SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 fld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 8 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino In oznanila (i n * e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, Uvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredni it va tele(6n-itev. 74.
f&tev. £>4.
V Ljubljani, v torek 7. marca 1899.
Letnili XXVII.
Mamonizem v narodnem gospodarstvu.
»Narodne novine« so priobčile dolg članek proti resolucijam obrtnega shoda zagrebškega, katerega končni stavki se glase:
»Mali obrtniki naj bodo prepričani, da ne bode imela njih nasilna in pretirana akcija proti konkurenci velike industrije in proti veleindustriji v obče nobenega uspeha. Vse države podpirajo dandanes eksportno industrijalno trgovino, pa naj ne bi povzdignile in pomagale napredovati na lastni zemlji še mladi veliki industriji, katera je tako važen faktor ljudskega blagostanja in finan-oijelne državne moči. Državna oblast skrbi in podpira mali obrt, kot važen delavski stan, kolikor ji je pač mogoče; ne more se pa od nje zahtevati, da naj radi nepravičnih maloobrtniških zahtev spodkopava veliko industrijo s tem, da bi omejila njeno produkcijo in veleindustrijski promet. Kaj tacega bode državna oblast storila tem manj, ker je jasno, da bi si stanje malega obrta ne opomoglo, pa če bi se tudi vse to zvršilo, kar mali obrtniki po krivici zahtevajo. Mali obrtniki se morajo ne toliko s podporo zakona in oblasti, kakor z lastno silo usposobiti za konkurencijo, pa naj že pride od katerekoli strani. Gledati morajo na to, da ustanove denarne zavode za podpiranje industrije, ustanoviti si morajo industrijske banke, katere jim bodo omogočile, urediti večje obrtno podvzetje in si po ceni nabavljati materijal za svojo vejo obrta itd. Na tem polju se doslej ni storilo niti toliko, kolikor bi bilo najnujneje potrebno.
Naš obrtni stan ni utemeljil niti jedne industrijske banke, med tem ko imajo naši sosedje v
LISTEK.
Sodnji dan.
Spisal J. Joergensen.
(Dalje.)
Tiho je ležala in slušala, kako je prikolo-vratil v posteljo. Potem je zaspala in se mnogo preje prebudila kakor on, in mu pripravila zaju-trek, ko je prišel opoludne iz spalnice. Večkrat je bil dobre volje, izpil čašo konjaka pri kavi, katera je bila vselej močna in črna, ter šel zopet z doma z malomarnim »z Bogom!«, igrajoč se s smodko med neBkrbnimi ustnicami.
Poletje je bilo krog njega in solnčni svit v njem, kadar je šel z doma. Bil je prost in srečen, zadovoljen s svetom in zadovoljen sam seboj. Vžival je blaženi mir in se veselil življenja, kakor človek, ki je našel naposled pripravno in všečno stanovanje in ravno premišlj je, kako bi se še bolje vdomačil.
Mislil je, da je popolnoma srečen. Doma sta bila žena in otrok — toda brez veselja, brez gostij, brez gospe Lily. Čutil se jo kakor oni mornar, ki vesla med dvema pristaniščema — jedno
Gislitaniji in na Ogerskem takih zavodov na izobilje, zato pa tudi bolje napredujejo!
Poleg denarnega kapitala je treba poskrbeti tudi za duševni kapital, za zadostno izobrazbo obrtnega stanu, brez katere se ne more meriti niti s tujim obrtništvom niti z veliko industrijo. Kaj koristi, ako tajimo, da naše obrtništvo ne polaga potrebne važnosti na izobrazbo svojega naraščaja. Tudi med malimi obrtniki je dovelj imo-vitih mož, ki bi mogli svoje sinove dostojno izobraziti za samostalne obrtnike, ki bi pozneje prevzeli obrt od svojih očetov in ga z novo močjo nadaljevali. No, taki primeri so nam neznani ali pa silno redki. Dalje je treba gledati na to, da se pri malem obrtu utrdi treznost v življenju, vztrajnost pri delu in solidnost v obrtovanju. Takega obrtnika odjemalci vselej iščejo in gotovo napreduje. Take obrtnike morejo vzgojiti dobro ustrojene obrtne zadruge, te zadruge so pa pri naB le na papirju in to po krivdi obrtnikov samih.«
Glasilo hrv. deželnega obrtniškega društva, »Istina«, ki priobčuje ta napad na male obrtnike in zagovor velike industrije iz »Narod. Novin«, piše:
Nalašč smo citirali doslovno zadnji del omenjenega članka, in sicer zato, da si bodo mogli naši čita-telji sami ustvariti popolnoma nepristransko sodbo o teh ugovorih. Najpreje moramo konštatovati, da pripada g. pisatelj smeri modernih gospodarjev in socijologov, kar kaže naziranje, kako bi se pro-izvela v državi čim večja kvantiteta svetnega imetja, dočim naj bi se ne oziralo na subjekt sam, to je na državljane, kateri se dele v producente in konsumente. Resolucije obrtnega shoda v Zagrebu pa imajo ravno nasprotno smer; te namreč polagajo vso važnost na subjekt, to je na državljane same, in stremijo za tem, da postane vsak
je starinsko mesto, kjer prebiva njegova mati v majhni lični hišici za košato lipo, in drugo mesto je svetlo in novo in vedno veselo, polno zlatega vina in brdkih, veselih deklic. In mornar vesla sem in tja, in njegova ladija obstane redko v stari trdnjavi, rajše pa na novem obrežji.
Črv pa grize na korenini Niels Graffovega bitja, črv uboštva, ki ogrize najmočnejša drevesa in jih izvotli in spremeni veselje najbolj otrpnelih ljudij v grenki obup in bedno brezupnost.
Prišel je čas, ko Niels Graffa niso mogli več rabiti. Vsak poklic — naj si bode tudi v slabem taboru — zahteva neko samozatajevanje, in nekoliko, če prav jako malo pokorščine. In Niels Graffova razbrzdanest je bila brezmejna in divje njegovo srce ni trpelo nobenih ujzd, pokorilo se ni nobenemu zakonu. Ostavil je svoje delo, ker je moral, nehotd, prisililo ga je njegovo notranje bistvo, prav tako kakor verski zakon. Služiti ni mogel drugemu bogu, kakor sebi samemu, in pokoriti se ni mogel nobeni drugi volji, kakor svoji lastni. Ves svet mu je bila ječa, ako ni gospodoval svojemu početju in ne kraljeval svojemu živ^ ljenju v vsaki najmanjši stvarci na najbolj neznatni stezi vsakdanjega življenja.
Delo mu je postalo sčasoma ničevo, življenje mu je postalo vse, in življenje je postalo zanj
državljan ne le dober in sposoben proizvajalec, temveč tudi konsument ali kupec.
Velika industiija, zlasti ona, ki potiska malo-proizvajalca v stran in ga ovira, da ne more biti dober konsument, je škodljiva. To dokazujejo najbolj posledica, katere povzroča veleindustrija v narodnem gospodarstvu.
Ako se vprašamo, odkod tolika nejednakost v imetju, odkod tolika mejsebojna zavisnost in vsa sedanja socijalna zla, bodemo morali priznati, da vse te rane izvirajo iz težnje, katera je dandanes sicer splošna toda pregrešoa, iz težnje, pridobiti si kolikor mogoče veliko imetje, kar je Jezus Kristus imenoval »hrepenenje po krivičnem ma-monu«; ker ako hrepeni človek po bogastvu ali mamonu, se odreče dobri in pravični težnji, ljubezni do Boga in pravičnosti do bližnjega.
Resnica je, da podpiraio dandanes vse države eksportno industrijalno trgovino, kakor trdi pr. pisatelj ▼ omenjenem članku, resnica je pa tudi to, da delajo države to, ker so primorane, ker jim je veleindustrijelno proizvajanje uničilo sposobne konsumente. A kaj so države s to mamonistisko politiko dosegle?
Danes se borijo skoro vse z nepremagljivimi težavami, katerih ne morejo odstraniti. Žrtvovale so radi mamona 80% svojih državljanov, na katere se niso ozirale, sedaj se pa morajo boriti z obupnim proletarijatom, s silovitim anarhizmom in nihilizmom, s svojo lastno grozovito oboroženo vojno silo, s preogromnimi državnimi dolgovi in državljanom naloženimi davki, s povzročeno ne-nravnostjo in s skrajno zapletenimi socijalnimi vprašanji, katera so same povzročile. Take razmere vladajo danes skoro po vseh državah, katere so osnovale svojo ustavo na težnji, da se razširijo in obogatijo.
uživanje. Vsako jutro se mu je odprla duša kakor cvetlica, katera zahrepeni po solncu, in srce njegovo je vzletelo v življenje kakor skopec po plenu.
Zato ni bil Niels Graff nikoli doma in tudi nikoli v vredništvu, pri svojem delu. Bil je tam, kjer je poletje, kjer se ziblje listje v vetru, kjer žari modra voda v solncu, — kjer so ženske in vino.
Zato je bil ves denar, katerega je prinesel domu, debeliž in drobiž, le denar, kateri so mu posojali bogatejši njegovi prijatelji. Zato je tolikokrat zvonilo pri vratih njegove žene, katera je poslušala surove besede tirjalcev, ki so neštetokrat trkali in zastonj zahtevali denar. Zato so zginile knjige iz Niels Graffove omare in prstani s soprogine roke in od časa do časa so pregnali lakoto z malimi, umazanimi novci, katere so dobili iz umazanih rok zastavničarja.
Toda Niels Graff ni razumel, česa ga je hotelo učiti življenje. Ni hotel stopiti s poti, s katere ga je hotel spraviti Bog. Videl ni nevarnosti, poznal ni strahu, občutil ni nobene sramote. Preteklost ga ni svarila, bodočnost mu ni pretila. Živel je le dnevu in trenotku, in dan in trenotek sta se mu pokorila in ga slušala. In tako je stopal z glavo po koncu v propad.	(Dalje sledi.)
G. pisatelj in tudi vsakdo drugi, ki trezno in premišljeno presoja sedanje socijalne razmere, se bode prepričal, da te razmere, ki grozijo obstanku vseobče družbe, niso dobre, in da je zadnji čas, da zapuste narodi in države pot, na katero so krenili. Zapustiti morajo to smer ravno radi tega, da odstranijo vsa sedanja socijalna zla.
G. pisatelj se nadeja, da bode napravila velika industrija blagostanje in popravila financijelno državno moč; dosedanja skušnja pa dokazuje ravno nasprotno. Financijelna moč se more popraviti le tako, ako se doseže za vse državljane jednako pridobivanje imetja, ne pa tako, da doseže le prav majhen del državljanov ugodne razmere, večina njih pa je izpostavljena najhujši in nedostojni borbi za obstanek in mu ni mogoče, da si prisluži toliko, da bi mogel postati tudi on dober in podpornik financijelne državne moči.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. marca.
Deželni »bori, ki že niso bili sklicani za drugo polovico minulega meseca, snidejo se razun treh vsi 14. t. m., kakor poroča današnji dunajski uradni list. Ostali deželni zbori, tirolski, goriški in isterski snidejo se najbrže po Velikinoči. Do tedaj bodo morda dognana pogajanja mej tirolskimi nemškimi in italijanskimi poslanci ter vravnane razmere v goriškem deželnem zboru. Mej deželnimi zbori, ki so sklicani na 14. t. m., je tudi češki deželni zbor, o katerem se je splošno zatrjevalo, da se ne snide preje, dokler ne bodo dovršena pogajanja mej Cehi in Nemci. Toda vlada se je v zadnjem času prepričala, da sprava sedaj ni mogoča in da je toraj povsem neumestno nadaljnje odlašanje. Brezdvomno je tu precej vplival odločni nastop čeških poslancev in njih glasil.
Čehi in vlada. V zadnjem času so nemški radikalni listi nekje iztaknili vest, da namerava vlada uravnati jezikovno vprašanje s pomočjo §14. in sicer kolikor možno po želji Nemcev. Ta vest je pa najbrže povsem neresnična in bi tomu hladnemu koraku češki zastopniki nikdar ne pritrdili. Že sedaj izjavljajo mladočeški listi, da bodo Čehi takemu poskusu z vso silo nasprotovali. Izdaja jezikovnega zakona na podlagi § 14. je jednostavno nemogoča in nedopustna. Ne glede na druge okolnosti naj vlada pomisli, da čehi in Poljaki tvorijo vladno večino, ki izjavlja opetovano, da rešitev jezikovnega vprašanja ne spada pred forum državnega zbora in toraj se ne more rešiti niti s § 14. Ker je pa vlada slovesno izjavila, da se hoče vsikdar naslanjati na večino, tudi ne more izdajati takih naredeb. »Hlao Naroda« izjavlja, da se mu sicer ne zdi neverjetno, da bi se vlada poslužila tega sredstva v svrho, da pridobi za se nemške zastopnike, toda vedeti mora, da pride ta načrt svojedobno pred državni zbor, kjer bo potreba zanj zadostne večine, katere pa vlada ne dobi za noben drug načrt, nego za oni, ki bo zagotavljal jednakopravnost vsem prebivalcem v deželah češke krone. Le v tem slučaju bi se moglo rešiti jezikovno vprašanje tudi parlamentarnim potom. Kajpada bi nemška radikalna struja tudi tedaj ne mirovala, ker se bori le za neomejeno gospodstvo nemškega naroda.
Drugi nižjeavstrijski kmečki shod vršil se je minulo nedeljo, kot smo že omenili, na Dunaju ob udeležbi nad 3000 poslušalcev iz vseh delov Dolenje Avstrije. Poleg kmetovalcev so bili prisotni vsi krščansko socijalni državni in deželni poslanci. Zborovalce je poleg sklicatelja shoda pozdravil tudi dunajski župan dr. Lueger, ki je izjavil, da je ponosen, da more pozdraviti toliko zastopnikov kmečkega stanu v dunajski prestolnici, kajti kmečki stan je korenina celega človeštva. O pomenu sedemletne šolske dolžnosti za kmečko prebivalstvo je poročal posestnik Iioch-rieder, ki je posebno naglašal, da treba učiteljem povedati, da šola ni za učitelje, marveč za otroke in da ima davek plačujoče prebivalstvo odločevati, kaka naj bo šola. Predlagal je nato resolucijo, v kateri se zahteva sedemletna obligatna šolska doba za vse ljudsko šole na deželi in uvedba povsodi jednakih učnih pripomočkov. Resolucija je bila vsprejeta soglasno. Govorilo se je potem še mnogo o nagodbi z Ogersko in o obligatorni stanovski organizaciji kmečkega stanu, o kateri
je poročal poljedelec Sand. Razgovor je bil še o drugih za kmeta važnih napravah in zakonih ter so bile soglasno vsprejete resolucije, v katerih se vlada poživlja, naj izdatneje in v prvi vrsti skrbi za najvažnejši del človeške družbe. Govorniki so bili večinoma sami poljedelci, kar pač svedoči, kako je gospodarski probujen kmečki stan v Dolenji Avstriji. Upati je, da ta shod obrodi obilo sadu in pripomore do zboljšanja vladajočih razmer.
Češko-nemška sprava na Moravskem zelo slabo napreduje. Lepo število mesecev je že preteklo, odkar je deželni zbor izvolil iz svoje srede permanentni spravni odsek, toda še sedaj tiče spravna pogajanja tam, kjer so obtičala pri prvem mirovnem poskusu. Ves čas delajo gotovi člani tega odseka na nekem načrtu, toda še vedno ne morejo ničesar pokazati. V prvih sejah sedanjega zasedanja so češki poslanci interpelovali vodjo nasprotnega tabora na to okolnost, baron Chlumecky pa je pokazal, da Nemcem ni resno za spravo in da se s to akcijo pečajo le v toliko, kolikor se njim zdi primerno. Izjavil pa je naravnost, da vprašanje še ne bode kmalu rešeno, ker je še nerešenih mnogo točk in zahtev, s katerimi se Nemci nikakor ne strinjajo. S spravo toraj še dolgo ne bo nič, ker Nemci tako žele.
Položaj v Španiji in nova vlada. S pri-četkom tekočega tedna, ko je vzel v roke vladno krmilo novi ministerski predsednik Silvela s svojimi konservativnimi tovariši, se je pričela za Španijo nova doba, ki bo po mnenju liberalnih glasil osodepolna za celo deželo, o kateri pa treznomisleče in pošteno prebivalstvo sodi, da bo rešila Španijo sedanje vsestranske krize. Prvi čin nove vlade, o katerem poročajo današnji listi, kaže, da hoče Silvela pričeti s toli potrebnim štedenjem in Bicer tam, kjer se najložje prične. Ministerski svet je namreč v prvi seji sklenil, da se ustavijo vse pokojnine bivših ministrov. S tem se dotičnim osebam ne zgodi posebna krivica, ker so si že toliko prihranili v teku svojgaa službovanja, da jih ne bo morila skrb za vsakdanji kruh, nasprotno bo pa vlada prihranila vsako leto lepo število tisočakov, na katere željno čaka nebroj potreb v deželi. Napram raznim časnikarjem je izjavil ministerski predsednik, da je vlada s tem sklepom hotela dati vzgled za štedenje in je zato pričela pri prvih glavah.
Slovstvo.
Ben Hur.
Roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal Ludvik Wallase. — Poslovenil Podravski. — V Gorici. Tiskala, izdala in založila »Goriška Tiskarna« A. Gabršček, 1899. — Cena 1 gld. 20 kr. — Sedaj imamo tudi Slovenci prevod tega znamenitega dela. Slovensk prevod je lep, zunanja oblika knjige je prikupna. Knjiga je vredna vsestranskega priporočila.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. marca.
(Zahvala sv. Očeta.) Presvetli knez in škof ljubljanski je dne 3. marca v svojem in imenu duhovščine ter vernikov ljubljanske škofije čestital sv. Očetu ter povodom bolezni izrazil naj-prisrčneje sočutje. Dotična brzojavka slove: »V imenu svojem, duhovščine in vseh vernikov ljubljanske škofije čestitam Vaši Svetosti ob pričetku devetdesetega leta starosti in ob koncu 21. leta slavnega papeževanja ter ob jednem izrazim nas vseh globoko žalost vsled bolezni, na kateri, kakor čujemo, sedaj trpi Vaša Svetost. K Bogu obračamo svoje srčne prošnje, da Vaši Svetosti povrne zaželjeno zdravje, ter upamo, da bodo po priprošnji blažene Device Marije uslišane naše molitve«. — V nedeljo zvečer je došel iz Rima sledeči odgovor: »Summus pontifex recu-perata propemodum sanitate Tibi, clero ac fide-libus gratias de filiali officio agit benedicitcjue. Cardinalis Rampolla. — Sv. Oče, kateremu se je zdravje že skoraj popolnoma povrnilo, se zahvaljuje Tebi, duhovščini in vernikom za sinovsko udanost in vse blagoslavlja. Kardinal Rampolla«.
(Deželni zbori.) Za 14. t. m. so sklicani deželni zbori češki, šlezijski, štajerski, kranjski, koroški in predarlski. Sklicani še niso isterski, goriški in tirolski deželni zbor.
(Odbor katol. polit, društva) ima danes zvečer sejo ob osmih v Kat. domu.
(Osebna vest.) Župan Hribar je obiskal včeraj dopoldne zasebno dekliško sedemrazrednico v Lichtenthurničinem sirotišču, danes dopoldne pa uršulinske šole in je dalj časa prisostvoval pri šolskem pouku.
(Repertoir slovenskega gledališča.) Danes v torek se bo predstavljala zadnjič narodna igra iz dunajskega življenja »Trije pari črevljev«.
—	V petek dne 10. t. m. ima gdč. Radkie-wicz v operi »Trubadur« Bvoj častni večer.
—	Na korist Prešernovemu spomeniku se priredi dne 20. t m. predstava s primernim vspo-redom.
(Shod v Trnovem na Notranjskem.) V gospodarskega društva prostorih se je zbralo v nedeljo popoludne ogromno število trnovskega ljudstva. Vkljub grdemu deževnemu vremenu so stale cele gruče ljudij, ki niso mogli v dvorano, pred okni in vrati. Predsedoval je g. župan Benigar. Poročal je dr. Krek o državnem zboru. Opazke, ki so jih spuščali vmes najeti liberalci, je sproti z dokazi pobijal. Par takih opazk bodi tukaj: »Katoliška vera prepoveduje zvezo z Rusi«; »Katoliška stranka ni združena z Dalmacijo«; »Duhovniki za časa Marije Terezije so vzrok, da ni imela cerkev nič vpliva«. Osmešili so se tako, da so se priprosti ljudje iz njih norčevali. Poslanec je dokazoval med drugim, da državni zbor ni ničesar storil. Za njim je nastopil bisterški »Narodovec« Žnidaršič. Ta je pa očital, da katoliška stranka ni nič storila v državnem zboru. To se je zdelo ljudem vender preneumno. Pričel se je šum; divjali so vzlasti navzoči liberalčki, kar se je dalo. Vrh tega je pa došel še brzojav iz Postojine, da shod ni dovoljen. Zato se je zaključil. Maje se v Trnovem — maje na vse strani. Še imajo liberalci obilo vpliva, a padel bo kmalu popolnoma, O tem nas je prepričal naš shod. Mirnim srcem prepuščamo liberalcem, naj se tolažijo, kakor vedo in znajo. Njihovemu politiskemu propadu ni leka. Sedaj imajo le še jeden pripomoček: opivati ljudi in s slabo pijačo omotene vlačiti za seboj. Menda to tudi ne bo dolgo držalo.
(»Pravnikov« večer) je sinoči privabil zopet lepo število pravnikov. Živahno se je razpravljalo o vprašanji, če je dopustno, da se v dražbenih pogojih določi, da se najvišji ponudek ne položi sodišču, ampak plača po meri razdelilnega sklepa v določenem roku neposredno posamičnim upnikom, ki dosežejo plačilo. Naglašalo se je, da je to dopustno, če tudi izvršilni zakon določa le plačilo s sodno položbo. Osobito govorijo za to praktični oziri, ker je izvedba razdelitve mnogo jedno-stavnejša in prikladnejša kolikor zdražitelju, toliko upnikom. Priporočalo se je v obče, da naj zastopniki strank predlagajo v obče vedno take draž-bene pogoje. Poročevalec je bil gospod tajnik Kavčnik, ki si je sploh že veliko zaslug pridobil, da so se »Pravnikovi večeri« zopet obnovili.
(Z Vrhnike) se nam brzojavno poroča, da je bil g. deželni poslanec Gabrijel Jelovšek že četrtič zopet soglasno izvoljen za župana na Vrhniki.
(Železnica v Tržič.) Železniško ministerstvo je za nameravano lokalno železnico do Tržiča določilo komisijo, ki se snide dne 21. t. m.
(Ustanove za umetnike.) Kakor vsako leto, je tudi letos naučno ministerBtvo razpisalo ustanove za samostojno delujoč? umetnike v pesništvu, glasbi in obraznih umetelnostih. Prošnje se morajo vložiti zadnji čas do 15. aprila pri deželnih vladah. Vsak prosilec mora v prošnji označiti svojo izobrazbo, osebne razmere in nameravano uporabo ustanove v svrho nadaljne izobrazbe ter priložiti dokaz svoje umeteljnosti.
(Častno svetinjo) za 40Ietno zvesto službovanje je deželni predsednik kranjski priznal cerkovniku Luk. O r 1 u v Trzinu in vpok. rudarju Mart. R e-poš-u v Zagorju.
(Malo semenišče v Ljubljani.) »Agramer Tag-blatt« poroča, da je v nedeljo iz Zagreba v Ljubljano odpotoval arhitekt gospod Josip pl. Vancaš ter prinesel presvetlemu knezu in škofu osnutke za malo semenišče in gimnazijo.
(Darila za pogozdovanje.) Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo jo sklenilo, da bode vsako leto delilo premije onim posestnikom, ki kažejo posebno marljivost pri pogozdovanju. Minolo leto so dobili premije po 20 gld.: Jos. Gasparšič iz Št. Petra, Jos. Margclj z Dol. Vrha, G. Kotnik iz Prcvoj, I. Šusteršič s Toplic, A. Može iz Dol.
Vasi, M Gostiša s Kalcev, Fr. Zdešar iz Ljubgojne, I. Lackner iz Mozlja, M. Eisenzopt iz btarega Loga, Fr. Potočar iz Stare Vasi in I. Malinšek iz Tacna ; po 10 gld. so dobili: Jos. Obreza iz Spod. Vrema, I Malovašifi iz Št. Jošta, Fr. Potročnik iz Stranj, Fr. Dacar iz Lazenega in V. Babnik z Gline.
(Nemška zdivjanost v Gradcu.) Poroča se nam iz Gradca: Danes 6. t. m. je objavilo nemško di-jaštvo v tukajšnjih listih za naše razmere značilen poziv. Akad.-teh. društvo »Hrvatska« priredi namreč prihodnjo sredo zabaven večer v prid družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Dasi se vrše vse priprave povsem mirno, dasi ni niti na društvenih tablah v avli, kakor doslej običajno, nikakega vabila, dasi je večer samo vabljenim gostom — Slovanom dostopen, vendar vidijo nemški kričači v ti nedolžni veselici nevarnost, da se oskruni deviško - čisti nemški značaj nemškega Gradca. V bombastičnih besedah pozivljejo nemški dijaki — katerim »študiranje« brez demonstracij ne ugaja — naj si meščani na vse kriplje prizadenejo, da se prepreči ta slovanska provokacija. In da bi nemškega Mihlja res premotili in na Slovane naščuvali, pravijo skrivnostno, da bo ta veselica prvi korak skrivne »vseslovanske zveze« v javnost, organizacije, ki ima namen mirno prebivalstvo izzivati in dražiti. To nevarnost treba v početku odstraniti in nenasitnega slovanskega zmaja v kali zatreti, zato naj zavedni Nemci pretrgajo vse družabne vezi s Slovani. Slovanske dijake pa opominjajo, naj nikar ne zlorabljajo nemške gostoljubnosti in potrpežljivosti in naj ne zabijo, da so prišli na nemško vseučilišče kot gostje zajemat iz vira nemške vede in umetnosti. Seveda končajo poziv s stalno puhlico, da je in bo nemško dija-štvo smatralo za svojo sveto dolžnost, da čuva nemški značaj vseučilišča in mesta. — Kdor čita ta izbruh nemško-dijaške nesramnosti in zdivja-nosti, mora se nehote smejati in pisce pomilovati. Sunt pueri! Pueri puerilia traetant! Toda žalostno je in za naše razmere značilno, da prinašajo ta poziv listi, ki se smatrajo za resne, da se drznejo časopisi javnemu mnenju zalučiti v obraz kopo neresnic, da je Gradec čisto nemško mesto, ko vsak Gradčan ve, da je nad petino prebivalstva slovanske narodnosti, ko je celo nemško-narodni »Grazer Tagblatt« nedavno opozarjal na silno nevarnost, ki preti graškim Nemcem od strani grafikih Slovanov! Ali stoji graSko nemštvo že res na tako slabih nogah? Tudi deklamacije o nemškem vseučilišču in nemški vedi ne mamijo razsodnih ljudi, ko lahko vedo, da je vseučilišče avstrijsko, da poučuje na njem vse polno profesorjev, ki so slovanskega rodu in mišljenja. Kdor pa pogleda v zgodovino graškega vseučilišča, prepriča se lahko, da so ob njega ustanovitvi Slovenci več storili nego Nemci. Sicer pa prih. kaj več!
(Ib Dolenjevasi pri Ribnici.) Presvetli cesar blagovolil dovoliti, da se tukajšnja ljudska šola imenuje: »Cesarja Franca Jožefa I. ljudska šola«.
(Iz Zagorja.) Dogovorili smo se, da skličemo javen ljudski shod za delavce, na katerem bomo razpravljali o najnujnejših gospodarskih potrebah, ker na tem polji delamo lahko z združenimi močmi, saj živimo v dobi kompromisov. Vse je bilo navdušeno za Bhod. Pa oglasi se naš Mihel: Sodrugi! Bojte se kaplanovih limanic. Na njegovo povelje se skliče 26. febr. kontrashod. Pride na-hrulit sodruge tudi Kristan. Ker se nam je šlo za stvar, smo mi shod preložili. Ker se je obetala za nedeljo 5. t. m. huda obstrukcija, smo ga omejili na povabljene goste. Pa prišli so vkljub temu za zborovanje navdušeni sodrugi pod vodstvom svojega generala. Ko so zagotovili mir, in da v slučaji narejeno škodo sami poravnajo, in da ne bo padlo na kaplana kot lani v Mediji, začeli smo zborovati in zborovali pet ur deloma mirno, deloma burno, vendar pa dostojneje kot v parlamentu. Naš Mihel si je hotel nazadnje zavarovati svoj stolček in je stavil revolucijo, naj sodrugi nikoli več ne slede kaplanovemu povabilu na konference. Ko je bil zato pošteno zavrnjen, ni nihče glasoval za tako despotično budalost, ampak je »sodrug« predsednik v odgovor shod zaključil.
(Dar.) Presvetli cesar je za popravo cerkve sv. Roka v Gorici daroval 100 gld.
(Potrjena zadružna pravila.) Iz Celovca, dne 6. marca: Tukajšnje deželno kot trgovsko sodišče je z odlokom od 23. svečana t. 1. zapisalo v zadružni zapisnik »Gospodarsko zadrugo
v Sinčivasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Podvzetje se opira na pravila od 13. svečana 1899.« — Zadružni odbor obstoji iz sledečih udov: 1. Janez Picej, posestnik in župan v St. Kancijanu, načelnik ; 2. Janez Šumah, posestnik in župan v Sinčivasi, prvi namestnik; 3. Lorenc Zilan, Hrvat v Srejah, drugi namestnik; 4. Lam-bert Einspieler, kanonik in drž. posl. v Celovcu ; 5. Matevž Šervicelj, komendator na Reberci; 6. Valentin Podgorc, prefekt v Celovcu; 7. Kancijan Vautižar, posestnik v Podgradu; 8. Boštjan Ražun, Erjak, posestnik v Gorečivasi; 9. Šimon Temel, Grunč, v Poddobu. — Zadnje tedne vršili so se po podjunski dolini v posameznih vaseh posvetovanja in pogovori o novi zadrugi. Zanimanje zanjo je med kmetovalci jako živo, ker vsi spoznavajo, da je zadruga zanje uprav vitalnega pomena. Bog blagoslovi njeno delovanje!
(Nečuvena surovost Nemcev.) Iz Velikovca, 5. marca. V sredo dne 1. marca se je v Velikovcu, v strastno nemško-narodnem Velikovcu, ki pa ves živi od denarja, ki ga Slovenci donašajo, yršil dogodek, ki je tipičen in kaže položaj naših ubogih Slovencev, ki žive kakor heloti na svojih rojstnih tleh. Dve slovenski občini z one strani Drave sta se z dacarji zaradi klavnega davka pobotali ter plačujejo kmetje pri občini dotični dac. A opravilna določila ukazujejo, da kmetje zaklanih svinj ne smejo voziti v mesto z jezikom v gobcu, česar pa kmetje do zdaj vedeli niso. To sredo pripeljal je kmet Slovenec z imenom Jožef Mert nekaj svinj na velikovški trg — z jezikom v gobcu. Prodal jih je, zdaj so ga prijeli dacarji in so tirjali, naj klavni davek še jedenkrat plača. Kmet je sicer imel boleto od občine, a hoteli so od njega ne samo, da plača davek še jedenkrat, marveč so mu kar naložili še 7 gld. 50 kr. globe! Mert je šel zdaj vprašat bolj izvedenega soseda gospoda Rabl-a, a tudi ta nič ni vedel o pogubni »jezikovni« naredbi, zdelo se mu je čudno in rekel je kmetu: ne plačaj nič, vsaj ui doma plačal, če bi kako škodo imel od tega, jaz za-te plačam. Mert se je na to vrnil k dacarjem, povedal jim, da ni volje plačati še jedenkrat davek, še manj pa globo. Zdaj so dacarji kmeta prijeli s silo, poklicali so še dva dacarja, ki so jim pomagali, zvezali so Merta z vrvjo, bili ga s pestmi po glavi, dajali mu zaušnice in ga hoteli odvesti v zapor. A kmetje sosedje so na trgu napadli dacarje in redarje, ki so Merta vlekli zvezanega med ljudmi, in so soseda oprostili. Razburjenost je bila med ljudstvom velikanska. Zdaj je šel gospod Rabi po domače Majar v Skocijanu z Mertom na sodnijo, a okrajni sodnik ju baje skoraj poslušati ni hotel, češ: »Das geht mich nichts an,» pristav g. Kuea pa je vsprejel njuno tožbo proti redarjem in dacarjem zaradi hudega ravnanja. Kmet je imel vse otekle roke, ker so ga bili z vrvjo tako trdo zvezali. Zdaj so še le začeli dacarji in redarji kmeta za odpuščanje prositi, ko jim je sodnijski pristav čital postavne določbe in kazni, katere jih čakajo; kmet je bil mehak dosti, da je od tožbe odstopil za odškodnino 5 gld. Ali ima dacar pravico, zaradi jezika davek še jedenkrat tirjati in nalagati kmetu globo, mi ni znano, gotovo pa nima pravice, kmeta napasti in ga pretepati. To postopanje se da tolmačiti le iz narodnega nasprotstva. Nemškonarodovci hujskajo svoje ljudi sistematično proti Slovencem; ta jim je kakor suženj, s katerim hočejo delati, kakor se jim poljubi, in vendar ravno naš dobrodušni Slovenec vzdržuje vsa strupena tuja gnezda. Razburjenost v slovenskih občinah onstran Drave je zavoljo tega dogodka velika.
(Učiteljsko vprašanje na KoroSkem.) Iz Celovca, dne 3. marca: Omenil sem že enkrat, da razni občinski odbori sklepajo peticije na deželni zbor, naj se povišajo plače učiteljem. Taki sklepi množijo se vedno bolj in dež. zbor se bode v prihodnjem zasedanju na vsak način moral baviti s tem vprašanjem. Kako stališče bode zavzemal dež. zbor, oziroma od kod naj vzame potrebni »drobiž«, ko je stanje deželnih financ ob famoznem nacijonalno-liberalnem gospodarstvu vedno slabše, vedo »bogovi«. Že več učiteljev se je zadnji čas odpovedalo učiteljstvu. Kakor kaže poročilo o zadnji seji dež. šolskega sveta, sta v zadnjem času zopet dve učiteljici in jeden učitelj odpovedali svoje službe.
(Prememba pri okr. glavarstvu v Tolminu.) Kakor smo že poročali, je okr. glavar v Tolminu,
grof Marenzi, premeščen v Trst. V narodnem oziru je bil vseskozi pravičen. On sam zna jako dobro slovenski ter je uvel slovensko uradovanje; a tudi za gmotni blagor ljudstva je storil mnogo. Takih uradnikov bi bilo slovensko ljudstvo povsod veselo. Njegov naslednik je G. Princig, sicer slovenskega rodu, toda Slovencem malo prijazen, kakor kaže njegovo delovanje v Gorici, koder je bil v zadnjem času postal že nemogoč. In vendar je prišel sedaj med čiste Slovence! Morda pa se mož poboljša, to vsaj upamo.
(Most čez Savo) proti Podgori je bil grof Ba-deni leta 1896 obljubil goriškim Lahom s pogojem, da bi namesto Katinelijeve vojašnice preskrbeli drugo poslopje za slovensko šolo. Za imenovani most je bilo v državnem proračunu minolo leto 10.000 in letos 70.000 gld., toda vprašanje o slovenski šoli še danes ni rešeno. Ali ni to dvojna mera?
(Sadjarsko društvo v Tolminu) bode prihodnjo nedeljo po večernicah imelo občni zbor, na katerem bode društveni tajnik g. A. Vrtovec predaval o sadjereji. Po zborovanju se vrši razdelitev cepljenk mej društvenike.
(Italijanski kandidat) za mestno skupino Pa-zin Labinj-Plomin je neki Mrach. Mož je, kakor kaže ime, čisto italijanske krvi.
(Nov slovenski časopis) je pričel izhajati v Clevelandu v Ameriki z imenom »Narodna beseda«. List bode izhajal jedenkrat na mesec. To je sedaj tretji slovenski list v Ameriki.
(Ogenj.) Dne ]. t. m. v noči je gorelo na Malem Ubeljskem pod Nanosom. Pogorele so štiri hiše, mnogo sena, precej živeža in 4 prašiči. Gasilci iz bližnjih krajev so obvarovali vaščane večje nesreče.
(Potres.) V soboto dne 4. marcija imeli smo v kozjanskem okraju ob jedni uri popoldne močan potres. Razun strahu, hvala Bogu, škode ni pro-vzročil.
(Požar.) Nedavno je pogorelo poludrugi hektar gozda pri Loki v krški občini. Škode je do 130 gld., ogenj je nastal vsled neprevidnosti.
(Politično krošnjarstvo.) Državni poslanec dr. Hofmann - Wellenhof je odpotoval v Nemčijo, da v imenu vsenemške zveze na raznih shodih »predstavlja« trpljenje avstrijskih Nemcev mej »barbarskimi« Slovani.
(Železni prstani bana Jelačiča.) Zadnja »Ve-dette« piše: Častniki in uradniki v glavnem stanu bana Jelačica, ki je bil od 10. oktobra do 2. novembra 1848 v Ilothneusidelu in v palači nadvojvode Maksimilijana v Beatričini ulici na Dunaju, so živeli v najlepšem prijateljstvu ter sklenili, da si v znak pobratimstva dajo napraviti 70 železnih, a pozlačenih prstanov z napisom: »Živio ban — Dunaj, 22. nov. 1848«. Vsi člani glavnega stana so se zavezali, da nosijo te prstane do smrti. V »Vedetti« vpraša nekdo: Ban, podmaršal Hartlieb, generala Zeisberg in Denkstein ter drugi — kje so? Ali še nosi kateri ta železni prstan? Ali je sploh še kateri živ? — Zagrebški listi poročajo, da je jeden teh prstanov shranjen v zagrebškem arheološkem muzeju.
(Kralj Milan zapusti Srbijo.) »Agr. Tagblatt« poroča, da bivši kralj Milan v kratkem zapusti Srbijo ter se preseli zopet v Pariz. Mesto njega prevzame vojno poveljništvo general Belimarkovič.
(Visoka starost.) Na Dunaju je te dni umrl najstarejši človek, M. L. Kolin. Dn<5 20. januvarija je bil 112 let star. Spominjal se je še dobro Napoleonovih časov. — V Restu na Ogerskem pa je 27. februvarija umrla za hripo ženska A. Szegerski, ki je doživeia 128 let.
(Kava.) Italijanski list »Economisto« poroča, da Amerikani popijo več kave, nego Evropejci. — Tako so Amerikani 1. 1897 porabili kave 6,363.400 stotov, Evropejci pa 6,103.000. V Evropi se popije največ kave v Nemčiji, in sicer so je v predzadnjem letu porabili 2,727.800 stotov, Francozi 1,546.200 stotov, Angleži le 248 400 in približno toliko Italijani.
(Napredek.) Visokošolec, ki jo rajši pil, nego se učil, je nazadnje prodajal že tudi svoje šolske knjige, da je dobil kaj za pijačo. V pismu do svojega očeta se je pohvalil, da je že slaven pisatelj, rekoč: Pomislite, oče, tako mlad sem še, pa se že živim od svojih knjig.
Društva.
(Ljudska in dijaška kuhinja) nam poroča, da je bilo v mesecu februvarju 701 gld. 90 kr. dohodkov in 665 gld. 51 kr. troškov. Zadnji čas so darovali mestni magistrat 50 gld., iz zapuščine umrlega g. Simona Robiča smo prejeli 25 gld. Novih podpornih udov pristopilo je do-zdaj 97. Bog daj obilnih dobrotnikov, ker je veliko revnih in vrednih prosilcev.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: Podružnica za Beljak in okolico 16 gld. — Slavna posojilnica v Mokronogu 10 gld. — Slavna posojilnica v Trebnjem 10 gld. — G. Franjo Petsche v Starem Trgu pri Ložu iz »Nar. Čitalnice« zbirko 3 gld. 20 kr. — Slavna hranilnica in posojilnica v Mengšu 5 gld.
—	Slavna posojilnica v Framu na Štaj. 5 gld. — Gospa Ana Majcen v Mariboru 37 gld. 06 kr. — Gdč. Julčka Ladinikova v Št. Lovrencu nad Mariborom nabrala v veseli družbi odličnih narodnjakov na Smolniku 5 gld. — Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani 64 kr. — Firma Skaberne v Liubljani od Ciril Metodovega platna 100 gld.
—	Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani po gospej Mariji Trčkovi 580 gld. 69l/» kr., ako prištejemo še zadnjič objavljeni znesek moške podružnice (360 gld. 51 kr.), sta obe šentpeterski podružnici nabrali za 1. 1898 veličastno svoto 941 gld. 20l/» kr. — Mohorjani v Dražgošah 1 gl. 60 kr. — Slava slovenskemu rodoljubju 1 Živeli nasledniki!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Vabilo) k občnemu zboru delniškega društva I. narodni dom v Rudolfovem 28. marca 1899 ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani s sledečim vsporedom: 1. Sporočilo o računu za leto 1898, bilance in dividende. 2. Sprememba § 3, 4, 12, 14, 24, 25, 26, pravil. 3. Volitev treh udov v pregledovalni odsek. 4. Naložba glavnic in gospodarske zadeve.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 7. marca. „Wiener Zeitg." objavlja cesarjev odlok, s katerim se sklicujejo na 14. marca deželni zbori češki, šleski, štajerski, koroški, kranjski in predarlski.
Dunaj, 7. marca. Vlada je zato odkla-dala s sklicanjem deželnih zborov, kakor piše „Fremdenblatt", ker je želela, da dobe češki Nemci dovolj časa, zbrati in staviti pogoje, pod katerimi vstopijo v deželni zbor. Vlada je pričakovala, da bodo to storili ter da bodo svoje pogoje objavili. Ker tega niso storili dosedaj, dasi je bilo zato časa in prilike dovolj, ni več vzroka, da bi se ne sklical tudi češki deželni zbor.
Dunaj, 7. marca. Danes ob 11. uri je bil posvet skupnih ministrov pod predsedstvom grofa Goluhovskega, pri katerem so bili navzoči Krieghammer, Kallay, Spaun od mornarice, Thun, Szell, Kaizl in Lukacs. Posvetovali so se baje o sklicanju delegacij v mesecu maju. Za ta slučaj bi morala vlada sklicati aprila meseca državni zbor, da izvoli delegate.
Dunaj, 7. marca. Listi poročajo, da so glede nagodbe nastale diference mej avstrijsko in ogersko vlado zaradi dobe za dovoljenje bančnega privilegija. „Neue Freie Presse" zahteva, da vlada nenadoma skliče
državni zbor, da poskrbi zato, da bo mogel zborovati, s tem, da Nemcem izpolni njih težnje, da zakonitim potom obravnava z Ogersko glede nagodbe.	'
Dunaj, 7. marca. Včeraj se je vršil shod društva katoliških mladeničev, na katerem se je označilo stališče napram protestantski protirimski agitaciji. Govorili so mej drugimi princ Lichtenstein, dr. Lueger in dr. Schopfer. Soglasno je bila vsprejeta tozadevna resolucija.
Dunaj, 7. marca. Prošnji Komenskega društva za ustanovitev štirih čeških šol na Dunaju je župan dr. Lueger kot načelnik okrajnega šolskega sveta ustregel le glede 10. okraja. Društvo je vložilo ugovor na naučno ministerstvo.
Trst, 7. marca. Včeraj je vtonilo šest mladeničev, ki so se vkljub svarilu ribičev ob burji podali na morje. Jedini Bucher se je rešil.
BudimpeSta, 7. marca. Ministerski predsednik Szell je bil včeraj pri cesarja v av-dijenci ter poročal o položaju, potem pa je obiskal člane avstrijskega kabineta. Popoludne je došel na Dunaj tudi finančni minister Lukacs ter se je vršil razgovor o rešitvi nagodbenega vprašanja.
BudimpeSta, 7. marca. Banffy se poslavlja v odprtem pismu od svojih volilcev in pravi, da se je sicer prostovoljno umaknil, vendar je bil to političen poraz, ker je manjšina prevladala večino.
BudimpeSta, 4. marca. V vasi Kozma v semlinskem okraju je vpepelil požar včeraj 110 hiš z gospodarskimi poslopji.
Rim, 7. marca. Papež je prebil včeraj več ur izvan postelje ter jel uživati navadno hrano. Dalj časa se je razgovarjal s kardinalom Rampollo.
Belgrad, 7. marca. Ruski poslanik Ša-bovsky je baje nenadoma odpotoval v Pe-trograd, ker ni prejel nikakega povabila k dvornemu obedu povodom obletnice proglasitve slobodnega srbskega kraljestva. Cerkvene slovesnosti in dopoludanskega vspre-jema se je poslanik vdeležil. Povabila baje ni dobil radi tega, ker je preveč občeval z voditelji opozicije.
vin lila iz
do 42'75 blaga za popolno obleko — tussor in shantungs-Pongees — istotako črna. bela in barvasta Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14-65 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. V Švico dvojni pismeni porto. 167 6-1 3
Tovarne za svilo G. Henneberg
(c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhn.
1	II	1
	SLOVENCI,	
	pristopajte k	
	„]>Taši straži«!	
a a	čas opazovanja	Stanje barometra v min	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	■Hi
6	9. zvečer	" 741-5	-4-2	si. vzh.	jasno	
7	7. zjutraj 2. popol.	742 5 740 4	-10 2 1-5	sr. jzab. si. jzah.	jasno n	00
tljKiPl? HO:
3.	marca. Franc. Trefalt železničnega uslužbenca sin, 2 meseca. Dunajska cesta 23, božjast. — Jožef Banovec, lončarja sin, 6 ur, Streliške ulice 8, oslabljenje.
4.	marca. Karol Šuster, črevl,ar, 19 let, Rožne ulice 3, jetika.
V	hiralnici;
5.	marca. Evfemia Neža Rozman, usmiljenka, 31 let, perilonitis tubercul. — Franc Rejc, rudar, 48 let, kap.
V otroški bolnišnici:
5.	marca. Marija Smak, delavca hči, 1 Vi leta, ecclampsia tubercul. pulmona.
V	bolnišnici:
3. marca Matevž KoSir, delavec, 22 let, vnetje možganske mrene. — Jožef Hranek, gledališki igralec, 62 let, srčna hiba.
6.	marca. Ana Jerančič, zasebnica, 83 let, ostarelost.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 7360 mm.
Srednja včerajšnja temperatura —2 7°, normale: 2-1°.
Zahvala. 251 11
Globoko ginjen po mnogobrojnih dokazih iskrenega sočutja ob bolezni in smrti moje ljubljene žene, gospi
Elizabete Zoreč
za darovane lepe vence in r ta namen darovane sv. maše in druga dobra dela, za obilno spremstvo k zadnjemu počitku došlim iz Ljubljane, sosedom in vsem iz širne šentvidske fare došlim, g. župniku in vsej čast. šentvidski duhovščini in gg. učiteljem, cerkvenemu pevskemu zboru za krasno petje pri sv. maši in na grobu izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem prečast. g. Mateju Riharju, ker je bil v dolgi bolezni vkljub obilemu poslu skoraj vsaki dan in ob smrti pozno v noč pokojnici vodnik in tolažnik. Zahvaljujem se gosp. zdravniku dr. R. Repiču, ker je s svojo veliko učenostjo in požrlo-valnostjo neozdravljivo suSico lajšal in gotovo nad pol leta pokojnici življenje podaljšal. Kličem vsem: Bog plačaj I
V Ljubljani, dnč 6. marca 1899.
Žalujoči soprog.
Ličila za SlaTMltJca se^ušeča^zi^hstmj
uporabo, dobe se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 11—1
Išče se "1
i©a lin®
IT

za slovensko in nemško stenografijo z lepo pisavo pod ugodnimi pogoji.
Kje, pov6 uredništvo »Slovenca«. 237 3-3
Lahko, polpokrito Sr kočijo
za dva konja ima jako ceno na prodaj
Giiricli, sedlar 231 3-3 v Ljubljani, Rimska cesta.
Kupnje in prodaja vse zdolej zaznamovane j efekte in druge Trednoatne listine po dnevnem knrzn.	BAHTKil lakso Veršec v I.JUIJI.JATM.	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6 do dnž po 4'/«"/o-Poitno - hranllnlčne položnice na razpolago.
-D u ii a j s lc a borz		a. §|!S]-
Sni 7. marca.
gkopni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100	>
Avstrijska zlata renta 4°/„......120	>
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron .	101	>
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	921	»
Kreditne delnice, 160 gld..............367	»
London vista...........120	>
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	>
90 mark............11	»
20 frankov (napoleondor)............9	»
Italijanski bankovci........44	»
C. kr. cekini......................5 »
15	kr.
95	»
10	»
45	»
80	»
85	>
75 »
47'/i» 97';,. 78 »
65	V 05 »
66	>
Dn6 6. maroa.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . .
>	> južne železnice 3°/0 .
>	> južne železnice 5°/„ .
>	> dolenjskih železnic 4°/0
172 gld. 60 kr. 158 » — » 194 99 141 130 108 112 98
179 124 99
50 20 60 70 50
26 10
60 80 60
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 26 kr,
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20
Rudolfove srečke, 10 gld.......28
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Gendis srečke, 40 gld.......84
Waldsteinove sreuke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	156 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3425 » —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	473 » — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 65 » 70
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	114 » —
Montanska družba avstr. plan..........243 » 45
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	188 » —
Papirnih rubljev 100 ................127 » 60
75 50
60
Nakup ln prodaja ~£XS
vsakovrstnih državnih papirjev, arefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
H E R C IJ Bw
10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
MjT Pojasnila "Mt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vBeh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sv&ti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti iBJ* 11 n. 1 o £ e 11 i li |rlavnlo,