Komaj sem bil prekoračil mejo, obstrelili so me Nemci v gozdu. Bili so to vitezi-razbojniki, da veš' Še sedaj kaj težko diham... toda Bog mi je poslal pomoč, sicer bi me ne videl več tukaj.«
»Kdo vas je rešil ?«
»Jurand iz Spihova,« odvrne Matija.
liške cerkve itd. Tako so ga povzdigovali, sedaj pa se je pokazalo v pravi luči, kakšen je ta bojevnik za sveta katoliška načela in kako .spretno" je vodil omenjeno posojilnico.
Vodstvo zavoda je bilo v rokah posebnega odbora. V tem odbora so bili trije duhovniki, na čelu jim preiat Drozd — in jeden sam posvetnjak, ki pa je bil tudi znan klerikalec
Tudi člani so bili klerikalci, ker po društvenih pravilih kdo drugi sploh ni mogel postati član. § 19. društvenih pravil pravi namreč, da zamore biti član svetovaclavske posojilnice samo tista oseba katoliške vere, ki nima protikatoliških (to je protiklerikalnih) namenov, izključi se pa vsak, ki z besedami ali z dejanji pokaže proliklerikalno mišljenje.
Društvo je podpiralo izključno same klerikalne naprave. V društveni hiši je bilo nastanjenih vse polno klerikalnih društev in v posojilnični dvorani so se vršila predavanja, na .katerih se je hujskalo proti liberalcem, kar se je dalo.
Tudi preiat Drozd je imel tu predavanja. L*toa je v tej dvorani predaval ,0 veri in znanosti*. Strašno je ni padel moderno znanost, zlasti naravoslovje. Govoril je o tem, kako dela vera človeka nravnega, on, ki je imel dve sestri za oficijalni metresi, on, ki je oče treh nezakonskih otrok, on, kateremu je njegova metresa dovajala male deklice .... Govoril je o tem, kako deta vera človeka poštenega, on, ki je dvanajst let ropal v posojilnici in nakradel velikanske svote H.. In govoril je o liberalizmu, da je to iznajdba hudičeva (!) ter klical: ,Nas posnemajte, za nami hodite in srečni bodete na tej zemlji in onkraj groba".
Načrt i« Jezikovno vprašanje za Češko ta Moravsko. — Ministerski predsednik dr. pl. Korber je predložil, kakor smo Že sporočili, češkim in nemškim zastopnikom načrt, po katerem naj bi se uredilo jezikovno vprašanju za Češko in Moravsko. Glavno v tem načrtu je to-le:
Nemški jezik ostane v sedanjem obsegu v veljavi v vsem občevanju z vojaškimi oblastmi in orožništvom ter v občevanju z oblastmi izven češke kraljevine. Nemščina naj ostane pri uradih v veljavi (udi v notranji službi, ki se tiče vojaštva, v poročilih na osrednjo vlado in v policijskih stvareh; dalje v notranjem poslovanju vseh prometnih, poštnih in blagajniških uradov.
G. kr. uradi se razdele v čisto češke, čisto nemške in dvojezične. Enojezični so oni sodni okraji, v katerih je po zadnji ljudski štetvi nad 20 # ene narodnosti. Vsi drugi okraji so dvojezični aH mešani. Oblastva, ki obsegajo več sodnih okrajev, so dvojezična, ako je vsaj en okraj mešan. Tekom časa naj se okraji tako oraeje in urede, da bodo po možnosti enojezični. Po tem načelu naj bi se določil uradni jezik za notranji in vnanji promet
Enojezični uradi se morajo v občevanju s strankami posluževati istega jezika — ustno in pismeno. V tem jeziku se morajo glasiti tudi uradne objave, napisi in pečati, kakor tudi vknjižbe. Ako pa je vlogi v
drugem deželnem jeziku, mora dotična stranka tudi vse rešitve in odredbe dobiti v svojem jeziku. Stranka sploh ni zavezana, da bi morala skrbeti za prevode. Objave ces. uradov morajo biti v jeziku občin, četudi so te v mešanih okrajih.
Pri dvojezičnih uradih je za vse obravnave merodajen jezik stranke. Ako pa je prizadetih v eni stvari več strank, se vrši obravnava ali v obeh jezikih ali pa v tistem jeziku, za katerega se stranke zedini o. Vsi napisi, objave in pečati so dvojezični. Vknjižbe in izpiski so v jeziku stranke. Isto velja za kazenske obravnave. Vsaka stranka ima pravica v treh dneh zahtevati uradno listino v svojem jeziku, ako ji je bila dostavljena v drugem. Druga instanca v mešanem okraju se mora posluževati jezika~prve-iastance^ —
V notranji službi se enojezični uradi poslužujejo svojega jezika, ravno tako tudi v uradnih dopisih na cesarske in avtonomne urade. — Dvojezični uradi pa se v notranji službi poslužujejo jezika strank ali vlog. Dvojezični uradi rabijo v uradnih dopis'»b jezik onega urada, kateremu je dopis namenjen.
Uradniki v enojezičnih okrajih morajo biti v besedi in pisavi popolnomt zmožni dotičnega jezika. V mešanih okrajih mora biti zadostne število uradnikov, ki so zmožni obeh deželnih jezikov. Pri višjem sodišču v Pragi naj se ustanove potrebni senati aH oddelki.
Za Moravsko pa velja splošno načelo, da so vsi cesarski uradi dvojezični. V občevanju s strankami je merodajen jezik stranke. Ako se eno in isto uradno poslovanje tiče več strank, mora dotični urad rabiti oba jezika. Isto velja za obravnave, ako se stranke ne zedinijo za en jezik. Uradne objave, vknjižbe, napisi in pečati so dvojezični- Vse druge določbe so v bistvu podobne enim za Češko. — Čehi so ta načrt odbili.
Izpred državne sodnlje. — Celjski odvetnik dr. Hrašovee je prosil pri celjski občini za podeljenje domovinske pravice. Občinski urad je odklonil prošnjo, ker je bila pisana slovenski. Pritožil se je proti temu na deželni odbor, ali v nemškem jeziku, da je dobil sploh kak odgovor, varuhe pri tem svoje stališče. Dež. odbor štajerski je seveda odobraval postopanje celjske občine. Vsa stvar je prišla pred državno sad-nijo, katere razsodba se glasi lako-Ie: Po odloku štajerskega deželnega odbora, s katerim je bil potrjen odlok mestnega und.i v Celju in občinskega odbora istotam glede odklonitve neke uloge, sestavljene v slovenskem jeziku, se je izvršilo kršenje v členu 19. državnih osnovnih zakonov zajamčenih pravic jezikovne ravnopramosti. V svoji razsodbi izhaja državno -sodišče iz uvaževanja, da se z ozirom na drugi odstavek člena 19. drž. osnovnih zakonov uloge na uradih smejo ulagati v jeziku, ki je v dotičnem obsežju v deželi navaden jezik in da jih morajo uradi tudi vsprejemati, o'čemer ne določa poznanje jezikov posamečnika, ki je izročil ulogo.
Vladarji — pesniki. — No, pri nas v Evropi  ni ravno  posebnost vlad; r-pesnik.
Najlepši vzor za to je Viljem nemški. »Delal* je že na vsem. Bil je ,slaven" komponist, še slavnejši pesnik in slikar, n formator umetnosti in vede ter pri tem .najnadarnejši" govornik sveta. Hudo se je godilo kritikom, ki so si dovolili svojega imperatorja neprijazno soditi. Nekoliko milosrčnejši je perzijski šah. On je tudi pesnik in v nekem dobrem trenutku je poklical k sebi slavnega perzijskega literarnega kritika, da bi mu predčital svoje »vznesene proizvode". Kritik pa je pozabil, da je slišal šahovo pesem ter se je izjavil o njej, da ni za nič, in je docela prijateljski svetoval svojemu vladarju, naj se posveti koristnejšemu delu. Ših se je neizmerno raz-kačil. Poklical je stražnika m ukazal blebetavega kritika odpeljati v hlev med osle. Za trenutek pase je spomnil, da-ima »še boljše* pesmi; z to je dal zopet privesti k sebi nesrečnega kritika. Ni pa še končal citati, in kritik je bežal proti vratom. »Kam bežiš*, glisilo se je vprašanje šahovo. »V hlev med osle", odgovoril je dovtipni kritik. Šah je na to nehal citati, se posmejal, odpustil obsojenemu kritiku kazen in nehal pesniti. To bi se imelo zgoditi tudi Viljeniu.
Slovensko društvo »Ilirija* v Pragi bo imela 18. t. m. ob 8. zvečer v Schoblovi gostilni v Jtčni ulici svoj II, občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika ust.n. obč. zbora; % Čitanje zapisnikov br. dr. »Triglava*; 3. Odborovo poročilo; 4. Volitve a) predsednika, b) odbora, cj St pregle tnikov; 5. Slučajnosti.
Proračun Francoske, predložn v zbornci, izkazuje 3575 milijonov frankov troškov, 3375 milijonov dohodkov. Z» pokritje so prpravljeni posebni načrti.
V Macedoniji se je združilo 4000 ustašev, ki napadajo turške posadke. Baje se je ustiijala raztegnila tudi na Albanijo. Poročajo o raznih napadih.
Domača Iznajdba. — G. Jak »b Živic iz Šfcofjeloke je izumil posebno vrsto avtomatičnih kaset za shranjevanje cigaret ter je dal svojo znajdbo patentirati.
Rasne vesti. — V Turinu so prišli na sled veliki defravdaciji v denarnem zavodu »Credito popolare". Priinanjldjej doslej znaša 170.183 lir. — V Moskvo prihaja na tamošnja učilišča vedno več Perzijcev. Sedaj jih Študira v Moskvi 42, ki so sinovi najod-ličnejših perzijskih rodbin. — V bližini Pariza sta ponesrečila te dni dva zrakoplovca, ki sta poskušala neki nov zrakoplov. — V Dubrovniku v Dalmaciji nameravajo izdajati Nemci nemški lUt l — Burski generali so se mudili v Parizu, k,er so bili sprejeti povsodi jako prisrčno. — Nagla sodba v Z grebu bo   odpravljena  baje s 15. novembrom t. I.
— Pri obravnavah radi izgredov kmetov glede na znane štrajke v Gdiciji je bilo obsojenih 69 skupno na 183 mesecev trde ječe, 312 na 185 mesecev zapora, 105 je bilo oproščenih.
—   V petek pop. se je zvrnil voz slelje na dva voznika iz Dol, po imenu Jernej Der-novšek in Janez Terkaj, ter ju zadušil. Der-novšek je oče 7 otrok. — Angleži prega njajo Ircf». Tako so obsodili irskega poslanci
O'Donela na dva meseca težkega dela radi groženja in ščuvanja na upor. — V Dalmaciji so dobili novo okrajno sodnijo, in sicer v Tjesnem v območju okrožne sodnije šibe-niške. — Grof E<g. Esterha3y, ki je pred kratkim izstopil iz jezuitskega reda, se je baje že poročil v Londonu z markizo Bey-land. Nastani se v Ameriki. Od jezuitskega reda zahteva nazaj 500.000 K, katere je dal redu v shrambo. — Kruger je prispel te dni v San Remo, kjer ostane čez zimo. — Iz Budimpešte poročajo, da so aretirali grofi Ladislava Matuško, ker je ponarejal železn vozne listke. — Iz Florence poročajo o strašnem ciklonu, ki je opustošii premnogo vrtov. — V Ljubljani je skočil neki vojak-novinec v Ljubljanico z namenom, da umrje. Ali hladna voda je-upltvala- nanj tako, da je brzo splaval na breg ter šel nazaj v vojašnico. — V noči v sredo so odpotovale 203 osebe z ljubljanskega kolodvora v Ameriko. Vsaki mesec čituno po dvakrat ali celo večkrat, kaka se selijo ljudje s Kranjskega kar trumoma v Ameriko, — Posledice izgredov v Zagrebu se kažejo tudi s tem, da sta naznanila te dni dva srbska trgovca insolventnost. Vzrok je bojkot po izgredih. — Burski generali so prišli v Berolin, kjer so jih prijazno sprejeli. Cesar jih ne sprejme, ker se niso pogodili gleda nekaterih forinal-nostij. — Avstrijski pravosodni minister Spcns-Boden je podal demisijo, ker je bolan.
' l&jiževnost.
Venec slovenskih porostlj. — Knjiga VI. — Ta lepa knjiga prineša tri krasne povesti slavnega Poljaka Henrika Sienkieviča. SUne le 60 kr. — »Vencev* je doslej 6, a v tisku jo že sedmi, ki izide po novem Irtu.
Poslano.*) Javna zahvala.
Dne 7. t. m. je mirno v Gospodu zaspal Ferdinand Tomine, zapustivši žalujočo vdovo Kristino in tri otroke v največji bedi.
Ker je blagi ranjki umrl v tukajšnji bolniSnici usmiljenih bratov, je bila vdova o tem obveščena dne 8. t. m. ; v naglici pa jej ni bilo mogoče zbrati potrebnega denarja za stroške, da bi se preneslo zeinske ostanke ranjkega na pokopališče v Gradišče, kakor je hrepenela vdova.
Vdova se je zatekla do bratov in sorodnikov ranjkega v Gorici s prošnjo, naj jej pomagajo v stiski ali vse njene prošnje so bile brezvspešne. Toda gosp. Fran Vovk iz Bilj je priskočil vdovi na pomoč ter jej velikodušno preskrbel za potrebne stroške, da se je vršil pogreb ranjkega na dostojen način dne 9. t. m. na pokopališču na Gradišču. Hvaležna vdova izreka gosp. Vovku najiskrenejo zahvalo.
- Kristina v d. Tomine.
*jZa vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva  tiskovni  zakon.
Oba sta umolknila za trenutek.
»Oni so napadli mene, on pa je čez malo časa napadel nje. Komaj polovica jih je ušla. Mene je odpeljal v svoj gradič in ondi v Spihovem sem se tri tedne boril s smrtjo. Vendar Bog ni dopustil, da bi umrl, in dasiravno se še sedaj ne počutim dobro, sem se vendar-le vrnil.«
>VI torej niste bili v Marburgu ?«
»S čim sem imel iti tjekaj?« Oplenili so me do kože, in tudi pismo so mi z drugim vred vzeli. Vrnil sem se, da poprosim kneginjo Ziemovito za drugo, toda nisem je srečal na poti ter ne vem, ali jo še najdem poprej, predno pojdem na oni svet.«
Po teh besedah je pljunil na roko ter pokazal Zbišku čisto kri.
»Ali vidiš?«
čez trenutek pa je dodal:
»Očividno je tako božja volja!
Nekaj časa sta molčala pod bremenom težke skrbi oba, na to pa je rekel Zbišek:
»Vi torej pogostoma pljuvate kri?«
»Kako bi je ne pljuval, ko mi je pa konec pšice ostal globoko med rebri. Pljuval bi jo tudi ti, ne boj se! Pri Jurandu iz Spihova mi je bilo že dokaj bolje, toda potoma sem se bil zelo vtrudil, kajti pot je bila dolga, in hitel sem.«
»čemu ste hiteli?«
»Ker sem hotel ujeti kneginjo Aleksandro ter jo poprositi za drugo pismo. Jurand iz Spihova mi je bil dejal: »Idite ter vrnite se s pismom v Spinov. Jaz« — je dejal — »imam v ječi nekoliko Nemcev, pa hočem jednega na vitežko besedo izpustiti, da odnese
to pismo. On jih tudi ima radi smrti svoje žene vedno nekoliko v ječi ter rad posluša, kako po noči tarnajo in žvenkljajo s svojim železjem. To je kaj trdovraten človek. Ali razumeš?«
»Razumem. Samo to se mi zdi čudno, da ste izgubili prvo pismo; ker se je polastil Jurand onih, ki so vas napadli, torej se je moralo tudi najti pri njih ono pismo.
»On se ni polastil vseh. Kakih pet jih je ušlo. Taka je naša usoda.«
Po teh besedah začne Matija kašljati ter izpljune zopet nekoliko krvi in zastoka nekoliko od bolečine v prsih.
»Ako so vaš močno ranili ?« vpraša Zbišek. »Kako se je to zgodilo ? Prežali so na vas ?«
»Vstrelili so po meni iz grmičja tako gostega, da niti za korak daleč ni bilo moči videti pred seboj. Jezdil sem brez oklepa, ker so mi trgovci rekli, da je krajina popolnoma varna, radi tega pa sem zašel v nadlogo.«
»Kdo pa je načeloval razbojnikom ? Križar?«
»Ni bil redovnik, toda Nemec, Helminec iz Lentza, sloveč po svojih napadih in ropu.«
»Kaj se je zgodilo ž njim?«
»Njega ima Jurand na verižici. Toda tudi on ima v svoji ječi dva plemenita Mazurja, katera hoče za-meniti za sebe.«
Znovič je nastalo molčanje.
»Mili Jezus,«, reče končno Zbišek. »Torej Lich tenstein in oni iz Lentza ostaneta živa, midva pa pogineva brez osvete. Meni odsekajo glavo, vi pa tudi bržkone ne preživite zime.«
»Da, ne učakam niti zime...«
»Ali ste že videli tukaj nekoga?«
»Bil sem pri krakovskem kaštelanu, ker sem poizvedel, da je odšel Lichtenstein, in mislil sem si, da ti dajo prostost.«
»Lichtenstein je torej odšel?«
»Takoj po kraljičini smrti v Marburg. Bil sem pri kaštelanu, on pa mi je rekel to-le: »Vašemu si-novcu ne odpade glava radi tega, da bi se s tem prikupili Lichtensteinu, marveč radi tega, ker tako veleva obsodba, brez obzira na to, ali je Lichtenstein tukaj ali ne. Celo tedaj, ako bi Križar umrl, bi se v toj zadevi ničesar ne spremenilo, kajti postava ostane postava ter ni kakor kožuh, katerega je moči obrniti narobe. Kralj — je dejal — zamore podeliti milost, nihče drugi.«
»Ali kje je kralj ?«
»Odšel je po pogrebu v Rusijo.«
»Nii, torej ni nikake pomoči.«
»Nobene ni. Kaštelan je še rekel: »Meni je žal za mladeniča, tudi kneginja Ana prosi zanj, toda ker no morem, pa ne morem.« .
»Ali je kneginja Ana tukaj ?«
»Bog jej povrni! To je kaj vrla gospa. Ona je še tukaj, ker je zbolela Jurandova gospodičina, katero kneginja neguje in ljubi kakor lastno dete.« "
»O za Boga! Torej je tudi Danuša zbolela? Kaj jej je neki?«
- »Kaj   jaz   vem?   Kneginja pravi,  da  jo dobila uroke.*
»Gotovo od Lichtensteina — od nikogar drugega.«
Mlilhelmov obliž.
Ta obliž, ki ne izdeluje izključno le v lekarni
Frana Wilhelma
c. kr. dvornega zalag-atelja
. v Neunkiroh n, Spodnje Avstrijsko
se rabi z dobrim vspeh ta v \ sakem slučaju," ko se sploh rabi kak obliž. Pos bno koristen pa je pri starih ne vnetij i v h bolečinah, kakor pri kurjih očesih, roženici ild DotiČno bolno mesto se oeis i, potem se obliž namaza na kos lof ta ali usnj > in se nanje položi. Cena zavitka 80 vin. 12 zaviti ov 7 kron, 5 dncetahft).kronaj V znak pri taosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva).
—Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dob«, vrSi se poS Jjatev direktno.
Tržne cene.
Gradec	Lotarl|sk« »tovilk«. 11   oktebra 1902 ..........24   45   76   90   21
	
^ ' ,'_.____________________	
Go rica- A j do vščina.
zjutr.
zvečer1
8'55 908 9 22 9 35 9-45 956 1009 10-17 10 26 10-35
7-15 7-27 7'40 7'53 803 813 8 26 8 34 841 850
Postaje:
Gorica   .
|Št. Ptter . ' Volfcjadr; g t
PrvaCina   .
Dornberg .
Selo .  .  .
Kam nje    .
Dobravlje .
Sv. K rž C«sl; | Idah. Ajdovščina m.
zjutr.
6 35 6 24 6-12 5 58 5 53 5 43 529 521 5 15 5 05
zvečer
6 20
609
5 54
5S9
534
5-21
5 06
4
4-52
440
Zveza, katera nastane vsled le nove železnice z Dunajem, Ljubljano, Trstom itd., je taka-le:_____________________________
840
540
1258
|4 3B • 5:
5 26
5 10 |5 53 ! 6 23J
626 |6^j6B6|
trt. Dunaj    . Hfc	Sm	916
i Gradec  . f	4-12	4-ai
1   Ljubljana  1	U-93	11*46
Trst   .  .	8«	8'i2
1   Nabrežina J	8 02	7 56
1   Cerrinjan I	813	1015
' Tržič .  . |	7-35	729
1   Krmiti    . m	—	650
M. Gorica   . tih	700	657
Podpisano županstvo razpisuje - užbo občinskega tajnika z letno plačo 900 kron in primernim stanovanjem. Prošnje z dokazili zmožnosti za to službo je vložiti pri podpisanem do konec t. m. Zahteva se znanje slovenščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi.
Županstvo v Kanalu,
dne 8. oktobra 1902.
M. Zega,
župan.
za 100 kilov
Knva : Sdnlos.......K      180—  do  200'-
Saoiiomiiiifo......      260'-    ,    280-
Java.........    -250—     ,    270'-
Porlorico.....'.   .      20 >'—    ,    280-
feyl"o........       36<i-        ,    380-
tladkor     .........      88-   ,     90-
peh...........     160—   ,    180--
FetrollJ v sodu.......      37 —   „     38-—
v zaboju.......       n-—   ,     12-40
Maslo surovo..........  ,;    2!—   .       220
kuhano.......             2.40   ,      260
St. 0   K 28 ~; St. 1    K 2« 60, -št. 2 K   SO 20,
,   3    ,  *5 80        4        25•—.  .   5  .    24 -,
St. 6 K %i 80.
Otr hi debele........K   10-40 do 12 —
drobne..........    1040  .   11 —
TnrSica. . ;..........   .146"  .   1520
Ore«.........-..-...,   13-40      17--
Lekarna
Cristololetti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Fadovanskega.
Zdravilna moč teh kapliie je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavlianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po-
(Varstvena snunka).   foM j Bili  ŽelodOČ
store, da zgine v kraikom času
omotioa in živofna lonosf (mrtvost).
Te kapljice tudi store\ da človek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa j edino le v lekarni
Cpistofoletti v Gorici.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem veMnkom Častnikom poštnim, železniškim in radarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli
edino razprodajo novoiznujdone originalne geufske 14-kiratne remont ure zlatega-ekktro-pla-que, , sestav glas-hutte*. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskušene in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, kateri ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina ;n col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-_ s-—- in 8-~ 8. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poitnem povzetju ali predplačilu.
Naročbeje pošiljati na Razpošiljanja ur ..Chronoa Basa!" (Švlaa). Za pisma v Švico je «laviti znamko za fft stot. na dopisnic« 10 stot.
V poslopju prejšnjega c. kr. okrajnega sodišča v Gorici v ulici Sv. Antona. št. 14. se od danes naprej
razprodaja
vse iz uradov c. kr. okrajnega sodišča kakor tudi iz uradoy, <?..Jkr. okrožnega sodišča tja preneseno ra«iio?r*tin> pohištvo kakor omaro, mize, pisalne miz*-, klopi, stoli In razne drugo reči.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
v*-
na Travniku it. 5.
-Al
, vsakovrstna moderna sukna kara-garn, piquet lastink, adria, šavjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   0 let K  5'40  in više »       •       ,    9   ,   15 ,   ,   »50      , „       ,      „   15 dalje . . „ 15 —
vrlino suknje vsake mode.....„ 24'—      ,
,        »za Častilo duhovščino   , 28—      „
hlače............ . . . ,   5-—      ,
Ihuelokc  in  sobne pl šče  15 K Jifp-e;,» Z* dame. tu gostile«:
Havelokc...............25 K
Sako in pelegrine...........'.) ,
V slučaju da so kaj  ne dobi v zalogi po zahtevi, ko izvrSi točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
V mfirodilnicah
Ant. Mazzoli, Gorica
Gosposka ulica in tekališce G. Verdi
se prodaja vse kemično čiste izdelke za vriivnanje Tina, kakor tudi kadeča žvenlena kislina za čiščenje vinske posode, namreč: sodov, čebrov itd.
I Peter Cotič,
čevljarski mojster
v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 ^
priporoča svojo              mM
^j   če
čevljarsko delavnice.
S
Anton Pucelj
priporoča svojo
brivnico v Gorici
na Travniku in.
brivsko podružnico
v ulici Tre Re, 16
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi BaStelja 7.
j              TRGOVINA NA OrtOBNO IN DEBELO.
I Najceneje kupovališfie nlrnbertkega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
ia pisarni, kadilce io popotnike.
NajboljSe šivanke za šivalne stroje.
|                    POTREBŠČINE
i       za krojače in tevfjar/e.
I StHIiiJIco. — Rožni t onel, — MnSne j                        knjižico.
| lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
1 Najbolje oskrbljena zaloga ssa kramarja, t kročnjarje, prodajalca pejmiho 8 in trgih :                      ter na deželi.   $   35 -8
"m^mamM^*-^ammMmw*m
E. LEBHERZ
Gorice
tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izd ?lke raznih vrst, posebno  izvrstne in zanesljive
i*- Apollo-m
Zanimive knjižice:
Jurija Dalmatina Predgovor k bibliji
iz I. 1581.. 30 vin., s poštnino 40 t in.
Pravoverni katoličan.........   10 vin.
NasledništvD sv. Petra. .......   10   „
Prestavni evangelij Jezusa Kristusa...   10  „ Veselo poročilo". ... 8 številk za   8 '""„
~~~~*x^>  Založil in prodaja <$&-—
Anton Chraska
v Čeških Budšjovicah, Gyauiasialni u
»Nemara da od njega. Toda kaj mu moreš? Ničesar.«                                                                                   j
»Radi tega so pozabili torej na-me vsi, ker je bila ona bolna?«
Po teh besedah je iel Zbišek hoditi s širokimi koraki po sobi, končno pa je prijel Matijca za roko, jo poljubil in dejal:
»Bog vam povrni vse to, ker hočete radi mene umreti. Ker pa ste že bili v Prusiji, storite mi še jedno Ijubav, dokler povsem ne oslabite, Pojdite h kaštelanu in prosite ga, naj me na mojo vitežko besedo izpusti vsaj za dvanajst tednov. Tedaj se hočem vrniti in naj mi odsekajo glavo. Saj to vendar ne sme biti, da bi poginila brez osvete. Vedite — jaz pojdem v Marburg ter pozovem Lichtensteina na dvoboj. Ne more biti drugače. Njegova smrt aH moja.«               *
Matija si jame drgniti čelo.
>Hočem oditi — toda ali pa kaštelan privoli v to ?«
»Dam mu svojo vitežko besedo za dvanajst tednov. Več Časa ne potrebujem.«
»Kaj ti praviš r samo dvanajst tednov ! Ako bodeš ranjen ter se ne vrneš o pravem času? Kaj si bodo mislili takrat o tebi tukaj ?«
»Ko bi tudi imel plaziti po vseh štirih, se vrnem. Toda no bojte se. Nemara se doslej že vrne kralj iz Rusije, pa se mi ponudi prilika, da ga poprosim za milost, t
»Resnica,« odvrne Matija. Cez nekaj časa pa doda :
»Kaštelan mi je rekel Še to: Mi smo pozabili radi kraljičine smrti na vašega sinovca, toda sedaj se mora to izvršiti.«
*Ej, torej mi hoče dovoliti,« odvrne Zbišek živo. Saj on ve, da plemič ostane mož-beseda; ako pa mi odsečejo glavo sedaj, ali po svetem Mihaelu, to mu je vse jedno.«
»Nu, pojdem k njemu še danes.«
»Danes pojdite k Amileju ter si nekoliko počijte. Naj vam položi na rano kak obliž, jutri pa pojdite h kaštelanu.«
»Nu, z Bogom!«
»Z Bogom!«
Objela sta se, in Matija se je napotil k vratom, toda na pragu se je vstavil ter nagrbančil čelo, kakor bi se bil nakrat nečesa spomnil.
»Toda ti še nimaš vitežkega pasu. Ako ti Lieh-tenstein poreče, da se z vitezom brez pasu noče boriti, kaj pa počneš potem ?«
Zbišek je bil v zadregi, toda le za trenutek; na to pa je dejal:
»Kako pa je temu na vojni? Ali je potrebno, da vitez, ki ima pas, poišče v boju samo sebi enakega?«
»Vojna je vojna, toda dvoboj — to je nekaj drugega.«
»Resnica, toda počakajte. Treba se je posvetovati. Evo vidite, sem jo že pogodil. Knez Jannš mi podeli vitežki pas, ako ga kneginja in Danuša poprosita zanj. Ali na poti v Mazovijo se spoprimem s sinom Mikolaja iz Dolgega lesa.*
»čemu pa?«
»Radi toga, ker je Mikolaj... veste oni, ki je pri kneginji in kateremu prsvijo Kij (Obuh) rekel o Da-miši, da je punčika.«
Matija pogleda tovariša osupnjen, Zbišek pa hote"
mu pojasniti, za kaj gre, nadaljuje:
»Jaz mu tega ne morem odpustiti, toda z Miko-lajem se ne morem biti, ker je že blizu osemdeset let.«
Matija pa mu reče:
»čuj me, dečko I Žal mi je za tvojo glavo, ni pa škoda tvojo pameti, ker si bedast kakor caplja.« aH Čemu se srdite?«
Matija mu ni odgovoril, marveč je hotel oditi, toda Zbišek priskoči k njemu.
»Kako je z Danuško ? AH je že zdrava? Ne srdite se radi te malenkosti. Tako dolgo vas že nisem videl.«
In skloni se k starčevi roki, ta pomigne z rameni ter spregovori že dokaj bolj nežno:
»Kaj? Jurandova je zdrava, samo iz sobe je Še ne spuste. Ostani zdrav!«
Zbišek jo ostal sam ter se počutil nekako prerojenega na duši in na telesu. Veselil se je, da bo imel še tri mesce zagotovljeno življenje, da pojde v daljni kraj, poišče Lichtensteina ter se ž njim spoprime na življenje in na smrt. Pri sami misli na to se mu je napolnilo srce radosti. Krasno je, da bo mogel še dvanajst tednov prfbiti na konju, jahaje po širokem svetu, boriti se in ne poginiti brez osvete. Potem pa naj se zgodi, kar hoče. To je še vendar lepo število dnij! Mogočo, da so med tem kralj vrne iz Rusije ter mu odpusti njegovo krivdo; mogoče tudi, da nastane vojna, katero že dolgo napovedujejo. Mogoče, da mu sam kaštelan, ko ga čez tri mesce zagleda, kot zmagovalca nad Lichtenstcinom, poreče: »Odidi sedaj v gozd!..« Zbišku je bilo dobro znano, da mu nihče ne žoM nič hudega, razun onega Križarja, in da ga je obsodil k smrti oni krakovski gospod le prisiljen.
Na dež juhil. razstavi odlikovan s srebr  drž. svelnjo Na lvovsli razstavi s prvo peno  - srebrno svetiinjo
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Milijon dam uporablja
»FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lcpSalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najneftistejši obrais in najgrže roke dobijo hitro aristokratsko tlnost in obliko z upoiabo ,Feet«lina". »Feeolin« je iz 42. najplemoui^jih in najsvežjili zeljiJ« sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolinac brez sledu gobe in črte na obrazil, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšamo sredstvo za iase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najbolje čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komada K I.—, 3 komadom K 2'50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K ?.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga B. Falta, Dunaj, VIL, Mariahilferstrasse 38.1

71—TT
Tmarta mernik telsvadnib priprav JOS. VINDTS-A,
v Pragri na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice Tislo SIK se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoču-jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za ropolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                   — 3
Poprave izvrSnjo po najnižjih cenah.
Zaititta znamka: SIDRO.
LMIREKT. GAPSIGICOMPOS.
It RfcMarJeva lekarno v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol nbhtfujoco mazilo; za ceno 80 h, kron 1*40 in '2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg1. steklenicah z našo zaščitno znamko g „81-DROM" namreč, iz KICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Bi&Merjeva lekarna „pri zlatem lemi*,^
v PRAGI.                Y¦$• %
Ellzabetligrasse št. 6.     M^
fc.
Trj^ov^ko-obrtna rejž^trotfaria zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
i
i «log« obrestuje po V^hfa, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. ižnihi vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 1. avg. 1902:
Oolaii: a) podpisani.........K 1.231.200-—
b) vplačani.........»    590.171-64.
Dana posojila..........»  1.358.212-28
Dopolnilni zaklad......»    203.863-46
Vlogo................»    56S.867-&9
SJT
Or. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za ialodte
11
--<] Iz lekarne B. FRAGNER-ja v PRAGI |>-
je sploSno, že 30 let znano domače zdravila, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in Iehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačujc prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld, mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9*28 se posije velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avslro-Ogerske.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje  nečistobe  ter ublažujoče deluje   na
vrof-ino ter bolečine. V škatljah po 35 !n 25 kr. S poŠto 6 kr. več. Za naprej poslani znesek gld. l-58 se pnSIje */» Skatlja ali gld. 1-68 6/2 Skatlja. aligld. 2-30 "/t šfcatlja, ?li gld. 148 % žkatlja, pošt- ine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deli zaboja
Glavna zalaga: Lekarna 6. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega
,pri črnem orlu"
3s
Mala straiia 203, na voglu Spornerave ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofolotti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. Dnevno razpošiljanje po poŠti. — Zaloga v vseh lokamnh Avstro-Ogcrsfcc. —*
Čistilna voda  L $ L
0j$ „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Maitonija v Budimpešti [
je. toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico:
Lekarna G. B. Pontoni.
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Hačeistvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. doc. 1901. tako:
Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/»%. Stalne vlo<je oil 10.G0<> kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 5'/*$, na varščino ali zastavo 6%, na menice 61, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%.
Stanje 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 181!) s 7U32 delaži po 20 K =158.640.— Hranilne vloge 1,318.%5. — Posojila 1.379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Roservni zalog 03.014.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.
Christofle & C^
c. in kr. dvomi založniki
Znamka liiarae                                                                                                                     Znamka tovarne
Heinriehhof Dunaj I. Opera Hlng 5.
Težko posrebrnjeno                                   jllj
namizno orodje In poiodje vseh vrst        ; jl||
(žlice, vilice, noži itd.)                   [k "
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Ikjvegja izbera najlepših modelov.
iRP- Ilustrovan eenlk na zahtevanje. -vj«
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
r^arol prasčik;,
pekovski mojster in sladčičar
v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrslno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnngobrojna naročila tor obljublja soliltio postrežbo po jako zmernih cenah.
Blag-, gosp.
Gabrijel Piccoli,
lekarnar dvorni založnik K), svstasll papeža Leona XIII.
T Ljul)]jilll .
Podpisanee si usoja naznanili Vašemu blagorodju, da se _________je doposlana tinktura za želodce rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem katar a kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih.
Gradec, dne 2. februvarja 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Provincijal:
F. Einniiuel Leftncr, višji zdravnik.
Že mno^o časa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednoslih v ureves h, da uporabljajo Vašo izvrstno Želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem
Momjan, (Istra), 6. oktobra 1900.
Don Peter Francescliinf, Župnik.
Je v razprodaji v lekarnah v Ooriei, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri m Dalmaciji a 30 vin. slekleuiea.          2
Anton Pečenko
GORICA - Via fJiardim, 8 priporoča
Vrtna ulica 8 -
prUtnabola In Črn* vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od fifi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
C sna zmerna. Postrežba poslana
Dobre ure in po eeni!
s  3-letnim   pismenim   jamstvom sfTN          razpošilja na zasebnike
wp/        prva tovarna nr v Mostn (Bran)
"         Hanns Konrad,
Izvoz ir icr zlilolie — Moa! (ČeSko).
Dobra ura Hem. iz niklja fl 375;
srebrna ura Ram. fl. o-80; srebrna
verižica fl. 1 '20; budilmk iz niklja
fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilustrovan cenik zastonj!
l«a I',31. v Gorici ustaiovljžRa lyrdka
E. RisssiiBr, y Nunski TUici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in stav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svejo tiskarno črk na perilo.
Mizarska zadruga Jll v Sorici (Solkan) Naznanja slavnemu občinstva, gospodom trgovcem                       1 in založnikom pohištva, da ima                                        1 veliko zalogo         |«|          veliko zalogo		
izijotovljenega pohištva vseh slogov        |		
v Solkanu pri Gorici.	* * * * i* *	v Solkanu pri Gorici.   1 Kar ni v zalogi, se izvrši točno    1 po naročilu v najkrajšem času.     1 WIR*                                     1 Cene zmerne. -               1 Delo jt liini ter dobro isuSm.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza 1    vecchia št. i, katero bodemo vo-1    dili pod jednakim imenom.