GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 52, No. 9, Ljubljana 1994 UDK 630. 1/9 1 SLO ISSN 0017-2723 LETO 1994 • LETNIK 52 • ŠTEVILKA 9 Ljubljana, november 1994 VSEBINA -CONTENTS 345 Uvodnik 346 Marijan Kotar Vpliv nekaterih rastišcnih dejavnikov, sestojnih kazal­cev in drevesnih znacilnosti na pojavnost rdecega srca pri bukvi The lmpact of Some Site Factors, Stand lndices and Tree Characteristics on the Phenomenon of Red Heart by Beech 366 Marjan Lipoglavšek Nezgode pri delu v gozdnih gospodarstvih v letih 1992 in 1993 Work Accidents in Slovenian Forest Enterprises in 1992 and 1993 375 Janez Božic, Andrej Gartner, Miloš Kecman Malezija -21. mednarodno srecanje študentov go­zdarstva (IFSS) 382 Tomaž Kocar Gozdni predel Ponovice pri Litiji 387 Boštjan Košir Prva konferenca Evropskega gozdarskega inštituta Finski gozdarski inštitut Gozdarski muzej Lusto v Punkaharju 393 Jurij Diacl Zelena internacionala 393 Strokovna srecanja 396 Književnost 398 Iz tujega tiska 400 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: foto: Edo Kozorog Gozdarskj ftStnjk SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag. Zivan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racun -Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavceva 15 50101 -678-48407 Letno izide 1 O številk 1 o lssues per year Polletna individualna narocnina 1.200 SIT za dijake in študente 500 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 400 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Tudi Gozdarski vestnik ni brez težav! Gozdarski vestnik pocasi zakljucuje svoj 52. letnik, ob katerem se je uredništvo srecalo s toliko težavami, da bi si jih clovek komaj upal napovedati tudi v znatno daljšem obdobju, kot je leto dni. Zato smo kljub zamudi pri izhajanju rev1je, ki jo v teh tednih poskušamo nadomestiti, vese11; da.smo premagali leto, ki se nam je ocitno poskušalo postaviti po robu. Poglavitni razlog zamude pri izhajanju naše revije v letu 1994 pa niso številne težave v uredništvu in tiskarni, ki so bile z osebnim prizadevanjem vseh z uspehom premagovane, pac pa hudo pomanjkanje prispevkov -predvsem v spomladanskem in poletnem obdobju, ki ga uredništvo, kljub prizadevanjem, ni uspelo povsem rešiti niti v jesenskem obdobju. Tudi vzrokov za manjšo pripravljenost strokovnega pisanja ali pa udejstvo­vanja sploh je bilo v slovenskem gozdarstvu v letu 1994 vec. Navedimo dva najpomembnejša. Razen gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete, ki pa ga je težavnost leta 1994 tudi dosegla, je vse slovensko gozdarstvo v tem letu doživelo celovito organizacijsko preobrazbo. V takšnih razmerah pa zahtevajo nujno veliko casa in pozornosti organizacijska in njim sorodna vprašanja, prisotna je negotovost, morda celo eksistencna vprašanja ipd. Z urejanjem nove organizacije slovenskega gozdarstva bi že v letu 1995 pricakovali zmanjšanje vpliva te vrste, še posebej, ker je ocitno, da bo znanje v novih razmerah ­v vsej družbi, pa tudi v gozdarstvu -imelo vecjo veljavo kot doslej. Drugi pomemben razlog manjšega odziva strokovnih piscev je gotovo v politiki vrednotenja strokovnih izdelkov, ki visoko tockuje predvsem tisto, kar je objavljenega ali povedanega v tujini. Takšno vrednotenje, ki pomeni zavestno siromašenje domace strokovne periodike, bi morali odgovorni preveriti in dopolniti. Ceprav v zadnjih letih clanke v naši reviji po daljšem obdobju spet povzema britanski reteratni casopis Forestry Abstracts in torej tudi v tujini ne ostanejo brez odmeva, v danih razmerah prosimo vse, ki se bodo prispevek zanimive vsebine odlocili objaviti v tuji strokovni reviji, da tudi v interesu naše stroke in strokovnjakov, ki jim v vecini primerov ni dano posegati po tujih strokovnih revijah, v prirejeni obliki prispevek objavijo tudi v gozdarskem vestniku. Urednik GDK: 852.15 + 175 Fagus sylvatica: 181.65 Vpliv nekaterih rastišcnih dejavnikov, sestoj nih kazalcev in drevesnih znacilnosti na pojavnost rdecega srca pri bukvi The lmpact of Some Site Factors, Stand lndices and Tree Characteristics on the Phenomenon of Red Heart by Beech Tree Marijan KOT AR* Izvlecek Kotar, M.: Vpliv nekaterih rastišcn ih dejavni­kov, sestojnih kazalcev in drevesnih znaciln osti na pojavnost rdecega srca pri bukvi. Gozdarski vestnik, št. 9/1994. V sloven šcin i s povzetkom v anglešcini , cit. lit. 6. Clanek navaja rezultate raziskave vpliva raz­li cnih dejavnikov na pojav rdecega srca pri bukvi. Analizirani so vpliv starosti in debeline drevesa, zgornje višine in lesne zaloge sestaja ter nadmor­ske višine na velikost rdecega srca ter na delež lesa z rdecim srcem. Debelna analiza je zajela 3634 bukovih dreves (prek 30.000 analiziranih kolobarjev) z 90 raziskovalnih ploskev na 18 razlicnih rastišcnih enotah. Kljucne besede: bukev, napake srca 1 UVOD 1 INTRODUCTION Pojav rdecega srca ali fakultativno obar­vane jedrovine pri bukvi (TORELLI 1974) je bil in je še vedno predmet intenzivnih raziskovanj v svetu. Vendar pa natancen vzrok in zacetek tega pojava še danes ni popolnoma pojasnjen. Ugotavljajo (SEEL­ING 1992), da je tvorba rde ce ga srca fi­ziološki QOjav, ki se zacne v starosti 90 do 140 let. Že velika razlika v starosti drevja (90-140 let), ko zac ne rdece srce nasta­jati, nas vodi k sklepanju, da vplivajo poleg starosti na pojavnost rdecega srca še dru­gi dejavniki. Vrsta raziskovalcev (TORELLI • Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 61000 Ljublja­na, Vecna pot 83, SLO Synopsis Kotar, M.: The lmpact of Some Site Factors, Stand lndices and Tree Characteristics on the Phenomenon of Red Heart in the Beech Tree. Gozdarski vestnik, No. 9/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot 6. The article presents the results of the investi­gation regarding the impact of various factors on the phenomenon of red heart by beech tree. The impact of the age and diameter of a tree, the top heights of a stand, the altitude and growing stock of a stand on the size of red heart and on the share of the timber with red heart express ed asa percentage has been analysed. The stem analy­sis included 3634 beech trees (over 30.000 ana­lysed wood discs) from 90 research plats in 18 different site units. Key words: beech, heart defects 1974, MAHLER in HOWECKE 1991) je ugotovila, da je jakost (obseg) rdecega srca poleg starosti odvisna tudi od debeline dre­vesa, bonitete rastišca ter velikosti krošnje. Torelli navaja, "da je cas nastanka in ob­seg rdecega srca odvisen od znacilnosti krošnje: bukve z gostimi, v širino in globino zelo razvitimi krošnjami so manj nagnjene k nastajanju rdecega srca kot drevesa z redkimi, ozkimi in plitvimi krošnjami v so­vladajocem ali spodnjem sloju" (cit. iz TORELLI 1974). Razlike v jakosti pojava (obsegu) rdeceg a srca med rastišcem bukve v Kamniški Bistrici, kjer je ta pojav mocneje in pogosteje izražen ("r dece obmocje"), in rastišcem v Ameriki (Pri Liti­ji), ki velja za "belo obmocje", kjer je ta pojav manj intenziven, povezuje predvsem z razlikami v krošnjah. V Kamniški Bistrici je delež dreves z majhnimi, ozkimi in plitvi­mi krošnjami vecji kot pa v Ameriki. Ker pa ugotavlja vrsta raziskovalcev razlike v po­javnosti rdecega srca glede na rodovitnost oziroma boniteto rastišca, lahko sklepa­mo, da obstajajo razlike glede rdecega srca tudi med rastišci. Rodovitnost je namrec tudi eden izmed kriterijev (rezultativnega znacaja), ki nam razvršca rastišca v ra­stišcne enote. V Sloveniji smo v zadnjem desetletju, ali natancneje povedano, v zadnjih 13letih (1981 -1993) intenzivno raziskovali proizvodno sposobnost gozdnih rastišc, ki jih po rašc ajo bukovi gozdovi. V okviru te naloge smo proucevali tudi zgradbo bukovih gozdov ter sortimentno strukturo debel. Pri vseh analiziranih drevesih smo izvedli drevesne in debelno analizo in s tem dobili dober vpogled v pojavnost rdecega srca. Ker pomeni rdece srce, zlasti ce se pojavlja v vecjem obsegu, doloceno razvrednotenje lesa, nam je vsako novo znanje o tem fenomenu dragocen pripomocek pri ravnan­ju z gozdom oziroma pri usmerjanju njegov­ega razvoja. 2 CILJ IN PREDMET RAZISKAVE 2 RESEARCH GOALS AND OBJECTS 2.1 Postavitev cilja raziskave 2.1 Defining Research Goal V raziskavi bomo preskusili naslednje pod mene: 1. Med rastišci (rastišcnimi enotami) ob­stajajo razlike v intenzivnosti pojavljanja rdecega srca. Pod intenzivnostjo pojavljanja razumemo zacetek nastanka rdecega srca (starost) in jakost pojava rdecega srca (delež rdecega srca v lesni masi oziroma rdecega srca v premeru debla). 2. Na delež rdecega srca v lesni masi vplivajo naslednji rastišcni dejavniki: nadmor­ska višina, proizvodna sposobnost rastišca, geološka podlaga. 3. Na delež rdecega srca v lesni masi vplivajo naslednji sestojni parametri: starost sestaja, gostota sestaja, povprecni prsni premer. 4. Znotraj istega sestaja imajo drevesa zelo razlicne deleže rdecega srca. Razlike so posledica razlicnega socialnega statusa posameznih dreves, razlicne velikosti kroš­nje, razlicne starosti dreves (znotraj istega sestaja), razlicne debeline dreves. 5. Intenzivnost pojavljanja rdecega srca je odvisna od onesnaženosti zraka. 6. Obseg rdecega srca je znotraj istega drevesa vecji v višini 1 ,3m kot v višini 0,3 m. S tem bi potrdili ugotovitev, da ima rdece srce vzdolž debla vretenast o obliko. Na temelju zakonitosti pojavljanja rdecega srca, ki so jih ugotovili drugi raziskovalci, ter ugotovitev, ki jih bo dala predložena raziskava, je treba dati okvirne smernice za gospodarjenje z bukovimi gozdovi, ki naj bi zagotavljale cimvecji delež "bele bukve" oziroma cimmanjšo možnost nastajanja rdecega srca. 2.2 Predmet raziskave 2.2 Research Object Predmet raziskave so bukovi gozdovi v 18 rastišcnih enotah, ki so dolocene s sin­taksonskimi enotami na ravni subasociacije oziroma asociacije. V treh primerih pa smo poleg sintaksonske uvrstitve fitocenoz upoštevali pri oblikovanju rastišcnih enot tudi nadmorsko višino. Raziskavo smo izvedli v debeljakih oziroma optimalni razvojni fazi, to je v tisti srednji starosti sestoj ev, ko se je že zacelo oblikovati rdece srce (nad starostjo 90 let) Osnovni podatki o rastišcu ter sestoju so v preglednici 1. 3 RAZISKOVALNA METODA 3 RESEARCH METHOD Raziskava je bila izvedena kot statisticni poskus s petimi ponovitvami. V vsaki ra­stišcni enoti smo odbrali 5 vzorcnih ploskev velikosti 9 arov (30 x 30 m). Kriteriji za izlocitev vzorcne ploskve so bili naslednji: -Sestoj, v katerem smo zakolicili vzorcno ploskev, mora graditi bukev (90% in vec). -Sestoj naj bo enomeren -ne pa nujno enodoben. -Srednja starost sestaja naj bo 90 let ali vec. -Lesna zaloga mora biti visoka, temeljni­ca naj ima vrednost, ki je blizu vrednosti naravne temeljnice (ASSMANN 1961). -Rastišce naj bo cimbolj homogeno. -Kakovost debel (zunanja) naj bo cim­vecja, izbrani sestoj naj bo najvišje kako­vosti na obravnavanem rastišcu. Preglednica 1 : Osnovni podatki o rastišcu in sestoju v analiziranih vzorcnih ploskvah Table 1: Basic Data on the Site and Stand in the Analysed Sample Plats Št. RasMcna enota sintakson Vzorcna Nadmor-Ekspo-Maticna Starost Lesna Rastišcni Zgornja Ser. Site unit (phytocoenosis) ploskev ska višina z ici ja podlaga Age zaloga indeks višina No. Sample Expo· Parent Growing Site Top plot Allitude sition material stock index height m m3/ha m 1. Querco-Luzulo-1 670 w eocenski 131 773 30 33,4 Fagetum 2 680 w fliš 134 804 30 34,7 (O·L·F) 3 640 N Eocene 134 761 28 31 ,8 (Dietvo, 4 6SO sw flysch 133 S93 26 29,9 Ilirska Bistrica) s 6SO s 129 64S 26 27,8 2. Adenostylo-Fagetum l. 1 1240 s dolomit 143 764 20 24,1 (Ad.-F-1.) 2 1230 SE dolomite 143 628 20 23,3 (Cmidol , 3 1240 SE 143 537 20 24,1 Mašun) 4 12SO SE 1S4 596 20 23,9 s 126S sw 146 571 18 21,9 3. Luzulo-Abieti-Fagetum 1 1040 NW kremenov-160 913 28 34,8 prealp. (L · A · F) 2 960 NW keratofir 146 904 30 3S,6 (Polamanek, 3 920 NW flint 133 901 34 37,4 Luce) 4 880 NW keratophyre 123 733 32 35,2 5 900 NW 14S 796 32 35,9 4. Luzulo-Fagetum 1 S30 N pešcenjak 107 1002 36 37,4 (L· F) 2 S60 NE gril 110 891 36 37,7 (Velika Kopa, 3 S40 NE 98 754 38 37,8 Ptuj) 4 s so NE 107 704 32 32,4 5 600 NE 99 576 32 31,3 s. Abieti-Fagetum din. 1 980 SE apnenec in 129 499 26 29,8 maian. 2 980 SE dolomit 129 614 28 31,7 (A · F maian.) 3 1020 NE lime stone 137 SS9 26 29,8 (Jurjeva dolina, 4 1010 w and 13S S42 26 28,9 Mašun) s 1020 sw dolomite 131 490 26 29,0 6. Querco-Fagetum 1 S10 NW apnenec 161 804 28 33,8 (Q-F) 2 S20 NW limestone 1S7 768 28 34,6 (Bukov vrh, 3 530 NW 146 961 32 36,8 Straža) 4 S40 NW 160 89S 28 35,1 5 S40 NW 160 754 28 33,6 7. Hacquetio-Fagetum 1 800 sw dolomit 1SS 1006 26 31,6 (H -F) 2 780 sw dolomite 142 914 26 30,8 (Pešcenik, 3 770 sw 130 637 26 29,8 Novo mesto) 4 760 SW 1S9 797 26 31 ,6 s 740 sw 137 830 30 33,7 8. Festuco drymeiae-1 soo SE pešcenjak 121 104S 36 39,S Fagetum 2 soo SE gril 132 870 36 39,2 (F· F) 3 510 SE 94 872 32 31,3 (Log-Tisovec, 4 soo SE 123 84S 34 37,S Rog. Slatina) s 510 SE 102 1058 34 33,S 9. Abieti-Fagetum 1 900 NE dolomit 1S6 7S9 28 33,4 din.typ. 2 890 NE dolomite 1S8 724 30 35,8 (A· Ftyp.) 3 910 NE 174 S90 24 29,8 (Mošnjevec, 4 1010 sw 184 825 24 30,S Draga) s 1000 sw 196 778 24 31 ,1 10. Blechno-Fagetum 1 490 NW pešcenjak 187 693 30 39,1 (B·F) 2 490 NW inskrilavci 190 694 28 37,6 (Mamolj, 3 500 NE grint and 184 802 30 40,0 Litija) 4 soo NE sla les 188 764 30 38,7 s 490 NW 18S 633 26 34,1 St. Rastišcna enota sintakson Vzorcna Nad mor· Ekspo· Maticna Starost Lesna Rasti~cni Zgornja Ser. Site unit (phytocoenosis) ploskev ska višina zicija podlaga Ag• zaloga indeks višina No. Sample expo-Paren/ Growing Site Top plot ·Alti/ude sition material stock index height m rnJroa m 11. Lamio orvalae-1 600 SW dolomit in 139 730 34 40,1 Fag'etum l. 2 660 SW apnenec 147 847 32 37,9 (Lo.-F-1.) 3 680 w dolomite 143 684 30 35,3 (Ogence, 4 880 NW and 119 904 32 34,8 Idrija) 5 890 NW limestone 136 997 30 33,5 12. Luzulo niveae-Fagetum 1 1200 SE apnenec 137 439 22 24,9 (L niv.-F) 2 1200 SE fimestone 147 479 20 24,8 (Gozdec, 3 ~260 SE 161 410 14 20,1 Bovec) 4 1270 SE 155 405 16 20,4 5 1270 SE 145 455 18 21,8 13. Anemone-Fagetum 1 900 NW apnenec 154 653 26 32,5 (An-F) 2 900 NW /imestone 151 628 30 35,6 (Krma, 3 920 NW 152 731 32 37,1 Bled) 4 870 NW 145 669 26 31,1 5 890 NW 149 566 28 32,5 14. Seslerio-Fagetum 1 610 NE apnenec 112 364 22 22,9 (Ses.-F) 2 650 E fimestone 110 345 24 25,9 (Starod, 3 650 NW 124 349 22 24,2 Kras-Sežana) 4 700 SE 120 456 26 28,1 5 580 E 123 366 24 26,0 15. Lamio orvalae-1 605 NE apnenec 105 643 32 32,1 Fagetum 11. 2 605 NE limestone 105 916 32 31 '1 (Lo.-F -11.) 3 600 N 102 879 30 29,8 (~oštanj) 4 570 NE 109 753 32 31,6 5 540 N 102 558 34 33,7 16. Enneaphyllo-1 870 NE dolomit in 146 852 26 30,6 Fagetum l. 2 860 NE apnenec 134 824 28 31,7 (E-F -l.) 3 850 N dolomite 123 548 26 28,8 (Gace, 4 840 N and 132 677 26 28,4 Crmošnjice) 5 900 N limestone 147 724 26 30,6 17. Enneaphyllo-1 680 N lapornati 128 810 36 40,2 Fagetum 11. 2 680 N apnenec .127 788 34 37,6 (E-F-11.) 3 720 N marlaceous 129 828 34 38,0 (Pendirjevka, 4 700 N limestone 132 951 34 38,7 Gorjanci, 5 730 N 132 891 34 38,9 Novo mesto) J. 18. Adenostylo-1 1380 SW apnenec 156 405 16 20,2 Fagetum 11. 2 1390 NW limestone 178 405 14 18,9 (Ad.-F-11.) 3 1375 sw 129 410 20 22,2 (Ždroclje, 4 1420 NW 166 414 16 21,7 Ilir. Bistrica) 5 1420 NW 155 366 16 17,1 -Sestoj mora biti zdrav in vitalen. znotraj ploskve smo posekali, razžagati na 6 V vzorcnih ploskvah, ki so bile nakljucno -1 O sekcij ter odvzeli debelne kolobarje, ki so izbrane v ses1ojih, izbranih po zgornjih kriter-nam služili za debelno analizo. Na kolo barjih ij ih, smo izvedli vegetacijske pop ise in smo poleg premera, ki smo ga dobili prek drevesne analize (analizo velikosti in utesn-obsega, izmerili tudi premer rdecega srca. Na jen osti krošenj, analizo po socialnih razredih, vseh kolobarjih smo izvedli dendrokronološke analizo ramestitve dreves). Vsa drevesa meritve po 1 O-letnih periodah. Na vseh 18 rastišcnih enotah oziroma 90 ploskvah smo tako analizirali 3634 bukovih dreves oziroma prek 30.000 (tridesettisoc) kolobarjev. Prvi kolobar smo odvzeli v višini debla 0,30 m, drugega v višini 1 ,30m, nasled­nje pa v razlicnih višinah, glede na kakovost sortimentov (optimalno krojenje). Poskus smo izvrednotili kot cisto nakljucni poskus s 5 ponovitvami in kot parcialno h!erarhicni poskus, ravno tako s petimi pono­VItvami. Poleg tega smo pri odkrivanju od­visnosti intenzivnosti rdecega srca od eko­loških dejavnikov, sestojnih kazalcev (para­metrov) in drevesnih znakov (karakteristik oz. znacilnosti) uporabili metode linearne, nelinearne in multiple regresijske analize, analizo variance in kovariance ter kontin­gencne teste. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 Results and Discussion 4.1 Delež lesa z rdecim srcem v lesni zalogi sestoja 4.1 The Share of Red Heart Wood in a Stand's Growing Stock Kot kazalec razširjenosti rdecega srca znotraj sestoja smo uporabili delež lesa, ki je rdece obarvan (zaradi rdecega srca) v celotni lesni masi sestoja (RV%). Dobili smo ga na osnovi debelnih analiz vseh dreves na vzorcnih ploskvah. Pri vsakem drevesu smo na debelnih kolobarjih izmerili premer kolobarja ter premer rdecega srca. Tako smo pri vsakem drevesu-odvisno od števila kolobarjev-dobili 6-1 O tock, ki so kazale obliko debla ter ravno tako 6-1 O tock vzdolž debla, ki so prikazovale razporeditev rdecega srca. Z rotiranjem poligonske crte, ki poteka skozi te tocke, smo dobili volumen debla ter volumen telesa v deblu, ki je rdece srce. Na temelju seštevka volumnov teles, ki imajo rdece obarvan les in seštevka volumnov vseh debel na vzorcni ploskvi, smo izracunali odstotni delež Iv Rs ·100 R V% =--'-'-"'­ I,V , kjer pomenijo: IV RS = lesna masa, ki je obarvana zaradi rdecega srca pri vseh drevesih na vzorcni ploskvi, IV =lesna masa debel (deblovine) vseh dreves na vzorcni ploskvi. V preglednici 2 so prikazane vrednosti RV% po rastišcnih enotah ter vzorcnih plo­skvah. Poleg kazalnika RV % je v tabeli še srednji premer (v višini 1,3 m). Kot je razvidno iz preglednice 2 vrednosti RV% variirajo v intervalu od 1 ,9% (S es-F­Starod-Kras, Sežana in Lo-F-11 -Šoštanj) do 21 ,8% (A -F1YP' Mošnjevec, Draga). Variiranje je bistveno manjše znotraj rastišcnih enot, zato smo upraviceno domnevali, da je delež lesa z rdecim srcem razlicen glede na rastišca . Analiza variance kot tudi analiza kovariance, kjer smo odstranili vpliv starosti sestoja in vpliv p ovprecnega prsnega premera (ta dva parametra bistveno vplivata na delež lesa z rdecim srcem) , je našo domnevo tudi potrdila ob zelo majhnem tveganju (a< 0,001 ). Srednje vrednosti RV% za posamezne rastiš cne enote so prikazane v preglednici 2 v zadnji koloni (srednja vred­nost RV %). Najnižjo vrednost imajo sestoji na rastišcih združbe Luzulo niveae -Fage­tum pod Kaninom (Bovec) na nadmorski višini 1200 do 1270 m na apneni maticni podlagi. Srednje starosti analiziranih sestojev so v razponu 137-161 let. Najvišji delež lesa z rde cim srcem, to je 18,82%, imajo sestoji bukve, stari od 123-160 let na rastišcih združbe Luzulo -Abieti -Fagetum. Nad­morska višina teh rastišc je 880-1040 m, maticna podlaga pa kremenov keratofir. Ker je starost analiziranih sestojev na teh dveh rastišcnih enotah, ki imata ekstremne vred­nosti RV %, približno enaka (to pa ima zelo velik vpliv na RV%), smo sklepali, da je lahko vzrok tej razliki le v enem izmed ekoloških dejavnikov. Najbolj ocitna razlika med ekološkimi dejavniki v teh dveh ra­stišcnih enotah je maticna podlaga. Zato smo vse rastišcne enote razvrstili v dve skupini, in sicer; 1. skupina z maticno podlago apnenec in/ ali dolomit 2. skupina s kislo maticno podlago (si­ likat). Vrednost RV% v 1. skupini (bazicna ma­ Preglednica 2: Delež rdece obarvanega lesa v lesni zalogi sestoja ter povprecni prsni premer Table 2: The Share of Red Coloured_ Timber in a Growing Stock of a Stand and the Mean Breast Height Diameter Vzorcna ploskev 1 Sample plot Srednja Rastišcila enota Kazalec vrednost Sitet.mit Index 2 3 4 5 Themean value RV% 1. Q-L-F RV% 11,9 14,1 5,9 5,8 4,0 8,34 o,,a 45,0 53,2 46,3 42,1 38,9 2. Ad.-F-1. AV% 5,4 6,9 3,7 4,3 6,6 5,38 o,,3 32,7 33,5 30,5 33,7 31,9 3. L-A-F RV% 20,9 18,4 17,0 17,0 20,8 18,82 o,,a 43,2 42,7 48,2 45,8 55,1 4. L-F RV% 7,3 10,0 7,6 7,2 1 ,O 6,62 o,,3 43,3 46,7 44,5 45,6 42,0 5. A-Fmaian, RV% 8,3 5,2 4,8 7,4 2,4 5,62 o,,a 41,0 43,8 40,4 40,6 42,9 6. Q-F RV% 13,8 10,3 10,0 14,8 13,1 12,40 o,,a 46,8 44,7 40,2 42,3 45,8 7. H-F RV% 17,8 17,0 5,9 18,4 15,0 14,82 Ot,3 46,5 50,1 43,6 47,6 44,5 8. F-F RV% 10,1 11,4 2,1 12,3 4,3 8,04 0,,3 54,7 53,8 37,9 48,5 38,3 9. A-Ftyp. RV% 21,8 15,1 11,2 14,0 11,6 14,74 0,,3 45,7 50,0 38,5 44,6 43,0 10. B-F RV% 17,0 16,7 17,0 18,8 8,0 15,50 0,,3 49,5 44,5 47,5 45,3 42,9 11. Lo.-F-1. RV% 9,2 12,4 9,3 12,8 7,5 10,24 0,,3 47,4 42,1 42,7 38,6 36,8 12. Lniv.-F RV% 4,0 3,7 2,6 4,1 2,3 3,34 01.3 27,9 28,8 26,6 27,1 25,9 13. An.-F RV% 10,8 12,2 16,3 3,5 7,0 9,86 0,,3 34,2 34,5 34,3 31,5 34,0 14. Ses.-F RV% 4,5 2,0 3,7 6,0 1,9 3,62 01.3 33,1 35,0 35,1 35,1 34,5 15. Lo.-F-11. RV% 7,4 5,6 4,5 5,1 1,9 4,9 0,,3 43,5 42,9 46,5 42,0 40,0 16. E-F-1. RV% 11 '1 12,5 5,6 8,5 8,3 9,2 01.3 36,7 36,6 34,0 33,8 38,8 17. E-F-11. RV% 10,4 11,0 10,4 12,5 10,6 10,98 Dt.3 41,7 40,6 42,5 44,8 43,6 18. Ad-F -11. RV% 4,4 10,2 1,7 10,6 3,2 6,02 Dt,3 26,3 30,3 24,7 27,7 22,4 licna podlaga) znaša 8,26 %, v 2. skupini maticna podlaga le eden izmed vzrokov (silikatna) pa 11,76%. Razlika je statisticno razlicne intenzivnosti pojavljanja rdecega znacilna. Vendar pa vrednosti RV% v po­ srca in še dalec ne edini. Maticna podlaga je sameznih rastišcnih enotah kažejo, da je lahko le dejavnik, ki omili ali pa okrepi vpliv GozdV 52, 1994 351 drugih dejavnikov, ki vplivajo na razširjenost rdecega srca. Zato smo vrsto nadaljnjih analiz izvedli loceno po skupinah glede na maticno podlago. Z namenom, da dobimo vpogled, kateri dejavniki vplivajo na delež lesa z rdecim srcem znotraj sestoja, smo izracunali odvis­nost AV% glede na starost sestoja (A), nadmorsko višino (ALT), lesno zalogo ses­taja na vzorcni ploskvi {V), zgornjo višino (Htop) in srednji prsni premer (Dt ,3). To od­visnost smo prikazali z multiplo linearno regresij o, v katero smo zajeli vsa analizi rana rastišca. Regresijska funkcija ima naslednjo vred­nost AV%= -30,1132 + 0,1092 A + 0,0037 ALT+ 0,1081 V+ 0,3690 0 1,3 (R = 0,83, a :<> 0,05 za vse parametre v enacbi) . Kot vidimo, je iz enacbe izpadla zgornja višina, ki prikazuje boniteto rastišca. To pa ne pomeni, da rodovitnost ne vpliva na AV%. Med faktorialnimi znaki, ki so v enacbi na desni strani, obstaja tudi kolinearnost, ki ima za posledico, da lahko posamezen dejavnik izpade, cep rav vpliva na velikost rezulta­tivnega znaka. V našem primeru obstaja dolocena kolinearnost med zgornjo višino, lesno zalogo in prsnim premerom. 4.2 Vpliv srednje starosti (A) in srednjega prsnega premera (01,3) sestaja na delež lesa z rdecim srcem (RV %) 4.2 The lmpact of the Mean Age (A) and the Mean Breast-Height Diameter (01 3) of a Stand on the Share of Wood with Red Heart (RV %) Rdece srce nastane ob dolocenih pogojih pri doloceni starosti in narašca hitreje kot premer debla. Ker je nastanek rdecega srca starostno pogojen fiziološki proces (SEELING 1992), mora obstajati tudi po­vezava oziroma odvisnost med deležem lesa z rdecim srcem (AV%) in starostjo sestaja. Po drugi strani pa obstaja tudi odvisnost med prsnim premerom dreves in deležem rdecega srca. Ni nujno, da je odvisnost posledica tesne povezanosti med starostjo in prsnim premerom (kolinearnost), lahko je zaradi vecje razdalje od centralnega dela debla do 352 GozdV 52. 1994 kambija. Vitalnost parenhimskih celic slabi z oddaljenostjo od kambija proti strženu (TORELLI 1974). Upadanje vitalnosti in parenhimskih celic je znak staranja, zato lahko domnevamo, da pri velikih prsnih premerih kljub nižji starosti vitalnost teh celic oslabi in ob dolocenih pogojih (mraz, dovod zunanjega zraka, verjetno tudi velike izsušitve) pride do pospešenega staranja in s tem do hitrejše tvorbe rdecega srca. Na temelju podatkov z analizi ranih vzorcnih ploskev smo prišli do naslednjih odvisnosti: AV% =-5,9060 + 0,1280 A (r =0,65) na silikatnih rastišcih AV% =-6,2840 + 0,1050 A (r =0,43) na rastišcih apnenca in/ali dolomita. Delež lesa z rdecim srcem je pri isti sta­rosti vecji na silikatni maticni podlagi in se z narašcanjem starosti nekoliko hitreje po­vecuje. Tudi tesnost povezave je nekoliko vecja na silikatih {Slika 1 ). Odvisnost AV% od prsnega premera nam ponazarjata naslednji dve funkciji AV% =-180,420 + 162,856. 1,004801,3 (R = 0,52) na silikatu AV% =-6,482 + 0,398 01 ,3 (r = 0,60) na apnencu in/ali dolomitu. Na silikatu narašca AV% z 0 1,3 progre­sivno, na apnencu oz. dolomitu pa linearno. Pri istem prsnem premeru imajo drevesa na silikatu vec lesa z rdecim sreem in njegov delež s povecevanjem debeline dreves na­rašca bolj kot pa na apnencu oziroma dolo­mitu (Slika 2). 4.3 Vpliv zgornje višine sestaja (Htop) na delež lesa z rdecim srcem (RV%) 4.3 The lmpact of the Top Height (H10p) on the Share of Wood with Red Heart (RV%) Zgornja višina sestoja (Htop) je zelo dober kazalec proizvodne sposobnosti rastišca. Navadno vzamemo za merilo rastišcne produktivnosti zgornjo višino pri 1 OO letih -imenovano tudi rastišcni indeks (site index). V obravnavani analizi so sestoji stari od 94 do 196 let. V tem casu se zgornja višina približuje svoji najvišji vrednosti, zato je lahko približno merilo proizvodne sposobnosti rastišca , hkrati pa nam do dolocene mere Slika 1: Vpliv starosti sestaja (A) na delež lesa z rdecim srcem (RV%) Figure 1: The lmpactof Stand Age (A) on the Share of Timber with Red Heart (RV%) silikat sili ca te Slika 2: Vpliv srednjega prsnega premera (01,3) na delež lesa z rdecim srcem (AV%) Figure 2: The lmpact of Breast-Height Diameter (01,3) on the Share of Wood with Red Heart (RV%) 3D silikat si~icate 20 10 apnenec in/ali domomit L~~~---­ ~imestone and/or do~omite oL---------------------------------------~ 30 40 50 60 prsni premer (D1,3) cm breast-height diameter kaže tudi razvojno stopnjo sestaja. Ce kombiniranega vpliva produktivnosti rastišca prikažemo odvisnost RV% od H10p pri razvojne starosti sestaja na delež RV%. S razlicnih starostih in ne samo pri starosti 1 OO tem dobimo dober kazalec za ocenjevanje let {kar bi bilo tudi smiselno), dobimo ucinek RV% tudi za tiste sestoje, kjer ne poznamo GozdV 52, 1994 353 starosti in debeline sestaja. Zgornjo višino namrec ocenimo zelo enostavno in zelo hitro z vzorcem 9 najdebelejših dreves na površini 9 arov. Regresijska enacba za navedeno odvis­nost se glasi: AV% = -27,402 + 1,099 Htop (r = 0,60) na silikatu in AV%= -2,289 + 0,355 Htop (r = 0,46) na apnencu in/ali dolomitu. Z narašcanjem zgornje višine narašca tudi delež AV% (Slika 3). Narašcanje AV% z H10p je hitrejše na silikatni maticni podlagi, sam zacetek na­stajanja rde cega srca pa je pri nižji Htop na apnencu. Ta zakonitost velja samo za anali­zirana rasti šca v Sloveniji, ker imamo bu­kove gozdove na silikatu le na tistih rastišc ih, ki jih oznacuje tudi visoka proizvodna sposobnost. Vsi analizirani sestoji na silikatu imajo že pri nižjih starostih visoke zgornje višine. Povecevanje deleža rdecega srca z narašcanjem rodovitnosti so ugotovili tudi drugi raziskovalci (MAH LEK und HOWECKE 1991 in TORELLI1984 citirano po SEELING 1992). 4.4 Vpliv nadmorske višine rasti šca (ALT) na delež lesa z rdecim srcem (RV%) 4.4 The lmpact of Site Altitude (ALT) on the Share of Wood with Red Heart (AV%) Pri izracunu odvisnosti med AV% in ALT smo dobili naslednji dve enacbi: 1. AV% = 55,8100 -0,1462 (ALT) + 0,000112 (AL T)2 (R = 0,650), silikat 2. AV%= 13,1403-0,0052 (ALT) (r = 0,289), apnenec in/ali dolomit. Delež lesa z rdecim srcem z nadmorsko višino narašca na silikatni maticni podlagi in se zmanjšuje na apnencasti oz. dolomitni maticni podlagi (Slika 4). Ta pojav si lahko delno razlagamo tudi s tem, da so na apnencih v visokogorju manj produktivna rastišca, analizirana silikatna rastišca v višjih legah pa spadajo med zelo produktivna. Vendar je to lahko, kot je že poudarjeno, samo delna razlaga. 4.5 Vpliv višine lesne zaloge (V) na delež lesa z rdecim srcem (RV%) 4.5 The lmpact of Growing Stock Quantity (V) on the Share of Wood with Red Heart (AV%) Višina lesne zaloge je ponavadi -vsaj v Slika 3: Vpliv zgornje višine sestojev (Htop) na delež lesa z rdecim srcem (RV%) Figure 3: The lmpact of the Top Height (H10p) on the Share of the Wood with Red Heart (RV%) 20.------------------------------------------------, 16 12 8 4 apnenec in/ali dolomit limestone and/or dolomite QL---------------~------------------------------~ 17 22 27 32 37 m zgornja višina sestojev (Ht~) top stand height enomernih sestojih -povezana s številom dreves. Gostota sestaja pa vpliva na veliko­st razpoložljivega rastnega prostora in s tem na velikost krošnje. Gostota sestaja je posledica gojitvene obravnave sestojev, ta pa vpliva na razširjenost rdecega srca (MAHLER und HOWECKE 1991). Na naših analiziranih ploskvah smo med RV% in V (v m'/90Qm2) dobili naslednji povezavi: 1. RV% = 6,638 + 0,07 V (r =0,129-ni znacilen), silikat 2. RV% = -2,233 + O, 191 V (r =0,667), apnenec in/ali dolomit (Slika 5). Zakaj je odvisnost na apnencu razmero­ma tesna, na silikatu pa zelo ohlapna oziro­ma neznacilna-v obeh primerih pa pozitivna, je za zdaj nepojasnjeno. 4.6 Vpliv znacilnosti drevesa na razširjenost rdecega srca v deblu 4.6 The lmpact of Tree Characteristics on the Occurrence of Red Heart ina Stem 4.6.1 Vpliv drevesne starosti na razširjenost rdecega srca 4.6.1 The lmpactofTree Age on the Occurrence of Red Heart V prejšnjih razdelkih smo proucevali vpliv rastišcnih dejavnikov in sestojnih kazalni­kov na delež lesa z rdecim srcem v sestoju. Z regresijskimi analizami smo sicer izlušcili vrsto zakonitosti, ki pa so bile v vecini primerov premalo tesne, da bi nam pojav pojasnile v zadostni meri. Zato bomo skušali v tem razdelku analizirati ucinke drevesnih znakov (karakteristik) na razširjenost rde­cega srca znotraj posameznega drevesa. Ker smo ugotovili veliko individualnost ras­tišc glede pojava rdecega srca, bomo ana­lize o ucinku drevesnih znakov izvedli za vsako rastišcno enoto posebej. Ker smo ugotovili, da vplivajo na pojav rdecega srca nadmorska višina, rodovitnost in maticna podlaga, vsaka rastišcna enota pa, se razlikuje v vrednostih vseh teh dejavnikov, je razumljivo, da mora potekati nadaljnja analiza na ravni rastišca. Kot kazalec razširjenosti rdecega srca znotraj drevesa smo uporabili kolicnik (R1,3) med premerom rdecega srca (DRs-1,3) in premerom debla (01,3) v prsni višini (R,_,) D RS -1,3 D 1,3 Slika 4: Vpliv nadmorske višine rastišca (Alt) na delež lesa z rdecim srcem (RV%) Figure 4:The lmpact ol Site Altitude (ALT) on the Share ol Wood with Red Heart (RV%) 90.-----------------------------------------, BO 70 60 50 silikat 40 si~icate 30 20 apnenec in/ali dolomit 10 r-~==========--~~=----------l~"~·m~e~s~t~o~n~e~a~n~d~/~o~r~d~o~l~om~":·t::e_J oL-------------------------------------~ 500 738 975 1213 1450 nadmorska vi~ina rastiAca (Alt) mnv site altitude Iz preglednice 3, ki kaže število dreves v posameznih razredih glede na starost drevja in socasno glede na velikost (premer) rdecega srca, je razvidno, da ima rdece srce 80% analiziran ih dreves. Okrog 50% dreves pa ima rde ce srce, ki v preme ru meri vec kot 1 O cm. V preglednici 4, kjer je prikazan delež rdecega srca glede na premer debla, pa lahko vidimo, da ima 22 % analiziranih dreves rdece srce, ki zavzema vec kot 40 % premera debla. Iz preglednic 3 in 4 izhaja, da se lahko pojavi rd ece srce že pri starosti 40 let, torej v bistveno manjši starosti kot navaja Seeling (SEELING 1992). Analizirali smo tudi drevo, ki je staro nad 230 let in je še vedno brez rd ecega srca. Le dober odstotek dreves ima rdece srce, ki zavzema nad 80% premera debla. Zanimivo je, da je nekaj teh dreves razmeroma mladih, saj je njihova starost le nekaj vec kot 1 OO let. V preglednici 3 in 4, ki sta sumarni preglednici za vsa ra stišca , so razlike med rasti šci zabrisane, zato so razlike še nekoliko vecje . Vendar so tudi razlike znotraj iste rasti šcne enote še vedno velike. Nekoliko bolj podroben vpogled v pojav rdecega srca daje preglednica 5. V njej lahko razberemo, da je pri mladem drevju na silikatu vecje število dreves brez rdecega srca kot na apnencu (vse do starosti 139 let). Pri drevju, ki je starejše od 140 let, pa je ravno obratno, saj je na apnencu delež drevja brez rdecega srca še enkrat tolikšen kot na si­likatu, zato je tudi delež lesne mase z rdec im srcem precej vecji na silikatu, kar smo ugotovili že v prejšnjih razdelkih. 4.6.2 Razširjenost rdecega srca v razlicnih višinah debla 4.6.2 The Occurrence of Red Heart at Various Stem Heights V raziskavi smo nekoliko podrobneje ana­lizirali rdece srce na panju in v prsni višini debla. Rezultati so prikazani v preglednici 6. Preglednica 3: Frekvencne porazdelitve dreves glede na premer rdecega srca (DRs-1,3) in glede na starost (A) (vsa rastišca skupaj) Table 3: Frequency Distribution of Trees as to Red Heart Diameter (DRs·t.:JJ and as to the Age (A) (all sites together) Starost Premer rdecega srca (10 cm razredi) 1 Red heart diameter (10 cm classes) 10-letni razredi o 0,1-10 10,1-20 20,1-30 30,1-40 40,1-50 50,1-60 nad60 Skupaj Age -1 0-year Total classes do49 o 1 o o o o o o 1 50-59 5 o o o o o o o 5 60-B9 15 9 o o o o o o 24 70-79 34 21 o o o o o o 55 80-89 52 30 o o o o o o 82 90-99 72 58 4 o o o o o 134 100-109 70 112 31 4 5 o o o 222 110-119 73 161 59 15 2 o o 1 311 120-129 62 170 46 11 2 o o o 291 130-139 133 284 138 46 9 1 3 o 614 140-149 78 282 125 34 11 o o o 530 150-159 66 219 139 35 9 3 o o 471 160-169 43 145 81 30 9 1 2 o 311 170-179 20 74 72 26 8 2 2 o 204 180-189 4 56 46 29 8 2 o o 145 190-199 2 36 32 22 8 1 o 1 102 200-209 2 14 19 7 1 o o 1 44 210-219 o 14 8 6 1 1 1 o 31 220-229 o 7 8 8 2 o o o 25 230-239 1 3 7 3 o o o o 14 240-249 o 1 7 1 2 o 1 o 12 nad250 o 1 1 2 o 1 o 1 6 Skupaj 732 1698 823 279 77 12 9 4 3634 Preglednica 4: Frekvencna porazdelitev dreves glede na delež rdecega srca (R1,3) v prsnem premeru in glede na starost (A) (vsa rastišca skupaj) Table 4: Frequency Distribution of Trees as to the Share of Red Heart (R1,:Y at Breast Height Diameter and as to the Age (A) (all sites together) Starost Delež rdecega srca (R1,3 razredi) 1 The share of red heart (R1,3 classes) 1 O-letni razredi ! Age' o 0,01-{),2 0,21-{),40 0,41-{),60 0,61-{),80 0,81-1 ,oo Skupaj 1 0-year classes Total do49 o o o 1 o o 1 5Q-59 5 o o o o o 5 SQ--69 15 4 1 3 1 o 24 7(}-79 34 18 2 1 o o 55 8Q-89 52 18 7 3 2 o 82 90-99 72 34 16 10 2 o 134 100-109 70 98 27 13 10 4 222 110-119 73 138 56 31 10 3 311 120-129 62 139 47 33 8 2 291 130-139 133 229 140 87 17 8 614 140-149 78 206 144 81 14 7 530 150-159 66 142 149 91 21 2 471 160-169 43 100 77 73 13 5 311 170-179 20 42 74 50 14 4 204 180-189 4 32 48 48 10 3 145 19(}-199 2 25 27 37 9 2 102 200-209 2 7 17 16 2 o 44 210-219 o 10 7 11 2 1 31 220-229 o 5 8 8 4 o 25 230-239 1 2 7 3 1 o 14 240-249 o 1 7 1 2 1 12 nad 250 o o 1 3 2 o 6 Skupaj 732 1250 862 604 144 42 3634 Preglednica 5: Ucinek starosti drevesa (A) in prsnega premera (01,3) na število dreves z rdecim srcem Table 5: The Effect of Tree Age (A) and Breast Height Diameter (D1,:J) on the Number of Trees with Red Heart število dreves in njihov delež 1 The number of trees and their share(%) Rastišcna enota Starost 1 Age Prsni premer 1 Breast-Height Site unit Diameter 40-791et 40-1391et 14Q-280 let o,,3<40cm o,,3~40cm silikat brez rdecega srca 24(77%) 191 (37%) 15(6%) 151 (38%) 55(14%) sili ca te excl. red heart z rdecim srcem 7(23%) 331 (63%) 255(94%) 246(62%) 340(86%) inc!. red heart skupaj 1 total 31 (100 %) 522 (100 %) 270 (100 %) 397 (100 %) 395 (100 %) •? apnenec brez rdecega srca 24(44%) 325(27%) 201 ( 12%) 497(23%) 29(4%) in/ali excl. red heart dolomit z rdecim srcem 30(56%) 892(73%) 1424(88%) 1637(77%) 679(96%) /imestone inc/. red heart and/or skupaj 1 total 54(100%) 1217 (100%) 1625(100%) 2134(100%) 708 (100 %) dolomite Preglednica 6: Srednje vrednosti premerov rdecega srca (DRs-1,3 in DRs-0,3) in njun delež (R1,3 in R0,3) v drevesni višini 0,3 ter 1 ,3 m Table 6: The Mean Red Heart Values (O RS-1.3 and O RS-0.3) and TheirShare (R1.3 and R0.3) ata Tree Height of 0.3 and 1.3 m Z drevesi DRs-1,3 = O Brez dreves DRs-1,3 = O inc/. ORs-1.3 = O trees excl. ORs-1.3 = O trees Rastišcna enota Site unit Ro,3 R1,3 DRs-0,3 DRS-1,3 Ro,3 R1,3 DRS-0,3 DRS-1,3 1. Q-L-F 0,115 0,180 7,3 8,3 0,174 0,301 11 ,5 13,9 2. Ad.-F-1. 0,127 0,217 5,3 6,8 0,131 0,232 5,5 7,7 3. L -A-F 0,304 0,405 15,2 16,4 0,314 0,429 15,9 17,3 4. L-F 0,087 0,162 4,8 7,1 0,098 0,210 5,6 9,2 5. A -F maian. 0,107 0,213 6,0 8,9 0,112 0,223 6,4 9,7 6. Q-F 0,153 0,321 9,4 13,6 0,161 0,339 9,9 14,4 7. H-F 0,254 0,349 15,8 15,0 0,262 0,395 16,4 17,0 8. F-F 0,089 0,112 5,7 5,8 0,143 0,247 10,2 12,7 9. A -Ftyp. 0,262 0,366 13,3 14,6 0,273 0,384 13,9 15,3 10. B-F 0,251 0,343 13,3 14,7 0,255 0,351 13,5 15,1 11 . Lo. -F ­l. 0,185 0,257 9,6 10,5 0,191 0,269 10,0 11 ,O 12. Lniv.-F 0,119 0,141 3,7 3,5 0,130 0,171 4,1 4,3 13. An.-F 0,151 0,257 7,2 9,0 0,206 0,357 9,9 12,4 14. Ses.-F 0,145 0,145 6,3 6,4 0,160 0,177 7,4 5,6 15. Lo.-F-11 0,097 0,133 5,1 5,9 0,106 0,159 5,8 7,1 16. E-F-1. 0,183 0,242 8,8 9,0 0,187 0,251 9,0 9,4 17. E -F-11. 0,11 3 0,217 6,5 9,7 0,182 0,355 10,5 15,9 18. Ad-F-11. 0,156 0,189 5,2 5,2 0,250 0,356 8,7 9,7 R1 ,3• Ro.3• DRS-1,3• DRS-0,3 so povprecne vrednosti za R1,3• R0,3, DRs-1,3· DRs-0,3 are the mean values for Slika 5: Vpliv lesne zaloge sestoja (V) na delež lesa z rdecim srcem (RV%) Figure 5: The lmpact of Growing Stock Quantity (V) on the Share of Wood with Red Heart (RV%) 16 .-----------------------------------------------, 14 12 10 8 6 4 2 L--------------------------------------- --------~ 40 50 60 70 30 lesna zaloga (V) growing stock V tabeli so izracunane povprecne vred­nosti prikazane v dveh razlicicah>-in sicer: prvic so v izracunu vzeta vsa drevesa, v drugem primeru pa so izpušcena drevesa, ki niso imela rdecega srca. Iz preglednice je razvidno, da je premer rdecega srca v prsni' višini vecji kot premer na panju. Pri prikazu deležev rdecega srca se kaže to povecanje še v veliko vecji meri. Ta ugoto­vitev se ujema z ugotovitvijo drugih avtor­jev ter z rezultati naših raziskav, ki so bile izvedene pri bukvi v prebiralnem gozdu (KOTAR 1993). Rdece srce ima vzdolž debla vretenasto obliko; z višino debla se povecuje in potem od dolocene višine naprej spet zmanjšuje. Odvisnost med R1•3 in R0 3 je linearna, korelacijski koeficienti v analiZi ranih rastišcih pa so na intervalu 0,50 -0,80. Podobno velja tudi za odvisnosti med DRs-1,3 in DAs-o,3, le da se korelacijski koeficienti gibljejo na širšem intervalu (0,40 ,; r,; 0,85). Regresijske enacbe, ki kažejo te odvisnosti, nam omogocajo izracun pre­mera rdecega srca v višini 1,3 m, ce ima­mo premer rdecega srca na panju, in to loceno po rastišc ih. 4.6.3 Vpliv starosti drevesa na premer rdecega srca v višini 1, 3 m 4.6.3 The lmpact of Tree Age on the Red Heart Diameter at the Height of 1.3m Starost drevesa vpliva na premer rdecega srca razlicno glede na rastišce. To je gra­ficno prikazano na sliki 6a in 6b. Kot je razvidno iz slike, so odvisnosti linearne in jih ponazarja premica. Premice imajo tisto dolžino starostnega intervala, kot so jo imela analizirana drevesa. Izjema so tiste rastišcne enote, v katerih so bila posamezna drevesa starejša od 200 let. Tu smo zaradi preglednosti premico iz risali samo do 200 let. (Ce bi npr. izrisali prem ico do 280 let, bi morali skrajšati obscisno os, s tem pa bi povecali strmino premic, kar bi vodilo do nepreglednosti na tistih rastišcih, kjer je bil razmik v starosti analiziranih dreves maJhen (npr. rastišcna enota 17) (Slika 6a in 6b). V preglednici 7 so regresijske enacbe, ki kažejo odvisnost premera rdecega srca (DRS·l 3) od starosti ter povprecno starost analizlranih dreves v posamezni rastišcni enoti. Iz preglednice je razvidno tudi število Slika 6a: Vpliv starosti drevesa (A) na velikost rdecega srca DAs 1,3 Figure 6a: The lmpact of Tree Age (A) on the Red Heart Diameter D RS 1.3 40 30 .. o ;· 20 ~ Q 10 i;' silikat 1 .silicate ra."'ti.iicna enota 1 site unit 1-Querco-LuJ:u1o-Fiiget;..., 3-Luz,.lo-Allieti-ragctUlll praa1p. 4-LII:~trgovci z novci« mocno sekali, posebno bukovino in hrastovino (goloseki!). Med prvo svetovno vojno je bila zakupnica pose­stva neka nemška grofica in v gradu je bila avstrijska vojna bolnica. Po prvi svetovni vojni so se na posestvu naselile rusk,e cete generala Vrangla, ki so se umaknile pred zmagovitimi boljševiki. Tako je bila prva leta po koncu prve svetovne vojne v gradu tudi nižja ruska gimnazija, kasneje prestav­ljena v Hrastovec. Koncno je 1 O. novembra 1928. celotno posest kupilo Veliko župan­stvo Ljubljanske oblasti (v deželni deski vpisana kot lastnik Dravska banovina). V gradu je bila potem uprava tega banovin­skega veleposestva. Do leta 1936 je bilo v gradu tudi ndeško vzgojevališce«, pozneje prestavljeno v nekdanjo avstroogrske žreb­ camo oziroma pozneje žrebcarno >•staroju­ goslovanske« vojske, tj. v nekdanji Dassel­brunnerjev dvorec na Selu pri Ljubljani (na Zaloški cesti v Mostah, Ljubljana, nasproti oziroma v bližini samopostrežne bencinske crpalke, danes podjetje GIVO). Obravnavana posest ni bila nikoli velika, zato ni igrala znatnejše ne politicne ne gospodarske vloge in je kot taka tudi pogo­sto prehajala iz rok v roke, deloma pa tudi zaradi bakrovih rudokopov, ki jih omenja že Valvasor. Sicer pa je tudi nekdaj zaokro­ ženo posest v casu avstroogrske monarhije pretrgala agrarna reforma po prvi svetovni vojni, ki je bila uveljavljena v letu 1932/33 (loceni oddelki 1-3 od 4-9, danes 29, 30 b, c, 32 b od 33-39). Po letu 1928 je torej imela »Ljubljanska oblast« svojo ekonomijo na tem posestvu in je delovala vse do leta 1936. Potem je Dravska banovina tu v Ponovicah ustanovila žrebcarno, ki so jo Nemci med drugo svetovno vojno preselili na Dolnje Avstrijsko, v Wieselburg. Po koncu vojne se je žrebcarna >>vrnila« v Ponovice, kjer je obstajala vse do leta 1950, ko je posestvo prevzel Kmetijski znanstveni zavod iz Ljubljane. Sicer pa je gozdove tega posestva po vojni v letu 1946 vzela v upravljanje Uprava državnih go­zdov, kmetijsko zemljo pa uprava Živinorej­skega poskusnega posestva Ponovice. z odlocbo Izvršnega sveta LAS (št. 651/3-53, dne 24. 7. 1953) pa so bili tudi gozdovi dodeljeni temu kmetijskemu posestvu. z odlocbo istega organa (IS LS LAS; št. 20/100, dne 23. 12. 1954) je to posestvo prešlo s 1. 1 . 1955 pod Svet za prosveto in kulturo LAS v Ljubljani. Celotno posest so si ))podajali« potem še Poslovna zveza Litija, Kmetijska zadruga Litija, v letu 1963 pa je gozdove prevzelo Gozdno gospodar­stvo Ljubljana (obrat Litija). GOZDOVI, GOZDARSTVO, GOSPODARJENJE Ker ta posest -gospostvo ni bilo nikoli po obsegu veliko, tudi vecje gozdne pro­izvodnje ni bilo. Krili so v glavnem lastne potrebe glede kurjave -drva ter za novo­gradnje ali obnovo stavb -gradbeni les. Tako je bilo vse do konca 19., odnosno prehoda v 20. stoletje. Verjetno se je moc- GozdV 52, 1994 383 nejše izkorišcanje gozdov zacelo šele tik pred prvo svetovno vojno (1910), ko so se vrstile prodaje posesti ena za drugo. Vsak je verjetno iskal le dobicek. Višek tega je prav gotovo obdobje desetih let po prvi svetovni vojni, ko so italijanski trgovci dobro l>Oskubilic< gozdove okrog Ponovic. Ko je država prevzela-odkupila to posest (da­nes se v državi Sloveniji dogaja z gozdovi obratno!), je bil narejen prvi ureditveni nacrt za te gozdove (okrog 330 ha), ki so postali po letu 1928 javna last. S tem nacrtom, z veljavnostjo 1931-1940, se je šele zacelo nacrtno gospodarjenje s temi gozdovi. Letni posek je bil z omenjenim nacrtom dolocen v višini 500 »plm3 « (polni lesni mater) in to skupno za »glavni užitek in preredcenjacc. Secnje so med ureditveno dobo glede na etat opravili v celoti. Iz revizije, se pravi prve obnove nacrta, ki je bila izdelana za obdobje 1941-1950, je bilo razvidno, da stanje lesnih zalog in predlogi za nadaljnjo gospodarjenje kažejo, da je bilo dejansko posekanega vec lesa, kot ga je izkazovala evidenca secenj. Domnevali so namrec (op.: inž. šivica, nacelnika gozdarskega oddelka Banske uprave), daje bilo poseka­nega okrog 7500 m3 lesa, kar bi bil 150% izkorišcen nacrtovani, desetletni etat. Pre­cejšen del posekane mase so porabili za lastne potrebe, posebno drva za kurjavo. Inž. Šivic pa ni dvomil samo v izkazano višino secenj, ampak tudi v višino lesnih zalog in prirastka, prikazanega v letu 1930 ter v število porabljenih sadik ob sadnjah, ki so jih opravili v letih 1931-1940. Nekako do leta 1938 so sadili na površinah, ki so jih izsekali italijanski trgovci po prvi svetovni vojni. Stroški pogozdovanj v letih 1931­1940 (nabava sadik in delo -sadnja) so znašali 2308 din/ha (5.000 sadik/ha). Prvi nacrt navaja tudi, da posestvo nima vec nobenih služnosti (servituti). Stranski gozd­ ni proizvodi niso omenjeni, lov pa so imeli (op.: v letu 1930) v lastni režiji in ga zato v nacrtu niso prikazali kot »postranski goz­dni užitek<<, Ob koncu prve urejevalne dobe (1940) je bil obseg terenskih del v zvezi z revizijo nacrta vsled vojne nevarnosti in mobiliza­cije (1940-1941 ), zelo okrnjen. Opravili so »oglede odsekov« (opisi sestojev ter klupa­cija -polna premerba) v odsekih 4 c, e, g; 384 Gozd V 52, 1994 5 a, c, g, n, r; 6 a, c: 8 f, g-danes 37 c, d, f; 36 a, c, g, n; 35 a, d; 33 e. Merili so tudi višine dreves (Faustmannov zrcalni hipsometer), ugotovili krcitvi v odseku 7a ·ter v vzhodnem delu odseka 4a (danes 34a in 37a). V zvezi z oznacevanjem odsekov na terenu naj omenim, da je gozdarski odsek banske uprave izdal 1. septembra 1932. odlok o namestitvi lesenih tablic z oznakami oddelkov in odsekov. Revizija prvega nacrta je predvidevala pomlajevalno dobo 5 let, doloceno racunsko, ter naravno obnovo in spopolnitve pa tudi umetno ob­ novo z rastišcu primerno drevesne vrsto. Ob pregledu te revizije (31. 4. 1941) je inž. Šivic predlagal, naj polagajo skrb predvsem naravni obnovi, ce pa je ta prevec »enolic­na« oziroma neuspešna, naj opravijo spo­ polnitve. Izogibajo naj se cistim sestojem, posebno iglavcem; spopolnjujejo, odnos no umetno obnavljajo naj s sadnjo javorja, jesena, lipe, oreha, bresta, duglazije in zelenega bora, in to posamezno ali v malih skupinah. Golosekov naj ne delajo na vecjih površinah, ampak naj sekajo v luknjah, ozkih pasovih ali pa posamezna drevesa vsako leto na cim vecji površini. Skrbijo naj za nego mladih sestojev; izgube v kmetij­stvu naj ne krijejo z dohodki iz gozda. Šivic ocita, kot sem že omenil, slabo evidenco poseka (op.: še danes aktualne ugotovitve in napotki!). Tudi glede prodaje lesa Šivic poudarja, da morajo vecje kolicine lesa prodajati na javni dražbi odnos no prek »po­ nudnih licitacij«. V letu 1930 so gozdove razdelili na 61 odsekov oziroma 9 oddelkov, ob reviziji v letu 1940 pa so 2 odseka ukinili (op.: zdaj je še vedno 9 oddelkov z 51 odseki). Površina gozdov predela Knežakovna (1.­ 3. oddelek) je znašala v letu 1930 ­78,60 ha, predela Svibno (4.-9. oddelek) pa 253,50ha, skupaj torej 332,10ha (op.: na približno istem obmocju enote Vace, 1983-1992, se pravi v letu 1982, znaša površina 343,30 ha). Povprecna velikost oddelka je v letu 1930 znašala 36,9 ha, odseka pa 5,4 ha. V letu 1940 so meje v gozdu oznacili z eno rdeco (odseki) ozi­roma z dvema rdecima crtama (oddelki), zunanje meje posestva (gozdov) pa so bile oznacene s kamni-mejniki. Iz pregledne karte za obdobje 1941-1950 (merilo 1 : 5760) je razvidna notranja razdelitev gozdnih površin ter starostnih razredov (razlicno obarvano). Poleg vrste secenj: >>svetlosek, oplodne secnje in redcine«, je navajala revizija nacrta tudi površine, reci­ mo, razvojnih faz, kot to danes imenujemo. Tako so· v letu 1940 prikazovali sestoje drevja. prsnih premerov do 1 O cm (mlado­vje) na 24,7% vseh površin (82 ha); pre­mera 10-30cm (drogovnjaki) na 65,7% (218 ha) in drevje prsnih premerov nad 30cm (debeljak) na 9,6% (32ha). Obhod­ nja za oba ••predvojna« nacrta je bila dolo­cena na 80 let, predvojna revizija pa je opušcala secnje na golo in predpisovala secnje v luknjah in pasovih in s tem vzgojo (pospeševanje) mešanih gozdov z narav­nim pomlajevanjem. Ob priložnosti potrje­vanja revizije nacrta, sestavljene za obdo­bje 1941-1950, so si tudi ogledali Ponovi­ške gozdove in ugotovili, da je uprava tega posestva dobro pogozdovala ter negovala in cistila mlade sestoje. Tudi sicer so bili gozdovi v dobrem stanju, so takrat ugotovili. Zaradi vojnih razmer (druga svetovna voj­ na!), se seveda nacrt, oziroma revizija, ni izvajala, razen dela secenj (razpredel nica!). Prvi povojni nacrt za te gozdove je bil narejen relativno kmalu po koncu 2. sve­ tovne vojne, sestavil pa ga je znani sloven­ ski taksator, (sestavljalec) avtor mnogih ))gozdarskih(< tablic, inž. Mirko Šušteršic. Nacrt, sestavljen za obdobje 1955-1964 je obravnaval »Ponoviške« gozdove (predela Svibno in Knežakovna) in še nekaj (20 ha) manjših, posameznih parcel (npr. Jagrovina in Farovška v k. o. Konj in nekaj parcel v k. o. št. Lambert). Tudi drevesnica, se­stavni del posestva, je bila vkljucena v ta nacrt. Šušteršic omenja mimogrede tudi rudnik svinca ••Sitarjevec-Pieše« v Litiji, ki je v letu 1955 še obratoval, od nosno je tam v letu 1954 zacel Geološki zavod iz Ljub­ljane raziskovati glede možnosti ponovnega izkorišcanja cinkove rude. Raziskovali so v gozdu, v odsekih Se in f (danes 36d in g). V letu 1954 je bila lesna zaloga skoraj v celoti ugotovljena s cenitvami (polna pre­merba le na 39 ha), in ugotovili so, da vecino lesne mase izkazuje drevje s prsni mi premeri do 20cm (43,9%; vec iglavcev kot listavcev) -mlajši, oziroma tanjši drogov­njaki; s preme ri med 20 in 30 cm pa 39,5 "'o (vec iglavcev kot listavcev); delež debelej­šega drevja (od 30 do 40 cm prsnega pre­mera) pa tudi ni bil tako neznaten (14,2%; vec listavcev kot iglavcev); premera nad 40 cm pa je bilo 2,4% drevja. Šušteršic predvideva za obdobje 1955-1964 kot na­cin gospodarjenja o plodne secnje (76% -verjetno površin) oziroma prebiralne secnje (24%). Viri o ••predvojnih« razmerah so na šestih listih z datumom 30. april 1941 (precrtano) in podpisom (Šivic) -vse skupaj pa prilo­ ženo k »Šušteršicevemwc elaboratu za ob­ dobje 1955-1964. Gozdno drevesnico, ki jo je imelo bano­vinsko posestvo Ponovice (Ostrožnik, pare. 91, k. o. Konj, pri odseku 6c, danes 35c) so po drugi svetovni vojni še vedno uporab­ ljali. Mengeš -))Državne gozdne seme­name in drevesnice« -je imel takrat (do leta 1950) okrog 40 manjših in vecjih dreve­snic po celi Sloveniji. V Ponovicah je takrat deloval logar Premrov. Tako je tudi to drevesnico vzdrževal Mengeš. Ko je te gozdove od KZ Litija v letu 1965 prevzelo GG Ljubljana, je tudi osnovale v neposredni bližini »stare«, novo drevesnico (od gradu navzgor, malo pred staro drevesnico, a na desni strani ceste, na pare. 125, k. o. Konj, na površini okrog 0,50 ha). Sprva so v stari drevesnici gojili semenke, v novi pa presa­jenke, pozneje pa so staro drevesnico opu­stili. še preden je potekla veljavnost prvega "povojnega« nacrta za te gozdove (1955­1964), je bil izdelan osnovni gozdnogospo­darski nacrt za enoto Vace (1962-1971), v katero so bili vkljuceni tudi Ponoviški go­zdovi. Ob koncu urejeval ne dobe so veljav­nost nacrta podaljšali·za eno leto, tj. do 31. 12. 1972. Omenil sem že, da je Ponoviške gozdove prevzelo v letu 1963 GG Ljubljana od KZ Litija. Ob terenskih delih za nacrt ·enote Vace v letu 1961 so ugotavljali lesno zalogo Ponoviških gozdov na 2/3 površin (195 ha) s polno premerbo. Iz nacrta je razvidno, da zeleni bor, ki je ponekod primešan smreki v predelu Ponovice, lepo uspeva in se dobro n.aravno pomlajuje. V jarkih se je pojavljala tudi jelka, hkrati pa so ugotavljali premajhen delež plemenitih listavcev Ua, js, br). Škod, ki bi jih v gozda- Gozd V 52, 1994 385 Preglednica 1 : Primerjave in pregled gozdnih fondov in opravljenih del ured.doba enota ., .. res. za!.lha delež )!rir.lha letni etat sUha naanugol. igl. list. ,k. ig l. llsl. ig l. list. 'k. ig!. list. les. zaloge ''· 1931-1940 Banov. posestvo Ponovice 332 29 27 56 51 49 0,9 0,4 1,3 339 143 482 1,45 delno PP 1941-1950 Panovice 332 43 36 79 46 54 1,5 0,6 2,1 493 194 687 2,07 delnoPP 1955-1964 Ponovice (332) 55 50 105 52 48 1,4 1,2 2,6 165 270 435 1,31 OC, PP-39 ha 1962-1971 (1972) Vace 344 116 80 196 59 41 3,0 1,7 4,7 353 285 638 PP-195ha 1973-1982 Vace 346 118 98 216 64 46 3,0 2,4 5,4 563 482 1045 PP..195ha 1983-1992 Vace 346 121 103 224 54 46 5,2 5,4 10,6 586 354 940 PP-161 ha SECNJE: iglavci li stavci skupaj 1931-1940 7500 (domneva inž. Šivica 1941-1944 (41eta) 880 160 1040 1945-1954 2288 531 2819 (od tega samo v letu 1952-2105 m3 -snegolom l) 1955-1961 ni podatkov 1962-1972 (111el) 9229 3439 12.668 (1968-1971: napad grizlice, snegolomi, lubadar, lesar, goloseki--pogozditve l) 3 od 9229 m: 8181 m3 smreke, od3439m3: 2353m3 bukovine). vih povzrocala divjad, niso opazili oziroma so neznatne. V letu 1972 so opravljali terenska dela za prvo obnovo osnovnega nacrta enote Vace in izdelan je bil elaborat za naslednje desetletje, tj. 1973-1982. Za predel Pono­vice niso posebej omenjene nobene bi­stvene spremembe razen naravnih nesrec. Sicer pa je nacrtovalec ugotavljal na splo­šno, da v gozdovih ni opaziti škod od divjadi, saj je vendar dovolj zelišc in grmov­nic za prehrano divjadi, ki živi v teh predelih. Kot receno pa so nastale velike škode na obmocju Ponovic pri smrekovih kulturah, kjer se je v letu 1968 pojavila smrekova grizlica; ta pa je po letu 1971 izginila, tako · kot se je pojavila -nenadoma. Za grizlico »SO prišli« še snegolomi, lubadarji in lesarji, saj nesreca ne pride nikoli sama, pravi slovenski pregovor. Posekati je bilo treba na golo vecje komplekse Uužna pobocja, oddelki 36 in 37) in površine ozeleniti (u­metna obnova s sadnjo smreke, rdecega bona, macesna in duglazije na približno 15ha). Druga obnova osnovnega nacrta enote Vace je bila sestavljena za obdobje 1983­1992, tretja pa za obdobje 1993-2002. Koncno še nekaj besed o komunikacijah na obmocju Ponovic. Del cest je bil zgrajen že pred 2. svetovno vojno, tako npr. cesta Sp. Hotic-Ponovice in verjetno naprej do 386 Gozd V 52, 1994 naselja Sava, po vojni pa iz Save navzgor po jarku na Kunštov mlin in Potok. V letu 1960 je bil zgrajen odsek oziroma odcep iz ceste Ponovice-Sp. Hotic na Boltijo, Vace. V obdobju 1973-1982 so zgradili odcep ceste nad Mackovno odn. pod Zajcem na Planino (gozdna cesta do oddelka 29). V obdobju 1982-1985 so zgradili gozdni cesti v oddelke 33, 34 in 35 (Ponovice). Ceste so služile in še služijo tako javnemu pro­ metu kot gozdni proizvodnji. Zgrajeno je bilo seveda tudi veliko gozdnih vlak, konj­ skih pred 2. svetovno vojno in po njej, ter traktorskih nekje po letu 1960 oziroma 1970, ki služijo v glavnem in predvsem gozdni proizvodnji. Iz preglednice gozdnih fondov je razvid­ no, da se je delež smreke od leta 1961 (49,9 %) do leta 1972 znižal na 44% (grizli­ ca, lubadar, snegolomi -goloseki in · umetne obnove na okrog 15 ha). VIRI 1. Gozdno gospodarski nacrti: -Ponovice, 1955-1964 -Vace, 1962-1971, 1972 -Vace, 1973-1982 -Vace, 1983-1992 -Vace, 1993-2002 2. Leksikon Dravske banovine, Ljubljana, 1937 3. Smole Majda: Grašcine na nekdanjem Kranjskem, DZS, 1982 GDK: 946.3 (4) (047.3) Prva konferenca Evropskega gozdarskega inštituta Boštjan KOŠIR" V zacetku septembra je v Joensuu (Fin­ska) potekala prva konferenca Evropskega gozdarskega inštituta (European Forest In­stitute -EF!), ki se ga je udeležilo okoli štirideset predstavnikov ustanov -clanic inštituta, najvec seveda iz Finske. Iz Slove­nije sta se je udeležila dva predstavnika clanov EFI -Gozdarskega inštituta Slove­nije in Oddelka za gozdarstvo Biotehniške Fakultete. Konferenca se je pricela in kon­cala v mešanici navdušenja, radovednosti, pricakovanj, skepse in svecanosti. Kaj je pravzaprav Evropski gozdarski inštitut? Na EFI je uradni jezik angleški in tudi njegovo ime je angleško in govori pravza­prav o inštitutu za gozdove. Inštitut je bil po daljših pripravah uradno ustanovljen v septembru l. 1993 v mestu Joensuu, ki leži med jezeri v gozdnati zahodni Kareliji blizu rusko-finske meje. Mesto šteje okoli 50.000 prebivalcev in ima bogato gozdarsko tradi­cijo in pomembno lesnopredelovalno indu­strijo. V mestu je tudi univerza, ki ima poleg drugih tudi gozdarsko fakulteto in razisko­valno postajo finskega gozdarskega inšti­tuta (mimogrede: obe slednji ustanovi sta po številu zaposlenih, po prostorskih in raziskovalnih zmogljivostih nekaj vecji od slovenskih). Evropski gozdarski inštitut so ustanovili predstavniki gozdarskih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov iz desetih evropskih držav (Ceška, Nemcija, Madžarska, Norve­ška, Poljska, Portugalska, Ruska federaci­ja, švedska, Velika Britanija in Finska). Polnopravni ali pridruženi clan EFI lahko postane vsaka legalna ustanova. Danes je število clanov okrog trideset. Inštitut naj bi odlocujocim dejavnikom v Evropi (Evropski skupnosti) dajal na razpolago ustrezne in­formacije glede gozdov in gozdarstva, ki jih bo pridobivaJ z lastnim raziskovanjem in s * Dr. B. K., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Vecna pot 2, SLO povezovanjem že obstojecih raziskovalnih projektov in že razpoložljivih rezultatov. Za naslednje obdobje so bile sprejete razisko­valne prioritete, ki so podrobno razclenjene, a jih lahko strnemo v pet temeljnih podrocij: 1. trajnost gozdov, 2. gozdarstvo in možne globalne klimat­ske spremembe, 3. strukturne spremembe na trgih goz­dnih proizvodov (tudi nelesnih) in storitev, 4. analiza gozdarskih politik, 5. gozdarska informatika in metode razi­skovanja. Sestavni del raziskovalnega dela je tudi organiziranje delovnih in znanstvenih se­ stankov in seminarjev (v tem letu kar štirje), odnosi z javnostjo -obvešcanje javnosti o dejavnosti inštituta ter razširjanje znanja o gozdovih in gozdarstvu ter sodelovanje v izobraževanju zlasti mladih raziskovalcev (v tem letu so razpisali nekaj štipendij za mlade raziskovalce). Raziskovalne teme, ki potekajo na inšti­tutu v prvem letu delovanja, so: pomen prognoze razvoja evropskih gozdnih fondov (1990), rastne težnje v evropskih gozdovih (iz Slovenije sodeluje prof. dr. M. Kotar), evropska podatkovna baza o gozdovih in druge. Kot vedno bolj pomembna pa je tudi potreba po spoznavanju raziskovalnih zmogljivosti in sposobnosti ter raziskovalnih prioritet posameznih clanov. Organizacijska struktura EFI Organizacijska struktura inštituta daje clanom veliko možnosti za vplivanje na raziskovalno politiko in dogajanje na inštitu­tu. Poleg konference sta najpomembnejša organa inštituta oba sveta, od katerih ima eden bolj operativno, drugi pa bolj sveto­valno vlogo. Raziskovalno delo poteka v projektih, ki se deloma uresnicujejo z last- GozdV 52, 1994 387 nimi raziskovalci (nekateri lahko pridejo za dolocen cas kar v Joensuu), vecinoma pa v obliki delovnih skupin, ki združujejo razi­skovalce -specialiste iz clanic EFI. Inštitut se nahaja v moderni in funkcionalni stavbi, kjer imajo tako stalni raziskovalci in vodstvo kot gosti dovolj prostora. Po napovedih naj bi do l. 1998 imeli dvajset raziskovalcev, od katerih bi jih kar trinajst imelo urejeno financiranje s strani clanov EFI. Zaposleni 1994 1995 1996 1997 1998 Direktor 1 1 1 1 1 Pomocnik direktorja 1 1 1 1 1 Raziskovalci na EFI 2 5 7 7 7 Raziskovalci z zunanjim financiranjem 2 5 8 12 13 Ostali na EFJ 2 2 3 3 3 Ostali z zunanjim financiranjem 2 2 2 2 Financni nacrt inštituta -skupaj v mio FIM 5,3 7,4 10,0 12,5 14,2 Od tega iz vladnega proracuna-v% 89 80 70 60 55 Nacrti vodstva EFI, ki jih je potrdila skup­šcina, so ambiciozni, ceprav omejeni s pricakovano rastjo financiranja, ki je danes v veliki meri odvisno od finskega proracuna. Želja je, da bi delež vladnega denarja zmanjšali ( !) in postavili inštitut (finacno gledano) na cimbolj neodvisne noge. Tak­šne želje pase lahko uresnicijo le v primeru, da se bo inštitut uspel zasidrati v evrop­skem prostoru kot pomemben informacijski in strokovni dejavnik. Ucinki delovanja inštituta 1994 1995 1996 1997 1998 število clanov 30 35 40 50 60 Raziskovalna porocila 2 5 10 11 12 Delovna porocila 6 8 10 15 20 Seminarji, delavnice, konference 4 5 6 6 6 Ce se spomnimo, da razpolaga Evropa (Evropska skupnost) z vrsto ustanov, ki pokrivajo razlicna podrocja gospodarstva, je kar nekam cudno, da vse doslej ni imela skupne gozdarske raziskovalne ustanove, ki bi združevala interese in prizadevanja evropskih dežel pri gospodarjenju z gozdo­ vi. Razlogov za to je vsekakor vec, saj tako prazen ta prostor le ni, ce pomislimo le na IUFRO z mocnimi evropskimi in svetovnimi povezavami, razna specializirana stro­ kovna združenja, pa tudi druge ustanove na še višji ravni (FAO, ECE). Raziskovalni projekti s podrocja okolja, kamor lahko uvrstimo tudi del raziskovalnih gozdarskih projektov, pa potekajo v Evropski skupnosti tudi v razlicnih programih kot so EUREKA in COST in najbrž še kakšni drugi. Kam naj torej uvrstimo idejo o ustanovitvi EFI? Nesporno je politicni pomen dejstva, da ima neka država, ki postaja clanica Evrop­ske skupnosti, sedež sicer majhne, a evrop­ske ustanove (gozdarstvo je kot gospodar­ska dejavnost v evropskem merilu skrom­no, vendar pomeni v deželah severne Evrope zelo pomemben delež v narodnem dohodku) izjemno velik, vendar lahko so­dimo o tej ideji tudi sicer naklonjeno, ceprav bo potrebno še mnogo prizadevanj, da se bo niša, na katero so ustanovitelji inštituta namerili, še razširila. Dejstvo je, da na EFI že danes poteka vec pomembnih medna­rodnih projektov in ni nakljucje, da je prav zanimanje za gozdarski informacijski si­stem, ki bo omogocal mnoge analize -razvoja in teženj gozdnih fondov, vpliva uporabe prostora na gozdno biološko raz­novrstnost in metod za njeno ocenjevanje, zdravstvenega stanja gozdov ter politicnih posledic ocen razvoja gozdnih fondov ­med strateškimi raziskovalnimi podrocji EFI. Aktivnosti, ki so potekale v l. 1994 v obliki seminarjev in delavnic, so bile med drugim namenjene tudi promociji ideje o evrop­skem inštitutu za gozdove. Naslovi tem kažejo, da so oblikovalci raziskovalne stra­tegije dobro seznanjeni s trenutnimi najbolj vitalnimi raziskovalnimi podrocji, kot npr.: nomenklatura evropske gozdarske karto­grafije, vkljucevanje vrednot okolja v go­zdarsko nacrtovanje in vplivi gozdarstva in industrije, ki temelji na lesni surovini na okolje in zlasti na biološko raznovrstnost. Med clani EFI danes še ne moremo najti nekaterih pomembnih središc gozdarske vede v Evropi iz Švice, Nemcije in Francije, ceprav se število clanov hitro povecuje. Med strateškimi nalogami, s katerimi se ukvarja vodstvo inštituta, je danes poleg povecanja clanstva tudi uveljavljanje inšti­tuta kot pomembnega vira informacij o Konferenca Direktor Pomocnik direktorja Raziskovalci EFI Raziskovalci clanov gozdovih in gozdarstvu pri vladah evropskih držav. Konferenca je tudi pokazala, da mnoge majhne države vidijo v novem inšti­ tutu tudi možnosti za lastno mednarodno znanstveno uveljavljanje. Razgovori med udeleženci so pokazali, da mnogi racunajo zlasti na povezovalno in izobraževalno vlogo inštituta, ki je za nas dalec, av okolju, ki je podobno kot naša dežela, polno go­zdov in prijaznih ljudi. GozdV 52, 1994 389 GDK: 946.3 (480) Finski gozdarski inštitut Finska -dežela tisocerih jezer in nepre­glednih gozdov -je izjemno aktivna ne le pri izkorišcanju tega bogastva, ki pomeni v narodnem gospodarstvu zelo veliko, tem­vec tudi pri ustvarjanju znanstvenih metod in podlag gospodarjenja ter pri izobraževa­nju svojih strokovnjakov. Raziskovalno delo na podrocju gozdarstva in gozdnega okolja poteka pretežno na Finskem gozdarskem inštitutu, deloma pa tudi na gozdarskih fakultetah, ki sta v sklopu univerze v Helsin­kih ter v Joensuu. Gozdarski inštitut je za naše razmere obsežna ustanova s preko 700 zaposleni­mi, od tega je okoli 220 raziskovalcev. štab inštituta, direktor, vodstva treh oddelkov ter glavnina administracije se nahaja v Helsin­kih, vendar mnogi raziskovalci stalno delajo na osmih raziskovalnih postajah po vsej deželi. V bližini raziskovalnih postaj -pa tudi drugod, upravlja inštitut s preko 140.000 ha raziskovalnih gozdov. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA FINSKEGA GOZDARSKEGA INŠTITUTA Administrativno je inštitut razdeljen v tri velike znanstveno-raziskovalne oddelke. Oddelek za gozdno ekologijo raziskuje . temeljne dejavnike rasti in razvoja gozdov, znacilnosti gozdnih ekosistemov, biološke osnove rasti dreves, zdravstveno stanje gozdov in varstvo gozdov. Pooblašcen je tudi za preverjanje kakovosti sadik in se­ men ter za nadzor nad uporabo pesticidov. Posebna služba raziskuje vzroke škod v gozdovih in odgovarja na vprašanja javno­sti. Glavna podrocja, s katerimi se ukvarjajo v tekocih projektih, so: gozdna genetika, ki pokriva široko podrocje od genov do popu­lacije, kjer dajejo po eni strani poudarek sodobnim metodam (mikropropagacija), po drugi pa se intenzivno ukvarjajo z mehani­ zmi, s katerimi naravne populacije vzdržu­ jejo razlicnost, s katero se prilagajajo oko­ 1 Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo 1 1 Upravni odbor 1 1 Generalni direktor 1 Oddelek za gozdno ekologijo Raziskovalni direktor Oddelek za gospod. z gozdovi Raziskovalni direktor J Oddelek za gozdne dobrine in proizvode Raziskovalni direktor Uprava -štab Upravni direktor 1 Raziskovalne postaje 1 -8 1 Raziskovalni gozdovi 1 1 Iju. Pri varstvu gozdov so med najpomemb­nejšimi razmerja med odpornostjo dreves in škodljivimi dejavniki kot so insekti, glive, divjad in drugo. V oddelku proucuj~jo tudi tla in dejavnike rasti dreves -najvec na poskusnih ploskvah. Posebej pomembno se zdi proucevanje plodnosti tal in njeno vzdržeyanje, kar je pravzaprav že vpraša­ nje osnov trajnostnega razvoja gozdov. Oddelek je izjemno aktiven v projektu SILMU (državni projekt proucevanja spre­memb klime in njenih vplivov na gozdne ekosisteme). Del tega proucevanja je tudi monitoring sprememb zdravstvenega sta­nja gozdov (vegetacije) in odzivov gozd­nega drevja na klimatske spremembe. Proucujejo tudi vpliv gozdarstva in drugih zunanjih dejavnikov na gozdne ekosisteme. V zadnjem casu postaja zelo pomembno proucevanje kakovosti vode in vodnega režima v odvisnosti od izsuševanja šotišc, gnojenja ter drugih dejavnikov. Naštete raziskave imajo tudi uporabno vrednost npr. pri razvršcanju gozdnih ra­stišc, pri gojenju gozdov, zlasti pri njihovi obnovi, gospodarjenju z vodnimi viri in dru­god. Oddelek je dobro opremljen z laboratoriji in ima na skrbi vec raziskovalnih ploskev, gozdov in zašcitenih obmocij. Zato je vklju­cen (poleg SILMU) še v druge projekte, kot je LUMO (program naravne raznovrstnosti); METVE (vpliv gozdarstva na vodne vire); IMP (mednarodni program monitoringa). Del lastnega projekta -zdravstveno stanje go.zdov -je proucevanje zdravstvenega stanja gozdov v ruski Kareliji. Oddelek je vkljucen tudi v druge mednarodne projekte s podrocja monitoringa vitalnosti gozdov in razlicnih drugih vprašanj sprememb okolja. Oddelek za gospodarjenje z gozdovi proucuje metode obnove in nege gozdov, prirašcanje, pridobivanje lesa in lastnosti lesa kot surovine za predelavo. Oddelek je odgovoren tudi za upravljanje z gozdovi v lasti inštituta, vzdržuje register stalnih razi­skovalnih ploskev in usklajuje terenske me­ritve za ves inštitut. Delo oddelka je tako trdno povezano s terenskimi raziskavami, ki ga opravljajo najvec v raziskovalnih po­stajah in v lastnih gozdovih. Terenski po­skusi vkljucujejo tudi nasade eksoticnih dre­ vesnih vrst, nabiranje semen, dreniranje in gnojenje gozdov, preizkušanje razlicnih na­ cinov redcenj in drugih ukrepov v gozdovih. Oddelek opravlja svoje delo v tesnih stikih z gozdarsko operativo in opravlja zanj tudi posebne naloge. . Rastna sposobnost finskih gozdov danes precej presega posek, kar skupaj z drugimi dejavniki, kot sta sprememba klime in one­ snaženje zraka, pomeni spremenjene raz­ mere za gojenje gozdov, ki se bo temu moralo prilagoditi. S tem povezano vpraša­. nje je tudi, kako najbolje izkoristiti droben les iz redcenj, npr. v energetske namene. Zaradi pomembnosti gozdne raznovrstnosti (števila rastlinskih in živalskih vrst in raz­novrstnosti osebkov v populacijah) posebej pazljivo proucujejo vpliv gozdarskih ukre­pov na gozdne ekosisteme. Pomemben del aktivnosti je zato usmerjen k vodenju inšti­tutskih gozdov ter zašcitenih gozdnih ob­mocij na Finskem. Naloga je še posebej zahtevna zato, ker so ti gozdovi razporejeni od juga Finske, kjer so tudi v neposredni odgovornosti oddelka v Helsinkih, do se­vera prek polarnega kroga, kjer so tudi pod odgovornostjo raziskovalnih postaj. Odde­lek za gospodarjenje z gozdovi odgovarja tudi za tri narodne parke, ki imajo poleg rekreacijske vloge tudi pomembno vlogo pri izobraževanju ter pri raziskovalnem delu. Oddelek za gozdove kot vira dobrin in gozdnih proizvodov se ukvarja z gozdar­ stvom, predelavo lesa in trgi gozdnih pro­ izvodov, kot tudi z mnogonamensko rabo ter z vlogo gozdov pri razvoju podeželja. Oddelek s statisticnimi metodami nenehno spremlja dogajanja na trgu lesnih proizvo­ dov in opravlja podrobne študije-nekatere z matematicnim modeliranjem, saj je Finska med pomembnejšimi svetovnimi izvozniki proizvodov, ki slonijo na lesni surovini. Z matematicnimi modeli poskušajo ovredno­ titi tudi ekonomske posledice propadanja gozdov in gospodarske posledice združe­ vanja Finske z Evropsko skupnostjo. Drugo pomembno podrocje, s katerim se ukvarjajo v oddelku, je spremljanje in ana­ liziranje modelov domacega trga lesnih proizvodov z vidika vrst proizvodov, raz­ merja cen ter spremembe lastništva go­zdov. S tem je povezano tudi proucevanje organizacije in gospodarnosti gozdarskih Gozd V 52, 1994 391 podjetij kot tudi manjših zasebnih gozdnih posestnikov. Posebej je pomembno prou­cevanje povezav med kmetijstvom in go­zdarstvom z vidika državne politike (sub­vencije) in iskanje odgovorov na vprašanja preživetja in izboljševanja življenjske ravni podeželskega prebivalstva. Oddelek je po zakonu zadolžen za ne­nehno spremljanje razvoja gozdnih fondov (po l. 1924 je danes na vrsti že osma gozdna inventura), zato pri svojem delu obilno razvija in uporablja nove metode daljinskega zaznavanja in kartografije. Zbrane podatke uporablja oddelek pri prog­nozah lesnoproizvodnih zmogljivosti in na sploh razvoja domacih gozdov. Izdajajo mesecno porocilo o gibanju cen doma in na tujem ter o poseku lesa ter letno stati­sticno porocilo o gozdovih. Finski gozdarski inštitut je bil ustanovljen GDK: 945.17(480) l. 1917 -lahko recemo skoraj v istem trenutku, ko se je Finska iztrgala izpod stoletnega carskega jarma. Gozdovi so v tej deželi vedno pomenili veliko -skoraj vse, zato ni nakljucje, da uživa tudi razisko­valno delo izdatno državno podporo. Razi­skovalno delo ni usmerjeno v hlastanje po tujih priznanjih, ceprav so mednarodne po­vezave -to vedno povedo -zelo pomem­bne, temvec predvsem k reševanju nacio­nalnih problemov. Pomembna dejavnost inštituta je zato tudi izdajanje raznih porocil, od katerih so mnoga dostopna v anglešcini in s tem tudi mednarodni javnosti. Veliko privrženost mednarodnim povezavam pa bodo v prihodnjem letu dokazali tudi s sodelovanjem pri organizaciji svetovnega kongresa IUFRO v Tamperah. dr. Boštjan Košir Gozdarski muzej Lusto v Punkaharju (Finska} Od junija 1994 dalje je Evropa bogatejša za nov muzej o gozdarstvu. V enem izmed najlepših in na slikah mnogokrat prikazova­nih krajih -v Punkaharju na Finskem -so zgradili precej veliko, valjasto zgradbo, ki že od zunaj spominja na tisto, po cemer je muzej dobil ime. Lusto pomeni namrec branika -letni prirastek drevesa. Muzej leži na ozkem pasu kopnine med dvema jeze­roma, polnima otockov, kakšnih 350 km severovzhodno od Helsinkov, v finski Kare­liji. Lusto je finski narodni muzej o gozdovih in gozdarstvu. Razstava v njem ne pripove­duje le zgodovine gozdov v tej deželi, temvec govori predvsem o odnosu cloveka do gozda skozi minula stoletja. Glavni pou­darek stalne razstave je na pestrosti dobrin in proizvodov, ki jih je clovek že dolgo pridobival iz gozda s svojo iznajdljivostjo -ta je v teh mrzlih krajih najveckrat izvirala iz revšcine in stiske ljudi -ali pa se je njihove vrednosti zavedel šele nedavno. V muzeju so poleg stalne razstave tudi zacasne postavitve-ogledali smo si umet­niško razstavo rezbarij v lesu -in razlicne prireditve v samem muzeju in v odraslih borovih sestojih na obalah jezera v okolici. Vodenja po muzeju so v vec jezikih, po­dobno kot tudi razlicne pisne informacije o muzeju in gozdarstvu. V bližini muzeja je tudi arboretum z vec deset vrstami iglavcev in listavcev, kjer je tudi raziskovalna postaja finskega gozdar­skega inštituta. dr. Boštjan Košir GDK: 972.9 Zelena internacionala Gozdarji, sicer zelo razlicni ljudje iz raz­licnih dežel in kulturnih okolij, so med seboj tesneje povezani kot ljudje ostalih strok. Verjetno k temu pripomore marsikaj: skupno raziskovalno delo, gozdarske stro­kovne ekskurzije in delavnice ... V najvecji meri pa gotovo-ljubezen do narave. Mno­gim je skupno tudi zavracanje modela ne­omejenega kopicenja materialnih dobrin za­hodnega sveta in iskanje novih oblik preži­vetja; in gozd je odlicen substrat, kjer se tkejo vezi med ljudmi takšne vrste. Te vezi so trajne in se ohranjajo tudi v slabih casih. Pa naj bodo to naravne ujme kot žledolom na Brkin ih, orkan 1> Vivian« v srednji Evropi leta 1990 ali pa antropogene katastrofe, kot je morija na Balkanu. Ravno v tej zadnji, kjer so odpovedali vsi uradni birokratski evropski mehanizmi, se je spontano nastala vez med gozdarji ohranila. Ena izmed zgodb seže v nemško deželo Baden-Wurtenberg, zato zasluži našo po­zornost. Tu so se že v februarju 1993 gozdni upravi Pfalzgrafenweiler in Alten­stieg ter profesorji in študentje gozdarske strokovne visoke šole v Rottenburgu zdru­ žili v iniciativi neposredne pomoci prizade­ tim gozdarjem in njihovim družinam v Sara­jevu -"Forstleute helfen Forstleuten in STROKOVNA SRECANJA Bosnien -Herzegovina« (Gozdarji poma­gajo gozdarjem v BiH). Iniciativa je kmalu prerasla deželne okvire in zajela tudi go­zdarje širom Nemcije ter tudi Švice. Do avgusta 1994 so zbrali že 190.000 DEM sredstev in materialno pomoc v zdravilih, živilih, obleki ... S temi sredstvi so sodelo­vali v osmih humanitarnih transportih v BiH. 39 ton živil v paketih po 15 kg so namenili vec kot 700 družinam v Sarajevu. Z zdravili, oblacili in živili so oskrbeli mestno bolnišni­co. Zbrali so tudi precej strokovne literature in jo namenili oživitvi delovanja sarajevske Fakultete za gozdarstvo. Zaradi zaostrova­nja razmer, ki jih še najbolj obcuti civilno prebivalstvo, se akcija nadaljuje. O pomenu te humanitarne geste, kjer je moralna pomoc presegla materialno, ce­prav ravno tako nujno potrebno, se lahko prepricamo iz besed profesorja dr. Fazlije Alikalfi6a, ki je v zahvalnem pismu zapisal: ~~ ... vaša pozornost me je znova preprica­la, da obstaja med vsemi gozdarji Evrope in sveta neuradna in nezapisana »ZELENA INTERNACIONALA« ... to je nekaj speci­ ficnega in edinstvenega .. ,<< mag. Jurij Diaci GDK: 232.1 + 175 Fagus sylvatica 5. mednarodno de!ovno zasedanje IUFRO projektne skupine P1.1 0-00 Zlahtnjenje in gojenje bukve Mogenstrup (Danska), 19.-24. september 1994 Peto mednarodno zasedanje >>bukove« Delovni program je bil obširen, pester, vse­IUFRO projektne skupine na Danskem, na binsko bogat, znanstveno in strokovno na ozemlju, kjer bukev raste na svoji SZ are alni zavidljivi višini. še zlasti dragocena so bila meji, je bilo izredno zanimivo in delovno. porocila o novih znanstvenih spoznanjih GozdV 52, 1994 393 o bukvi, ki so jih predstavili priznani pozna­valci te drevesne vrste. Glavne teme predavanj, razprav in po­sterske postavitve so bile: -proucevanje bukovih provenienc v evropskem prostoru, -pomlajevanje bukve, -genetska variabilnost in ohranitev ge- . netskega potenciala bukve, -gojitvene posebnosti bukve. Za postersko postavitev je bilo prijavlje­nih 16 prispevkov. Najvec jih je bilo name­njenih proucevanju pomlajevanja bukve. Predavanja, ki so bila podana na zaseda­nju, in izvlecki posterskih prispevkov, bodo objavljeni v posebni publikaciji. Dve enodnevni ekskurziji sta uspešno dopolnili problemske razprave o bukvi: -na ekskurziji v južne obalne predele Danske smo se seznanili predvsem s pro­ucevanjem in preskušanjem številnih do­macih in tujih bukovih provenienc, -na ekskurziji, ki nas je peljala v osrcje gozdov Sealanda, pa so nas kolegi iz Danske presenetili tudi z drugacnimi raz­iskavami bukovih gozdov: · v bukovem sestoju, ki je bil osnovan leta 1919 s setvijo in delno s sadnjo, prou­cujejo vplive redcenj razlicne intenziteta na razvoj lesne mase, prirastek, kakovost, od­zivnost gozdnih tal itd; · kolegi so nam predstavili dva kakovost­na starejša semenska sestaja bukve; iz semenskega sestaja velikosti 5 ha, za kate­rega domnevajo, da je domacega -dan­skega -porekla in se je razvil iz naravne obnove pred 1 OO leti, so leta 1992 pridelali prek 6000 kg bukovega semenja; le 2000 kg bukovega semenja pa so pridobili iz semenskega sestoja enake velikosti in podobne kvalitete, za katerega domnevajo na podlagi obstojece dokumentacije, da je karpatskega izvora; · seveda smo se ustavili tudi na gozdnih objektih, na katerih proucujejo procese na­ravnega in umetnega pomlajevanja bukve. Primerjalna proucevanja so zastavljena v razlicnih predelih Danske. V delovni program simpozija smo uvrstili tudi sestanek clanov IUFRO projektne sku­pine P1.10-00. Iz tega sestanka so najbolj zanimive naslednje informacije: 1. Vsi navzoci clani IUFRO skupine smo bili mnenja, da se >,naša<( interdivizijska projektna skupina P1.10-00 Žlahtnjenje in gojenje bukve (Div 1. in Div. 2) ne sme razdeliti na dve delovni skupini, kot pripo­roca vodstvo IUFRO. Menimo, da se ležišci: žlahtnjenje (ge­netsko izboljšanje bukve) in gojenje bukve tako tesno prepletata med seboj, sta med seboj posledicno mocno povezani in kot celota vplivata na znanost in gozdarsko prakso, da bi bila razdružitev mnogo bolj škodljiva kot koristna. 2. Na zasedanju smo povedali o pripra­vah na naslednje delovno zasedanje o bukvi, ki bo že naslednje leto -19951X. ­v Ukrajini. Intenzivne priprave tecejo že dobro leto. 3. Ocenili smo tudi dosedanje delo pro­jektne skupine. Ocenjujemo, daje projektna skupina P1.10-00 med najbolj delovnimi, saj smo v osmih letih njenega obstoja uspešno izvedli že pet odmevnih medna­rodnih delovnih simpozijev. 1. Grosshansdorf -Nemcija, 1984 2. Ljubljana -Slovenija, 1986 3. Zvolen -Slovaška, 1990 4. Pamplona -Španija, 1992 5. Mogenstrup -Danska, 1994 Zasedanja na Danskem se je udeležilo 50 strokovnjakov iz 13 evropskih držav. dr. Sonja Horvat-Marolt Predsednica P1.1 O-OO GDK: 945.25 (497.12) Ugotovitve, problemi ter nekateri predlogi in usmeritve za prihodnje Z razširjene seje pododbora za gozdne ucne poti, Kocevje, 26. oktobra 1994 UGOTOVITVE IN PROBLEMI . 1. Na vseh obmocjih se nadaljujejo do­sedanje aktivnosti na gozdnih ucnih poteh, vendar v nekoliko skrcenem obsegu. Na nekaterih ucnih poteh niso izvedli potrebnih vzdrževalnih del, druge se je vsebinsko celo obogatilo. 2. Iz porocil lahko ocenimo, da je aktiv­nih 20 gozdnih Licnih poti. Tik pred dogradi­tvijo in otvoritvijo so 4 nove gozdne ucne poti. Po obmocjih je razlicno število urejenih poti (od 1 do 3), le dve obmocji sta še brez uradno odprte poti (Kranj, Kras). Najavljeno je nacrtovanje okoli 1 O novih poti, s progra­mom so obogatene 4 poti, medtem ko se na treh poteh ni nicesar dogajalo. Obstajajo pa tudi male ucne poti in neformalne, neo­znacena stalna pota, kjer vodijo gozdarji obiskovalce, vendar o številu teh nimamo novega pregleda. Vsa obmocja nimajo evi­dentiranega števila obiskovalcev. 3. Financiranje gozdnih ucnih poti še vedno ni ustrezno rešeno, so pa problem po obmocjih reševali razlicno (npr. omenje­no: sredstva, pridobljena s programi od gozdnih gospodarstev, Zavoda za šolstvo, Centra za šolsko in obšolsko dejavnost in razlicnih sponzorjev). Pomanjkljivo in zelo razlicno je rešeno: -vodstvo skupin po poteh (premalo us­posobljenih kadrov, ni urejeno nagrajevanje za to delo); -povezovanje z vsemi zainteresiranimi za razlicne aktivnosti v gozdu, ki se navezu­jejo na gozdne ucne poti (turisticna društva, zasebne agencije, šole, planinci, lastniki itd.); -usposabljanje gozdarjev za vodenje obiskovalcev v gozdu in stik z javnimi obcili (manjka tovrstnega znanja in slaba je osvešcenost obiskovalcev); -nacrtovanje in oblikovanje ter vkljuce­vanje pridruženih aktivnosti ob gozdni ucni poti 4. Po informaciji predstavnika Centra za šolsko in obšolsko dejavnost je v Sloveniji že 5 teh javnih zavodov (plan: 20). Vsak od teh zavodov naj bi imel nekaj naravoslovnih ucnih poti. Sodelovanje goz­darjev je zaželeno in potrebno (placane storitve). Tudi Turisticna zveza Slovenije v aprilu 1995 pripravlja posvetovanje v pove­ zavi z ucnimi potmi. PREDLOGI IN USMERITVE 1. Zaceto delo na podrocju delokroga pododbora za gozdne ucne poti pri Splo­šnem združenju gozdarstva Slovenije prev­zame Zavod za gozdove Slovenije. K sode­lovanju naj se povabi tudi predstavnika Biotehniške fakultete, Gozdarskega inšti­tuta Slovenije in izvajalcev (Splošno zdru­ženje gozdarstva). 2. Dosedanje delo pododbora in izkušnje vzdrževalcev gozdnih poti so dobra osnova za pripravo celovitega programa dela, ki pa bo moral racionalno dolociti selektivni in profesionalni pristop pri razreševanju nave­ dene problematike v okviru zagotovljenih materialnih in kadrovskih pogojev. 3. Sredstva, ki se pridobijo na osnovi izvajanja te dejavnosti v obmocju, naj se namensko tudi v obmocju porabijo. Priori­tetno pa je treba urediti: -objektivne kriterije za dodelitev sred­ stev iz proracuna za te namene; -stimulacije za vodenje skupin (ekskur­zije) v gozdu; -na ucnih poteh dolociti sistem porav­nave odškodnine lastnikom gozdov. 4. Pricakujemo, da bodo gozdarji vklju­ceni pri oblikovanju in izvedbi nacrtovanega posvetovanja o gozdnih ucnih poteh, ki ga pripravlja Turisticna zveza Slovenije v aprilu 1995. mag. Janez Pogacnik GozdV 52, 1994 395 KNJIŽEVNOST GDK: 624.9 Pitterle, A.: Trajnostno-vecfunkcijsko gospodarjenje z gozdovi; Gozdnopoliticno-javnogospodarski nazori v prihodnost usmerjenega gojitelja gozdov Pitterle, A: Nachhaltig-multifunktio­nale Waldwirtschaft; Waldpolitisch­volkswirtschaftliche Ansichten eines zu­kunftsorientierten Waldbauers. 213 stra­ni, 27 slikovnih prilog, 8 tabel, 12 ilustra­cij. Veroffentlichungen der Abteilung Gebirgswald, Band 1, Waldbau-lnstitut, UniversiHit fiir Bodenkultur, Wien, 1993. že iz naslova bi lahko sklepali, da je knjiga zastavljena celovito. Kazalo vsebine pa nam ponudi še precej širši izbor tem, ki se spogledujejo tudi s podrocji dalec on­stran gozdarstva. Avtor kriticno obravnava sedanje ravnanje z okoljem in še posebej z gozdovi skozi prizma celotnega družbe­nega okolja. Vraca se v preteklost, da bi našel korenine našega napacnega ravna­nja z naravo in kar je najdragocenejše -ponuja mogoce rešitve iz naših zablod. Ena glavnih je že sam celosten -sintezen pristop k delu. Da se tako široke tematike loteva gojitelj gozdov -tudi sam do neke mere specialist, je po svoje presenetljivo. Vendar avtor ugotavlja, da je specializacija cloveštvu v marsicem pomagala, aje hkrati postala tudi temelj našega nerazumevanja narave -saj vemo vec in hkrati razumemo mnogo manj kot še pred casom. Prihodnost tako prav gotovo pripada široko izobraže­nim kadrom. Knjiga obsega dva dela, prvi del je name­njen Zemlji in problemom okolja na splošno, drugi del pa obravnava gozd in clovekov odnos do gozda. V prvem poglavju je predstavljen loveloc­kovski organizmicni pogled na Zemljo kot na en sam celovit ekosistem. Sledi opozo­rilo na naše zgrešeno dojemanje casa in evolucije. V poglavju o ekosistemih nas avtor s številnimi primeri opozarja na naše neverjetno slabo poznavanje okolja, saj imamo na primer opisanih le ca. 5-1 O% živalskih vrst. Kje pa je potem šele pravo ekosistemsko znanje, se lahko upraviceno vprašamo. Morda je prav v našem neznanju vzrok, da vsako leto opustošimo veliko še nedotaknjene narave ter tudi kulturne kraji­ne. V naslednjih poglavjih avtor analizira clo­veka in njegov odnos do narave. Dotakne se etike okolja, antopocentricnega sistema vrednot, kriticno pregleda razvoj naravo­slovnih znanosti in njihovo pretirano težnjo po številski natancnosti in eksperimentira­nju brez etike. Posebna poglavja posveca tudi eksplozivni rasti prebivalstva, omejeno­ sti in zmanjševanju naravnih virov. Sledi pomembno in zanimivo poglavje o osnovah trajnostnega upravljanja z okoljem. Najbolj ga ogroža neustrezen gospodarski sistem, ki vecini neobnovljivih naravnih bogastev pripisuje zelo nizke vrednosti oziroma ob­davcitve, obnovljivi viri, kot navsezadnje tudi delovna sila, pa so visoko obdavceni in predstavljajo ca. 60-70% prihodkov držav v razvitem svetu. Na koncu prvega dela knjige je posebno poglavje namenjeno varstvu narave kot posledici zgrešenega upravljanja z okoljem. Avtor argumentirano razglablja o nezmožnosti varstva narave, da bi samo ohranilo delovanje ekosistemov, ce ne bi prišlo do globalne spremembe v našem nacinu razmišljanja in posledicno ravnanja z naravo. Drugi del knjige je posvecen gozdu. Naj­prej ga avtor predstavi neodvisno od clo­veka kot ekosistem in nas s številnimi zanimivimi primeri opozori, kako presenet­ljivo plitvo in šibko je naše poznavanje njegovega delovanja. V naslednjih poglav­jih se osredotoci na zgodovino civilizacij, ki je bila vseskozi povezana s spreminjanjem in unicevanjem gozdov. Pri polpretekli in novejši zgodovini kriticno analizira gozdar­sko zakonodajo, ki je zrcalo odnosa družb do gozda. Zelo mikavno poglavje v tem sklopu se dotakne vezi med nematerialno platjo cloveka in gozdom ter spreminjanja tega razmerja skozi zgodovino. V n~dalje­vanju avtor predstavi gozd kot element krajine. Za nas aktualno je obravnavanje lastninske problematike in sodobnega pri­stopa ~ temu vprašanju v zahodni Evropi, kjer absolutno lastništvo nad gozdovi in ostalimi elementi krajine zamenjuje bi­stveno bolj omejujoca pravica le do do­hodka iz teh virov na osnovi trajnostnega gospodarjenja. V poglavju o gozdu kot objektu naravovarstva je še posebej iz­crpno predstavljena problematika uniceva­nja tropskih pragozdov. Nakazanih je vec možnosti reševanja le-te, kot npr. z ekolo­ško rento. Glavni imperativ je seveda ohra­njanje globalnega deleža gozdov na po­vršini kopnega dela Zemlje nad 30%. Sedaj znaša ta delež 31 ,8 %, vendar so trendi zmanjševanja površine gozdov zelo ne­ ugodni. Zmanjšanje deleža pod to kriticno mejo pomeni, glede na mnoge analize in strokovna mnenja, kolaps celotnega ma­ kroekosistema z vrsto nepovratnih spre­ memb, kar bi bilo usodno predvsem za cloveštvo. V zadnjem in hkrati tudi najpomembnej­šem poglavju knjige je obdelan gozd kot element gospodarjenja. Predstavljena so zelo razlicna evropska izhodišca glede vec­funkcionalnosti. Za to podrocje velja pouda­riti, da smo tudi v praksi v Sloveniji že precej naprej od zasnov, ki so podane v prvem podpoglavju in verjetno na tem pod­rocju arjema ledino. Vsekakor pa so zani­miva temu sledeca podpoglavja o novem tehtanju funkcij gozda ter predlogi njiho­ vega financnega ovrednotenja in trženja. Avtor ugotavlja, da je navkljub vsej zaplete­nosti vrednotenja funkcij njihova prioriteta precej jasna, ce jih obravnavamo glede na njihovo zamenljivost oziroma nezamenlji­ vost Zaradi ogrožene evolucijske stabilno­sti ekosistema Zemlja so na prvem mestu naravovarstvene funkcije, sledijo okolje­tvorne funkcije, saj je brez njih ogrožen obstoj cloveka, za njimi so varovalne funkci­je, ki ohranjajo clovekov bivalni prostor, na predzadnjem mestu so rekreacijske funkci­je, namenjene obnavljanju cloveškega du­ha, in zadnja je funkcija izkorišcanja, ki je najmanj nezamenljiva od zgoraj naštetih. Pri vrednotenju in trženju funkcij gozda se avtor zavihti od trenutnega 0,6% deleža gozdarstva v bruto narodnem proizvodu (BNP) Avstrije na 3% v primeru, ce funkcije obravnava enakovredno; ko pa upošteva še delež od tistega dela turizma v BNP, ki je mocno vezan na gozdni ekosistem, se ta delež povzpne na 12,6 %. Še precej vecja je vrednost funkcij gozda v BNP, ce upoštevamo vrednotenje funkcij glede na njihovo nezamenljivost Po tej metodologiji je, glede na avstrijski nacin gospodarjenja z gozdovi, vrednostna proizvodnja slovenskih gozdov precej višja in skladno s tem delež gozdne proizvodnje v našem BNP. Proporcionalna novemu vrednotenju pa je tudi višina ekološke rente, ki bi jo javnost morala priznavati lastniku . gozda za njegovo so naravno gospodarjenje oziroma negospodarjenje (gozdni rezerva­ti). S takšnim prevrednotenjem bi se razbli­nil tudi absurden položaj gozdarstva, ki je v precepu med pritiskom ekonomika (volja ljudstva) na racionalizacijo del v gozdarstvu zaradi visoko obdavcene delovne sile, na­rašcanja mezd in konstantna cene proizvo­dov na eni strani in vedno vecjimi zahtevami za bolj ekološkim gospodarjenjem (zopet volja ljudstva). V zadnjem poglavju se avtor za tiste bralce, ki rdece niti knjige morda še ne bi dojeli, povsem konkretno vraca k naslovni temi -trajnemu -vecfunkcijskemu gospo­darjenju z gozdovi in si za cilj zastavlja trajno, vecfunkcionalnost gozdov po priori­teti: 'Vitalnost pred stabilnostjo, pred kvali­teto in kvantiteto'. Besedilo ves cas spremljajo pronicljivi citati in ga prijetno dopolnjujejo. Sprošca­joc, a hkrati kriticen do našega razvoja je zadnji del knjige, ki ga zapolnjujejo ilustra­cije z ekološko problematiko gozdarjev iz Turcije. Zanimiv je tudi pregled uporabljene literature, saj ga zaokrožajo najnovejši na­slovi. Morda nekoliko motece deluje le ve­liko krepkega teksta in teksta v oklepajih, kar nekoliko razbija tok branja. Knjiga za­radi širokega zornega kota prikazovanja problemov sodobnosti zasluži našo pozor­ nost še posebej jo priporocam študentom, najbolj pa seveda našim politikom in širši javnosti. mag. Jurij Diaci Gozd V 52, 1994 397 IZ TUJEGA TISKA GDK: 331.1 :891 Globalno segrevanje ozracja in zelene rastline Menda je nesporno dejstvo, vsaj tako kažejo meteorološki trendi zadnjih nekaj desetletij, da se zemeljsko ozracje segreva. ln to mnogo hitreje kot so lahko normalni procesi ohlajanja in otoplitev zemeljske kli­ me. Vzrok je predvsem v intenzivni porabi fosilnih goriv in s tem povecani vsebnosti co2 v atmosferi. co2 zadržuje ohlajanje zemlje in povzroca t. i. >>greenhouse effect« -efekt rastlinjaka. Ce k temu dodamo še izsekavanje gozdov, njihovo vse manjšo površino in s tem manjšo možnost vgraje­ vanja ogljika v zeleno biomaso, potem je slika zares temna. Tako tudi niso nakljucne akcije mednarodne organizacije Greenpea­ ce, ki venomer opozarja, predvsem vlade, da se cas za korenite ukrepe izteka. V njihovem zadnjem sporocilu svetovnim me­ dijem opozarjajo, da zaradi globalne otopli­tve izginjajo v Tihem oceanu koral ni grebe­ ni, ti ))najskrivnostnejši in najpopolnejši« ekosistemi na zemlji. Obstaja nekaj razlicnih scenarijev in teorij o prihodnjem dogajanju v zemeljski klimi. Vendar so morda v tem kontekstu bolj kot napovedi za v prihodnje zanimivejši pred­logi in hipoteze o »preprecevanju najhujše­ ga cc. Seveda, energija. Potrebujemo jo in kje naj jo dobimo, ce se odpovemo nafti in premogu? Prirejam eno izmed hipotez, ki jo obravnava clanek W. Patersona. (Pater;; san, W., 1994: Power from Plants, Science Report, Royal Institute of International Af­ fairs, London) Avtor clanka, ki je sicer kritik nuklearne energije, pravi, da je bil dolgo skepticen do ·alternativnih virov energije. Vendar so ze­ lene rastline tako velik potencial, da je spremenil mnenje. Proizvajanje elektricne energije iz zelenih rastlin, predvsem dreves ali v najširšem pomenu iz biomase, bi pomenilo cisto proizvodnjo, brez prispevka k globalnemu segrevanju ozracja. Drevje oziroma biomasa lahko zgori brez neto prispevka k vsebnosti co2 v atmosferi -saj drevesa v svoji rastni dobi absorbirajo (vgradijo) toliko C02, kot ga pri sez1gu oddajo -to pa naj bi pomagalo zaustaviti ngreenhouse effect<<, ki verjetno vodi v globalno segrevanje. Pri sežigu fosilnih go­riv se namrec v obliki C02 sprostijo velike kolicine vgrajenega (mirujocega) ogljika. Velika prednost zelene biomase je, da je, nasprotno kot nafta in premog, obnovljiv naravni vir. Prav tako je v primerjavi s premogom brez vsebnosti žvepla ali pa je ta zelo nizka. Avtor clanka predstavlja v namen >>rastline za energijo« predvsem hitro rastoce drevesne vrste, kot so iglavci, vrbe, topoli in evkaliptusi. Prav tako pa bi v poštev prišle tudi nekatere trave in ostanki že predelanih pridelkov, kot npr. ostanki sladkornega trsta. Tehnologija proizvajanja energije iz bio­mase se po avtorjevih besedah razvija zelo hitro; povezava med njeno efektivnostjo in stroški ni še povsem jasna, vendar pa mora biti pogled na celotno stvar kompleksen. Tehnologija termoelektrarne na premog in prihodnje termoelektrarne na biomaso je zelo podobna. Prav tako je možna kombi­nacija premoga in biomase v že obstojecih termoelektrarnah na premog. To je mož­nost, ki naj bi prišla v poštev predvsem v zacetku uvajanja termoelektrarn na bioma­so, ko bi bila oskrba z biomaso še ne redna. Velikost termoelektrarn na biomaso bi mocno odstopala od velikih termoelektrarn, saj naj bi le-te bile relativno majhne, med 1 in 150 megawati. Prva konkretna raziskava o termoelek­trarni na biomaso naj bi bila izvedena letošnje poletje (1994) na švedskem, po­ tem pa naj bi se raziskave in poskusi razširili na Evropsko skupnost, Skandinavi­ja, ZDA in Brazilijo. Avtor navaja, da bi po projekciji v ZDA že do leta 201 O termoelektrarne na bio­maso proizvedle že vec kot 50.000 mega­watov elektricne energije. (Sedanja proiz­vodnja v ZDA je pri bl. 700.000 megawatov). Vendar bi za to kolicino energije morali z drevjem zasadili 1 % površine ZDA. Malo ali veliko? Mislim, da je ta cilj morda pre ambiciozen, vendar ce bi ga dosegli, bi to pomenilo izlocitev 90 milijonov ton emisij co2 na leto, ki prihajajo iz fosilnih goriv. Energija iz rastlin naj bi imela velik poten­cial tudt v državah v razvoju, kljub delikat­nim vprašanjem glede rabe in izkorišcenosti tal.~odnih virov in tekmovalnemu odnosu s pridelovanjem hrane. Namrec, z av1oh­tono biomaso za energijo bi mocno zmanj­šali breme dolgov za elektricno energijo, ki jo uvažajo. ln ne nazadnje, rastoca bio masa za ener­ gijo da pridelovalcem (kmetom) alternativni vir zaslužka; in ce in ko bo energija iz zelene biomase postala trgovsko kon ku ren- GDK: 231.9 + 174.7 Picea abies Gozdna genetika Naravno vegetativno razmnoževanje smreke v visokogorju Stimm, B./Bergmann, F.: Genetisch Un­tersuchungen an Fichtenrotten der subalpi­nen Waldstule mit Hille von lsoenzympoly­morphismen (Genetska raziskovanja na smrekovih šopih v subalpinskem pasu gozda z izoencimskimi polimorlizmi). Schweiz. Z. Forstwes. 145 (1994), 5, 401­411. V subalpinskem pasu smrekovega gozda opažamo rast smreke v šopih (nemško: Rottenbildung). V težavnih ekoloških raz­merah visokogorja ima taka rast svoje pred­nosti. Dva ali tri, pa tudi deset ali vec osebkov v šopu pomeni medsebojno za­šcito in vecjo odpornost proti vplivom sne­ga, vetra, soncne pripeke, erozije ter tako vecjo stabilnost gozda. Šopasta rast ima svoje prednosti ne samo pri smreki in v visokogorju, ampak tudi pri drugih drave­snih vrstah v težavnih ekoloških razmerah. Npr. mladje v šopih se laže upira uniceval­nim vplivom gozdne paše in preštevilne divjadi. O tem je bilo tudi v naši strokovni literaturi že nekaj napisanega. cna, lahko tudi trajni izhod za kmete v tistih deželah (predvsem v Evropski skupnosti), ki pridelujejo presežke hrane in kjer mora država subvencionirati zgrešeno kmetijsko politiko. Rajši naj rastejo drevesa. . . . Ideja je zanimiva, v svoji preprostosti morda celo genialna. Vendar se proble­ mom, kot so nacrtovanje površin za lesno biomaso, ustrezne drevesne vrste, trajnost in dolgorocno eksistiranje takšnih "Plan­taž« ... ne bo dalo izogniti. Sicer pa bi (bodo!?) morali te zanimive probleme reše­vati operativni strokovnjaki. mag. Bojan Pockar Pri smreki v subalpinskem pasu po­ znamo zanimiv nacin naravnega vegetativ­ nega razmnoževanja. Vejnatost pogosto sega do tal. Najnižje veje tako lahko dobijo stik s tlemi. Ob tla jih pritiska tudi sneg, delno jih prekrijejo odpadle iglice in drug opad, zasipajo jih lahko tudi erozijski nanosi in se tako spremenijo v nekakšne grobani­ce, ki se polagoma zakoreninijo in posta­nejo samostojni osebki. Tako vegetativno razmnoževanje je zelo dobrodošla možnost za obnavljanje in širjenje smrekovih popula­cij v visokogorju v bližini zgornje gozdne meje, kjer razmnoževanje s semenom bolj ali manj odpove. Raziskava, o kateri poroca clanek, je ugotavljala, kolikšen je delež takih vegeta­tivno nastalih osebkov v smrekovih šopih. Izvedli so jo v Bavarskih Alpah na nadmor­ski višini 141 Om, v subalpinskem gozdu na apneniški kamninski podlagi z mocno za­stopanostjo smreke, macesna in gorskega javorja. Pri tem so zajeli smrekove šope tudi na zarašcajocih se pašnikih oziroma planšarijah. Take šope sestavlja po eno domnevno maticno drevo, staro do 270 let, visoko od 14 do 26m, s premerom od 45 Gozd V 52, 1994 399 do 80 cm v prsni višini. Drugi osebki v raziskovanih šopih, najvec 12 v šopu, so bili stari od 20 do 25 let, s premerom debla od 3 do najvec 1 O cm in najvec 2,5 m visoki. Ali so manjši in mlajši osebki v šopu res nastali z vegetativnim razmnoževanjem, ugotavljamo najprej tako, da išcemo ostanke zasute veje oziroma grobanice v tleh, to je povezavo med domnevno matic­nim drevesom in drugimi osebki v šopu. ce ostanke grobanic še najdemo, dokažemo vegetativni nastanek posameznih osebkov. Predvsem pri starejših osebkih sledov ve­ getativnega nastanka navadno ne moremo vec najti, ker v nekaj desetletjih ostanki morebitne povezave z maticnim drevesom izginejo. V takih primerih si moramo poma­ gati z biokemicnimi genetskimi analizami, s katerimi ugotavljamo t. i. izoencimske po­limorfizme. ce dobimo enak rezultat za domnevno maticno drevo in za posamezne osebke v šopu, dokažemo njihov vegeta­tivni nastanek. Metoda raziskave je v NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI clanku natancneje opisana. Rezultati razi­skave so pokazali, da velika vecina mlajših osebkov v smrekovih šopih nastane na vegetativni nacin in le vsako peto drevesce zraste iz semena. Ce upoštevamo še iz semena zrasla drevesca zunaj šopov, je polovica vseh osebkov smrekovega mladja vegetativnega porekla. Dalje je raziskava pokazala, da je sposobnost vegetativnega razmnoževanja pri smrekah v visokogorju tudi nekje genetsko pogojena in da te sposobnosti ne moremo pricakovati pri vsa­ kem smrekovem osebku. Clanek je zanimiv za vse tiste, ki se ukvarjajo z genetiko in biokemicnimi genet­skimi analizami. Poleg tega naj nas clanek spomni na možnost vegetativnega razmno­ževanja smreke v našem visokogorju, npr. v Triglavskem narodnem parku. To je za zdaj še popolnoma neobdelana tematika. Dr. Marjan Zupancic Belia Just-Pravdoje Rodil se je 2. novembra 1853 v vasi Male Žablje v Vipavski dolini. Gozdarstvo je štu­diral v Križevcih. Izpit za samostojno uprav­ljanje v gozdnem gospodarstvu je opravil v Zagrebu. Slovenec po rodu ni nikoli deloval na Slovenskem. Zaslužen je za ozelenitev otoka Raba. S pogozdovanjem neplodnih površin na otoku Rabu so na njegovo iniciativo in pod njegovim vodstvom zaceli leta 1885. Sadike za pogozditev otoka· je Belia vzgajal v za ta namen osnovan! goz­dni drevesnic! v zalivu Sv. Margarete. Poleg gozdnih so v drevesnici vzgajali tudi sadne sadike. že skoraj pred 150 leti je predvidel velik pomen parka v turisticnem mestu Rabu. Zasnoval ga je na neplodnem pašniku Ko­mrcarju. Belia je bil tudi strokovni upravitelj 400 GozdV 52, 1994 znamenitega gozda Dundo pri naselju Kampor na otoku Rabu, ki je edinstven gozd zimzelenega hrasta Quercus lllicis v Sredozemlju in je tudi študijski objekt go­zdarske fakultete iz Zagreba. Gozdar Belia je za ta gozd leta 1904 izdelal ureditveni nacrt, ki vkljucuje vse gozdnogojitvene in gozdnovarstvene smernice. Gozdarski strokovnjak Belia je umrl 15. julija 1923 v Rabu. Za pogozditev celotnega otoka in posebej za zasnovo in ureditev mestnega parka mu je leta 1924 obcina Rab postavila spominsko plošco. Lit.: Petraci6, A., Pravdoje Belia, Ob stoletnici njegovega rojstva, GozdV 11, 1953, s. 150. -Just Belja (Pravdoje), pogozdovalec otoka Raba, GozdV 43, 1985, s. 296-298.