U.« flHSHKflR anHiJMi IVENEC. Političen list za slovenski narod. f* prejem«« velja- Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejema«, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 9 flft.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne Številke veljajo 7 kr. naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedioija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 3. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. it. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. j^tev. O. V Ljubljani, v ponedeljek 9. januvarija 1893. Imetnik XXI. Občni zbor katoliško-političnega društva. Včeraj ob 11. uri dopoldne vršil se je v dvorani .rokodelskega doma" redni občni zbor katoliško-političnega društva v Ljubljani. — Kmalu ob določeni uri zbralo se je nad 70 društvenih članov v dvorani. Bili so večinoma iz Ljubljane. Navzoč je bil med drugimi blagorodni gosp, deželni glavar Oton D e t e 1 a , deželni odbornik dr. Papež; od zunanjih deželnih poslancev gosp. V. Ogorelec iz Škofljice ie več članov iz Šentvida nad Ljubljano. Zborovanje je otvoril društveni predsednik kanonik K 1 u n. V svojem nagovoru je omenjal velike važnosti katoliško - političnega društva za celo deželo ter poudarjal, da se je odbor zlasti tudi v tem letu trudil, izvestno izvrševati lepe društvene namene. To spričujejo mnoge odboroVe seje in sijajni društveni shodi, katere je društvo v mino-lem letu osnovalo v Ljubljani in po deželi. Preteklo leto je važno za Slovenee vzlasti zaradi tega, ker se je tako slovesno dovršil prvi slovenski katoliški shod, na katerem seje tako v elečastno, kakor še nisoli poprej, potrdilo starodavno slovensko geslo, kateremu je zvesto bilo in bo tudi našo katoliško - politično društvo. Glede političnega položaja rekel je gospod predsednik, da je zlasti v teh dneh še zel6 nejasen. O poganjanjih, ki se namreč vrš^ med vlado in posameznimi državnozborskimi strankami, ni dosedaj še nič znanega, tako, da nihče ne more vedeti za gotovo, kako da se stvari zasučejo v bližnji prihodnosti. Gotovo pa je, da bodo slovenski državni poslanci, kakor dosedaj, tudi v teh razmerah, ozirajoč se na duševna in gmotne koristi svojih volilcev, storili v verskem, narodnem in gospodarskem oziru, kar bodo spoznali kot potrebno in razmeram primerno. Nadrobneje o društvenem delovanju je poročal društveni tajnik g. Andr. K a 1 a n. To poročilo do-slovno ob priliki objavimo. Število društvenikov se je pomnožilo za pol drugi sto članov. Glasilo društva .Domoljub" tiska se za 1. 1893 v 8000 iz-tisih. O denarnem stanju, ki se sme imenovati prav ugodno, je poročal društveni blagajnik gosp. Ivan P e t e r c a. V vodstvo katoliško-političnega društva za leto 1893 so bili soglasno izvoljeni naslednji gospodje: a) kot odborniki: Anton Belec, trgovec in kleparski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano, deželne bolnišnice primarij dr. Vinko Gregor ič, korni vikar Andr. Kalan, kanonik, državni in deželni poslanec Karol K 1 u n , odvetnik in deželni odbornik dr. Pr. Papež, posestnik in trgovec Iv. Peterca, trgoVec in posestnik Karol P o 1 a k , državni in deželni poslanec Fr. P o v š e , vpok. dež. sodišča svetnik Lud. Ravnikar, odvetniški koncipijent dr. Ivan Šušteršič; b) kot namestnika profesor dr. Ivan J a n e ž i č in trgovec in posestnik Franc Peterca. Danes zvečer imajo novoizvoljeni odborniki svojo prvo sejo, v kateri si izvolijo načelništvo za tekoče leto. Prepotrebnemu drnštvu želimo v novem letu mnogo vspehov, vzlasti prav mnogo novih članov. Slovenski liberalci in loža. ii. Nameni lože. Čast . •. br(atom) . •. framasonskih lož v Gornji Italiji! .......Obrnemo se na lože in brate v Gornji Italiji v neki zadevi, ki je največega pomena za zmago resnice naproti pustolovnim izrodkom teokra-cije in čeznaturnih ver, posebno katoliške vere, ki je najbolj trdoživa med njimi. Vse hvale vredno je, kar se je na Laškem že zgodilo za humaniteto. Da so se zatrli cerkveni redovi, da se je vzelo cerkvam njihovo premoženje, in da se je vničila svetna oblast papeževa, to so trije veliki zgodovinski dogodki, ki so podlaga framasonskega delovanja na Laškem. Vse hvale vredno je prizadevanje v tisk u in šoli. Ali to še ne zadostuje. Med ljudstvom je še preveč globoko vkoreninjenib predsodkov. Zato je treba izkoristiti sedanji položaj in pridobitve preteklosti in določiti skupen načrt za delovanje, da potem srčno, mimo in gotovo svoj namen dosežemo." Ta skupen načrt se glasi: .Najprej je treba prepričati ljudi, da se framasonstvo nič ne peča s politiko, marveč da je njegov edini namen dobrodelnost, miroljubnost in prizadevanje ljudi oprostiti verig dogem in zapovedi, v katere jih je vkovala vera. .Drugič je treba ljudi pridobiti za misel, da framasonstvo ne napada katoličanov, ampak le klerikalce, ki katoliško vero kaze in oskrunjajo, ker jo tirajo na politično polje. Da pa to dosežemo, treba je vedno povdarjati, da vera vživa popolno prostost in je nobeden ne napada. .Vsakdanja skrb br. framasouov mora biti obrnjena na vzgojo in pouk v šoli. Skrbeti morajo, da ne bo nihče za učitelja nastavljen, ki ima še količkaj verskega mišljenja. Šole naj bojo indiferentne (brezverske) ali pa proti verske. Da dobimo šolo v svojo oblast, moramo jo izviti iz rok občinam, ki so večkrat še polne verskega duha in jo podrediti državi, katero vladajo framasoni. Brezverska vzgoja naj se v nebesa povzdiguje, vse pa, kar dela nečast duhovniku ali klerikalnemu učitelju, naj se prav živo slika." .Da bo pa na polju poduka kaj vspeha, treba je prisiliti duhovnika, da molči. Zato v niču j te njegovo veljavo pri ljudstvu, opisujte ga kot goljufa in hinavca, ki čednosti, katere drugim ozna-nuje, sam ne spolnuje, in tega, kar druge uči, sam ne veruje, in se tako živi le od neumnosti in ne- LISTEK Gozdarjev sin. (Povest iz domačega življenja. — Spisal F. S. P.) (Dalje.J III. Za teden dnij sta stopala naša dva znanca, Janez in Surga, precej hitro po strmi stezi, ki pelje čez Zelenico ob Ljubelju na Koroško. Zgodaj je še bilo. Pod nogami jima je škripal zmrzel sneg, da je dostikrat Surgi izpodletelo, ker ni imel tako nakovanih čevljev, kakor Janez. Poleg tega pa tudi ni bil vajen poti, kakor njegov tovariš, ki je že preteknil vse kote po planinah. .Prebiti sneg pa planine in še take steze, ki so komaj za divje koze, ne pa za ljudi," jezil seje Surga, ko se je pobiral s tal. .Nič hudega, če se malo pripogneš," pošali se Janez. .Le pojdi po mojih stopinjah, pa bo dobro. Malo še potrpi! Precej sva na vrhu." Solnce je uprav vzhajalo izza sosednih Karavank, ko dospeta vrh Zelenice. Odprt |ima je bil pogled na Koroško, po kateri ju popelje pot na Štajersko. Po kratkem oddihu se napotita dalje proti Celovcu. Štiri dni sta hodila do Ljubnega. Od tod sta krenila ob potoku Lisingu v dolino, kjer je Surga vedel za delo. Zvečer dospeta do samotne, velike kmetiške hiše, ki je stala prav v kotu vse doline, blizu izvira Lisinga. Povsodi so se razprostirali mogočni gozdi ter obdajali človeka na taki samoti z nekako grozo. .Sedaj sva pa dobra," izpregovoril je Surga. .Vendar je jedenkrat konec pasjega pota! Vidiš, i Janez, to je gostilna, kjer se kaj popleše in popije. Tu bodemo živeli! Za jedno nama gospodar povč, kako je z delom. Dobiva ga gotovo. Tudi starih znancev je tukaj mnogo. Lahko bodeš govoril slovenski. Saj še celo gospodar razume nekoliko." Prideta pred vežne dveri, ki so bile že zapahnjene. Surga udari s pestjo po njih. Kmalu se za-čujejo v veži težki koraki, ključ se obrne in med vrati se pokaže velika postava gospodarjeva, že osivelega Miheljna, ki je držal v roki lojevo svečo. Mihelj izpozna Surgo kot starega znanca ter mu stisne dobrovoljno desnico. Vstopijo v sobo. Celo obmizje porastenih mož je sedelo ob bokalu vina. Zvedavo so gledali nova prišleca, katera je gospodar peljal v stransko sobo. Tam so se hitro pomenili, kaj in kako zastran dela. Mihelj jih je bil vesel, posebno še, ker mu je pod- jetnik naročil, da naj mesto njega sprejme vsakega delavca, ker se mudi, da prej ko mogoče po tej strani opravijo ter gredo potem drugam koparit. Obljubil jima je, da prihodnji ponedeljek preeej lahko začneta drvariti. V tem jima je že prinesla Rezika, mlado, brdko dekle, večerjo. .Ker vem, da sta trudna in lačna," ogovori ju slovenski, .napravila sem precej večerjo, da gresta prej k počitku." .Dobro, dobro," poprime hitro Janez, vesel, da je dobil deklico, s katero se bode mogel pogovoriti, dokler se ne privadi nemščini. .Saj sva že res potrebna jedi in počitka. Kaj meniš, s Kranjskega pa tu gori, to ni kar si bodi. Preklicano, tako sva tolkla in krevsala, da sem že vsega naveličan." .No, se bota pa izpočila. Kranjskim korenjakom nič ne d6 taka pot. Trdni so, kakor bi bili iz železa. Sedaj grem pa precej pripravit sobo, da gresta lahko koj spat." Surga je vedno gledal tja v sosedno sobo. Ko ga Janez začudeno vpraša, je-li to dekle s Kranjskega, ker govori tako lepo slovenski, odgovori mu nejevoljen: .Mati je bila menda Kranjica; pa mari so meni ženske. Le preklicano me jezi, da ni no- vrduosti ijudij. Nižjo dubovščiuo je treba ščuvati zoper v i $ j. o in ji obetati, da je hočemo oprostiti avtoriteto škofovske iij paj^ve. Lj,s$em moran*o pa prigovarjati, da i^ajp ne 4»tto pi^^o osnovati cerkveno premoženje, ampak tugjji pravdo si izbirati župnike. Da fe Mftiee sedaj ljudstvo ne izvršuje, pri^ja od tod, ker g* je željnost pap^eva in ^tofovska ogoljufala Pra¥iS%" „Na ta način bomo vni&li katoliško hjerariujo, vero izročili lajikom, duhovnika pa ponižali za državnega služabnika. — Te zveličavne ideje (I!) razširjate najlažje po časniki^, društvih in javnih govorih . . „Ta navod naj vsi br . • . natanko spolnjujejo" sklepa okrožnica. „ Nedaleč je namreč dan, ko bo liatura na razvalinah raznih ver pela pesen odrešenja, ko bo razodeta vera nehala zatirati človeške moči, ker se bo človek edino za to trudil, da doseže na tem svetu ono srečo, katero pričakuje zdaj, kakor uekake sanje, še le v prihodnjem življenji. Sploh ničesar ne opustimo, kar more ob veljavo spraviti vse, kar nosi verski značaj, posebno se borimo zoper katoliško časnikarstvo." (L. T. II. 386.) Iz te okrožnice se kaže, kako sovražen duh ka-tolištvu veje v ložah in s kakim orožjem se bojuje ta krtova družba. Nikar pa ne mislite, da se loža ne poslužuje v boji zoper katoličanstvo drugih vreditev raz-ven teb, ki so v tej okrožnici priporočena. Omenim le eno, ki v okrožnici ni omenjeno, p* vendar vrlo dobro pospešuje framasonska načela. Mislim nemoralno s t. Že 1. 1822 se je v tem oziru izjavil br . • . Ficcolo: ,, Poglavitno je, da odtrgamo človeka od njegove družine in mu vzamemo nravnost. Ker se človek že od narave rad ogiba družinskim skrbem in hrepeni po prepovedanem razveseljevanju, zato je naša imaga toliko lažja. Najboljše bodalo, katerega zabodemo cerkvi v srce, je korupcija." Tega prepričanja pa ni samo omenjeni frama-son, ampak on je le naznanil recept, po katerem se je loža vedno ravnala in se še ravna, prepričana da toliko časa ne more nihče biti dober framason, dokler še kaj drži na nravnost in sramežljivost. Kako deluje loža v tem pogledu, nam pripoveduje Orly, bivši tajni svetnik in bavarski zastopnik v Švici (od 1. 1807—1827) in sam dolgoleten framason. n Posebno" to so njegove besede, „temu se nisem mogel nikoli dovelj načuditi, kako goreče in vneto so iluminati vzlasti z razuzdanimi, poželjivost vzbujajočimi spisi za svoje namene obdelavali pobožno švicarsko ljudstvo Povsod so vsiljevali te spise, posebno so si v svoji satanski zlobnosti izbrali za svoj delokrog slovečo Božjo pot „Maria Einsie-deln", kamor prihaja vsako leto na tisoče romarjev iz Švice, z Nemškega in Francoskega častit nebeško Kraljico in si čistit svojo vest v zakramentu sv. pokore. In na tem kraju milosti Božje je odprto fra-masonstvo tovarno nemoral nos ti! Trije bukvarji so na skrivnem založili nesramnih podob in ostudnih knjig, ki so se jako po ceni prodajale, vzlasti žeuski mladini. benega znanca. Lahko bi se človek zastonj napil. Se ve, Kranjec je priden, da je res preveč. Te le štajerske mrcine pijejo tukaj, Kranjci pa delajo kot črna živina. Pa naj le! Privoščila si bodeva pa potlej več, ko bo kaj cvenka v žepu." Vstala sta ter šla spat. Surga je gostom pri veliki mizi voščil lahko noč, seveda po nemški. Ni bilo dolgo tega, odkar sta prevzela naša zuanca delo. Neke sobote večera je bilo zbranih nekaj drvarjev v zakajeni bajti, oddaljeni tri ure od Miheljeve gostilne. Ogenj je gorel sredi koče na ognjišču, kamor so ravno pristavili večerjo. Drvarji so pa sedeli na okrog ter pušili tobak. Med njimi sta bila tudi Janez in Surga. Sorga je bil kaj vesel ter je mnogo govoril in debelo lagal svojim tovarišem, ki so se zadovoljno smejali ter hvalili zvitega Snrgo. Janez jih pa ni razumel. Jezno se je potegnil tje po pogradu. Sam pri sebi je pa dejal: „Ce bodo samo ta ,hinder hander' gonili, naveličal se bom kmalu vsega. Če ne dobim skoraj tovariša, s katerim bom mogel govoriti in s katerim udariva na lov, pa grem domov. Naj me utaknejo v vojake. Bolje je, da me ubije Lah, kakor da bi se tu dolgočasil. Samo ta budirjev Surga bo še čutil pred, kaj se pravi, mene za nos voditi!" (Dalje sledi.) V Aargau-u si je za razširjenje nemoralnosti v prvi vrsti trudil znam Zschokke, znan po svojem spisu: „StttyLden der Andacht". K tej »javi pristavlja Leo l>ksil (str. 360)> »Enako delaje tripični bratje ie dandanes; kam^ postavi framasgastvo svojo nogp, začne se takty porn^grafično slovstvo, lačne se n^sj^mfa umetnost in kt^or iz tal rastA nesramne ^,iše."---rr — Pri na(| —K. ... L...-rrr—-rrs »T r 11' *' I Politični pregrfed. V Ljubljani, 9. januvarija. V notranji politiki bodo pogajanja o sestavi nove večine pač še dolgo največ pozornosti na-se obračala. Za levičarji je Ta&ffe vsprejel načelnika poljskega kluba, Javorskega. Pri tem posvetovanju je pa namesto trgovskega ministra bil minister za Galicijo, Zaleski. Jaworski ni izrazil nobenih po-mislikov proti vladnemu programu. Pač se je pa vodja poljskega kluba odločno izrekel proti nekaterim željam, katere so izjavili levičarji pri posvetovanju z grofom Taaftejem. Poljaki bodo torej skušali preprečiti, da se levičarjem več ne dovolj, nego se jim je obljubilo v vladnem programu. Ta odločen poljski ugovor je vsekako precej potrl levičarje. Po svojih posvetovanjih pri ministerskem predsedniku so bili jako veseli, da vlada tudi ne ugovarja kakim spremembam svojega programa. Pričakovali so, da bodo še kaj dosegli, posebno ker se iz ohcijoznih glasil vidi, da je vladi mnogo ležeče na levičarjih. Posvetovanja s Poljaki pa še neso končana. Drugič bode pa povabljen Madzejski, ki ima za Jaworskim prvo besedo v poljskem klubu. Madzejski je pa malo bolj konservativen in bode torej še odločneje se izrekel proti levičarskim terjatvam. Nekateri levičarski listi sklepajo iz tega, da Madzejskega še ni bilo pri prvem posvetovanju, da mej Poljaki ni jedinosti. Po našem mnenju se pač jako motijo. Gotovo je, da vsi poljski poslanci popolnoma jednako ne sodijo o vseh stvareh. Ali ko pride do kakega odločilnega korifca, bodo pa Poljaki pokazali popolno jedinosc in s tem se bode moralo računati. Še bolj je pa levičarje poparilo posvetovanje s grofom Hohenivartom. Že to smatrajo za neugodno znamenje, da pri tem posvetovanju ni bilo Baquehema. Ta je tudi sestavljal program za novo večino iu tudi bil pri posvetovanjih Taaffeja z zastopniki levičarskega kluba. Ko pa je prišel grof Hohenwart na vrsto, je pa Taaffe poklical grofa Schonborna in Falkenhajna, to najbrž zaradi tega, ker upa, da beseda teh dveh konservativnih ministrov pri načelniku konservativnega kluba največ opravi. Kako se je izrekel grof Hohenwart o vladnem programu, tega liberalni listi dosedaj neso mogli izvedeti. Posebno pa vznemirja liberalce, da konservativni listi baš sedaj z vso odločnostjo naglašajo, da se konservativci ne morejo odreči od verske šole. V tej Btvari konservativna stranka ne more sama odločevati, temveč se more ravnati po navodilih škofov. Kadar škofje sprožijo to stvar, mora konservativna stranka napeti vse svoje moči. Zaradi tega pa v tem oziru ne more dati nobenih obljub. Levičarski listi se že boje, da se bodo baš zaradi tega še morda razbila pogajanja. Levičarji ne marajo vstopiti v novo večino, če se v njenem programu odločno ne izreče, da se vprašanje o verski šoli odloži. Po sklepanju liberalnih glasil v novi večini ne bode nemških konservativcev, ali pa sploh večine ne bode. Liberalci bi seveda najrajše videli, da se ves konservativni klub potisne v opozicijo. V tem slučaju pa Poljaki ne marajo vstopiti v novo večino in brez njih se pa večina sestaviti ne da. Težave se torej kopičijo in še nič gotovega ni, da bi se večina zares sestavila. Če se sestavi nova večina, bode vlada zbornici kmalu predložila več važnih narodnogospodarskih reform. Pred vsem pride poljedelski minister z jako važnimi predlogi. Dve teh predlog, o osnovi kmetijskih zadrug in pa o ustanovljauju dohodninskih posestev, nekakih kmetskih domov, je poljedelsko ministerstvo že izdelalo, samo posebna "komisija iz zastopnikov raznih ministerstev jih še mora pregledati. Ti predlogi je kmetijski minister že davno obljubil, ali se je stvar odlašala zaradi potrebnih študij in političnih težav. Pri posvetovanju o teh stvareh bode imela nova večina pokazati svojo sposobnost. Posebno levičarji bodo morali pokazati, koliko jim je mari na prospevanju našega kmetijstva. Mi se boiimo, da bodo te reforme huda skušnja za novo večipo, Liberalci, ki zastopajo 1» koristi židovskih kapitalistov ig, se toj* okrepčanja kmetekega življa, bodo, najbrž nafti* vlad** predloge za re^djijonarne, kajc# se jim reakcij?t/yr*e, tudi obrtn# zadruge. Napredno je lq ^ kar Židom korist. £er sestava novp, veiine olu^a na-se vso po-zorn,9ftt, se jj^opisi dosti i>e brigjifc za itfpe mestne voljtv* v Liberci na Češke**, 0» so liber-ške razmere ie nedavno vzbujale največ}« tanimanje vseh avstrijskih Nemcev. Kandidate ste postavili obe nemški stranki. Mej nemškonarodnimi kandidati pogrešamo dosedanjega župana in podžupana, ki sta zaradi zakrivljenih nerednostij v mestni upravi zgubila volilno pravico. Liberalci so pa v tretjem razredu postavili za kandidate šest tovarnarjev, štiri trgovce, jednega zasebnika in pa štiri male obrtnike. Da ti kandidatje neso najboljši za ta razred, v katerem volijo največ mali obrtniki, je gotovo, ali pa liberalna stranka menda druzih dobiti ni mogla, ker mej malimi obrtniki ne u|iva dosti simpatij. Čehi se posebno ne brigajo za volitve, ker v narodnih ozirih nobena izmej obeh nemških strank ne kaže pravicoljnbnosti. Nemški nacijonalci se najbrž tudi ne bodo i|pal| takp, brezobzirno več postopati, ko so videli, da na Dunaju njih prusofilstva nikakor ne mislijo mirno gledati. Ker glavnih huj-skačev Sehfickerja in Pradeja več v mestnem zboru ne bode, tudi nemškonarodna stranka ne bode več tako predrzna, da bi vladne odredbe kar teptala z nogami. Od liberalcev pa Liberčanje nemajo posebno dobrega pričakovati. Zlasti za nižje prebivalstvo bi liberalci ničesa ne storili, ker jim bi bili le interesi tovarnarjev na srcu. Kam pelje liberalna politika, to nam še jasno kaže panamska afera, ki vedno sega v dalje kroge. Zaprti Blondin je posebno veliko obteževal-nega povedal proti bivšemu ministru javnih del Baihautu. Ta mož je mnogo pripomogel k tem sleparijam. 1886. leta, ko je bil minister, je poslal inžener Rousseau obširno poročilo, v katerem je dokazoval, da panamski prekop skoro ni izvršljiv in da se zaradi silnih težav niti proračnniti ne d&, koliko bode stal. Minister je pa to poročilo samovoljno predelal in tako občinstvo preslepil, da je Tsekako pričakovati, da 6e prekop do 1892. leta dodela. To je Baihaut storil samo na ljubo nekaterim podjetnikom, kateri so pri panamskem podjetju hoteli si napolniti svoje žepe. Za uslugo je pa bivši minister dobil neznatno svoto pol milijona fr. Zaradi tega se bode sedaj moral zagovarjati pred sodiščem. Ker je pa on to slepaiijo napravil za svojega ministrovanja, ga ne bode sodilo navadno sodišče, temveč senat kot državno sodišče. V mini-sterstvu vedno bolj premaguje mnenje, da ne kaže druzega, kakor panamski stvari pustiti svoboden tek. Loubet in Ribot sta bila dolgo časa za to, da naj se stvar potlači, ali sedaj sta se pa menda tudi že prepričala, da je to le še vzbudilo večjo nevoljo mej prebivalstvom. Loubet baje misli dati svojo ostavko._ Iz mestnega zbora ljubljanskega. Vredba občinskih uradov pri mestnem magistratu ljubljanskemu. V seji mestnega zbora dnd 5. t. m. se je vendar enkrat sklenila vredba občinskih uradov. Poročal je o tem mestBi odbornik dr. S t ar 4. Nejprej se je sprejela določba, ki slove: § 1. Vsi mestni uradniki, kar jih je s plačo v|službo vzetih, del4 se na šest činovnih razredov. § 2. Čin (Bang) mestnega uradnika določuje mero njegovih prejemkov. § 3. Trdno (po sistemi) ustanovljeni prejemki so: a) plača, in pa b) dejalnostni (aktivnostni) prikladi. § 4. Vsakemu činovnemu razredu ustanovljene so plače s tremi stopinjami, in sicer: I. činov-; nemu razredu: 2000, 2200, 2400 gld; II. činovnemu j razredu: 1500, 1650, 1800 gld.; III. činovnemu razredu: 1200, 1300, 1400 gld.; IV. činovnemu razredu: 1000, 1075, 1150 gld.; V. činovnemu razredu: 800, 875, 950 gld.; VI. činovnemu razredu: 600, 675, 750 gld. § 5. Zaradi peazije se samo plača, katero je uradnik ob času peniijoniranja užival, v račun jemlje. § 6. Na višjo plačo enega in istega činovnega razreda naj se pomakne uradnik po vsakih petih letih, ki jih iipolui popolno zadovoljujoče služeč v tem čiuovnem razredu. § 7. Mero prejemkov določuje Čiu (§ 2 ), ki pristoji mestu, katero uraduik za trdno (delimtivno) zavzema. Takim uradnikom, kateri imajo samo naslov in značaj višje službene kategorije, ali kateri so na trdno višje službeno mesto le začasno postavljeni, pristoje činu tega višjega mesta primerni prejemki še le tedaj, kadar se jim to višje službena mesto za trduo podeli. Ti uradniki, kakor sploh tisti uradniki, kateri so na kako mesto le začasno postavljeni, nimajo mkake pravice, da bi se jim ta čas njihove službe računil za petletnico, ako se jim to službeno mesto pozneje za trdno podeli. § 8. Z nižjega činov nega razreda na višji se prestavljajo uradniki po imenovanju, katero pristaja občinskemu svetu (§ 30. občinskega reda). § 9. Cinovnim razredom ustanavljajo se sledeči dejalnostni prikladi: I. činovnemu razredn 400 gld,, II. čiuovnemu razredu 300 gld., III. činovnemu razredu 240 gld.. IV. činovnemu razredu 200 gld.. V. činovnemu razredu 160 gld., VI. činovnemu razredu 120 gld. § 10. Tistim uradnikom, katerim se d& stanovanje, se ne izplačuie dejalnostni priklad. § 11. Praktikanti se ne uvrste v nikak čmovni razred, vendar se jim — kar se tiče opravljanja njihovega službenega poklica — da značaj mestnih uradnikov. Ali v prisego vzeti smejo se praktikanti še le po enoletni, popoluo zadovoljujoči poskusni praksi, katera se jim všteva v službeni, pri odmer-jenju penzije računjeni čas. § 12. Praktikantom, katerim je izkazati višjo znanstveno izomiko, dovoli se adjutum letnih 600 gld., drugim pa adjutum letnih 480 gld. § 13. Tisti, že sedaj pri mestni občini služeči uradniki, kateri po starem sistemu že uživajo petletnice, ali kateri so sploh že več časa služili v eni in isti plačni stopinji stare službene kategorije, se bodo pri novem imenovanj'! la uradnika z naslovom, brez ozira na čas, kolirila in Metoda govorilo že davno pred katoliškim * ' i shodom; — toraj nje ustanovitev ne more biti na-j perjena proti katoliškem shodu. Načeluištvo ženske podružnice družbe sv. Cirila iu Metoda v Št. Vidu | nad Ljubljano, du4 5. jan. 1893. Katarina Žirovnik, i prvomestnica, Janja Miklavčič. tajnica. — Obžalujemo ; si. načelstvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, : da v svojem popravku ničesar ne popravi. Kajti v I dopisu iz Št. Vida objavljenem v »Slov. Narodu" so bile jako pikre opazke o kat. shodu, češ, da se g. Belec svojega ravnanja vsaj ondi ni prečil. Z ozirom na to, je bilo prav opravičeno reči našemu g. dopisniku, da se zlorablja družba proti kat. shodu. — Gdčni Jani Miklavči6 pa, ki j» kot tajnica sestavila ta popravek, povemo, da naj rajši svoje popravke piše v pravilni slovenščini ter naj svoje šolarje uči, da predlog »p r o t i" v slov. jeziku zahteva dajalnik, ne pa mestnik, kakor se v popravku dvakrat čita, — ako si to zapomni, dosegla je s svojim popravkom vsaj nekaj za svoje pisateljevanje prav potrebnega. (Cndna bolezen.) Pred nekaj dnevi dobila je na Vidmu, v dobrepoljski župniji, neka 12 let stara deklica nenavadno bolezen. Podobna je eitazi. Zamakne se za nekaj časa, v tem stanu zamahne z rikama kakor bi hotela nekaj prijeti, giblje ustnice s sklenenimi rokami kakor k pobožni molitvi, premetava jez>k in se dela kakor bi hotela kaj zavžiti prav s težavo. — To se ponavlja na vsaki 2 uri. Ona pravi, da se obhaja, da vidi mašniks* ki ji prinese sv. hostijo. Še razne druge čudovite stvari pripoveduje, da radovedno ljudstvo kar trumoma hodi gledat. Da bi le ne bilo preveč nepotrebnega šuma in govoric! — Zdravnik se je izrekel, d| je histerična bolnica. (Iz Celovca), dnd 8. junija: Nemški strelci so hoteli napraviti prihodnji svoj »bundesschiessen" v Celovcu. Pa tu se za to ni moglo spraviti vkup potrebnega »drobiža,, zato so odrekli slavnost v Celovcu Pri zadnn strelski slavnosti v Brnu, ki se je vršila minolo leto, bilo je primanjkljaja samo 60.000 gld. — Od novega leta do četrtka padlo je tu snega 75 centrimetrov visoko. (Stolna cerkev zagrebška) bo kmalu popolnoma dozidana in za kratko se zopet otvori ta sijajni spomenik hrvaške prošlosti. Pred nekaj dnevi pa se je raznesla po Zagrebu vznemirjajoča vest, da je zidovje severnega zvonika pokazalo nevarne razpoke, »Obzor" od četrtka prinaša o tem zapisnik, ki so ga sestavili v tej zadevi strokovnjaki, ki so vse natanko preiskali in se izjavili, da imenovane razpoke nikakor niso nevarne in da so le naravna posledica onega tlaka, ki nastaje s tem, da se zida zvonik v višino; take razpoke se kažejo pri vsaki večji zgradbi; bkrati se je pa na oglu severnega zvonika v večjo varnost postavil velik podporni slop in s tem se je pročelje jako izlepšalo; podzidala in z nova utrdila sta se tudi temelja obema zvonikoma. Bog daj srečo 1 (V Oseka) so zaprli šolo radi osepnic. (Samomori na Dnnajs.) Minolo leto vzelo si je na Dunaiu 329 osob življenje, iu sicer 272 moških in 57 ženskih. Najstarejši samomorilec je bil štiri-insedemdesetleten mož ki se je obesil, najmlajši sedemleten deček, ki je skočil iz okna. Druga najmlajša samomorilca sta bila 11'/t leten deček, ki se je obesil, in 13leten deček, ki se je zastrupil. Te številke glasno govorč, kam pride svet brez Boga! Telegrami. Dunaj, 7. januvarija. Danes popoldne je bilo pri ministerskem predsedniku daljše posvetovanje, katerega so se udeležili načelnik klubu konservativcev, grof Hohenwart, minister grof Falkenhayn, baron Gautscb, dr. Steinbach in grof Schdiiborn. Posvetovania se hodo nadaljevala. Praga, 8. januvarija. Kakor poroča »Politik" je višegradski kanonik Brynych imenovan kraljevo-graškim škofom. Pariš, 8. januvarija. Andrieni je na poziv, da rn^j naznani vse podkupljence, da se naredi konec panamskemu škandalu, odgovoril, da za panamsko zadevo pridejo na vrsto vojaška zalaganja, pogodbe z velikimi družbami o koncesiji tuneških obveznic, kupovanje in grajenje železnic. Še le potem se občinstvo mirno oddahne, ko bode konec oportuni-stičnemu vladanju. Pariš, 9. januvarija. Storile so ee potrebne nareiibe. da hb jutri ohrani red. V vseh vetjih mestih se koncentrujejo čete. Kandy, 8. januvarija. Nadvojvoda Prane Ferdinand je danes ostavil Kandy, da ogleda zgodovinski kelevevaški tolmun in staro mesto Anarad-hapura. V torek povrne se nazaj. Madrid, 8. januvarija. Kraljica je že podpisala dekret, s katerim se razpušča zbornica. Razpust se je še odložil. Carigrad, 8 januvarija. Zaradi snega v Balkanskih gorah danes sem ni došla nobena pošta in se tudi ni mogla nobena odposlati. Washington, 9. januvarija. Državni tajnik Furster je 'zrekel mnenje, da načrt zakona o prepovedi priseljevanja ne ruši nobenih pogodb. ITmrU no : 4. januvarija. Marija Vodišek. paznikova hči, 6 mesecev Prečne ulice 5, bronehitis. — Jurij Mele, kajžar, 74 let, Kravja dolina 11, plučnica. 5. januvarija. Marija Potočnik, klavčeva žena, 56 let, sv. Petra cesta 53, plučnica. — Marija Skofic, zasebnica, 84 let, Poljanska cesta 26, marasmus senilis. — Franc Peternel, ključaničar, 25 let, sv. Petra cesta 60, jetika. — Leopoldina Gostič, delavčeva hči, 2 meseca, Prečne ulice 8, božjast. T 91 ) «• t. 6. januvarija. Pri Maliiu: Lavrenčič, železniški uradnik; Kiinig, zasebnica; Honigaian, iz Kočevja. — Better, zasebnik, iz Mo-nakovega. — Glasser, trgovec, z Dunaja. — Majdič; Kalan ; Sajevitz, hotelir; Ivan Majdič in Krener iz Kranja. — Danini in Janick iz Bolonje. — Poche, Pichler in Cordier, zasebni uradniki, iz Vevč. — Kavčič iz Ljubljane. Pri Slonu: Rauman, trgovec, z Dunaja. — Fried, po-tovalec, iz Prage — Lengel, trgovec, iz Vel Kaniže. — Starč iz Mengia. — Lomar. trgovec z lesom, iz Tržiča. — dr. pl. Hoffer, odvetnik, iz Cmureka. Pri Južnem, kolodvoru: Julij in Rudolf Schambera iz Beljaka. — Goagdman, trgovec, iz Monakovega. Pri buvurskem dvoru: Hlebš, trgovec, s soprogo, iz Kranja. — Handler iz Srednje Vasi. — Latatler, trgovec, iz Dubrovnika. — Hudelist iz Velikovea. —■ Brotschen iz Žužemberka. — llogler, inženir, s stariii, z Dunaja. Vr«»m#»n*tro »porodilo. opazovanja 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. »več. Stanje cnkomvr* t mm toplenarm po Caitiju "739 1 738 7 139'7 -2 0 -4 4 V >j 11 r sj. zapad V r c. m « » ,_ a r * r oblačno 8 7. u zjut. 2. n pog. 9. u zven. 739 3 -12 6 si. vzh. 737 7 -6 6 si. svzh. 738 6 -11-8 arednja temperatura obeh dni za 0-1 in za 0 5° pod normalom. jasno 0 00 o- 00 -2'90 in —3-3", oziroma Potrtim srcem naznanjam v svojem iti svojih otrok imenu prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega preljub-Ijenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Ivana Sega, posestnika, trgovca in oš tir j a; krajn. šolsk. predsedtiika, cerkvenega ključarja itd., katerega je Gospod danes dopoldne ob 9. uri po sedemtedenski bolezni, večkrat previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 6(i. letu njegove starosti poklical v boljše življenje. Pogreb bode v torek ob 9. uri na tukajšnje pokopališče. Sv. maše se bodo opravljale v farni cerkvi sv. Magdalene v Sodražici. Nepozabnega rajnega priporočamo mnogim znancem in prijateljem v molitev in blag spomin. V Sodražici, dnč 8. januarja 1893. Marija Šega, soproga. Ivan, Edvard, Loj»ika in Justinka, otroci. 27 (1) 1 Cena 2, s katedrom 3 gl., s cifernico sve- tečo se ponoči 40 kr. več, ta koledarska budilnica, s cifernico svetečo se po noči. z iniznim zvoncem, montirana, gld. 4'75. Vil Vil V t ' 4oglata kasetna oblika,ni-keino okrovje pozlačeno, | bogato cizelovano, skoro 28 cm. visoko, ura budilnica s bitjem l/, in Vj ure, cena > gld. 7*—, brez bitja gld. 5-—. Kukata* ura, bitje '/, in 1/1 ure, 50 cm. dolgosti, izrezljana omarica, koščeno kazalo in številke, cena 7 gld. Knkovica, prepeli-a in repetir.inje, d 'laost skoro 1 m., bogato zre/ljano gld. 18'50. Kovinska trpežna remontoir ura za gospode. odkrita; masivno novosrebrno okrovje. gld. 4"—, z dvojim okrovom gld. 6"— Remontoir ura za gospodo in dame z okrovom iz pristnega 131otnega srebra, marka ,Dauer-haft' (trajno), 0—15 rubinov, gld. 0'—, s trojnim okrovom gld. U'-. 471 13-13 EMIL MA7E, Dunaj, I., Schottenring 33. Vse proti dveletnemu jamstvu. Tovarniški ceniki zastonj. Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Ji?li Zavarovan sem s svojim pohištvom pri c. kr. privilefjorani zavarovalnici »Avstrijski Ph6nix" proti požarnim škodam. Dne 31. decembra t. I. nastal je v stropih mojega stanovanja ogenj, ki je provzročil precejšnjo škodo na pohištvu in obleki Gori omenjeno društvo cenilo je nastalo škodo kar najhitreje in v mojo popolno zadovoljnost, vsled česar si štejem v dolžnost, za to kulantno postopanje izreči omenjenemu društvu javno zahvalo. V LJUBLJANI, dne 8. januvarija 1893. Dr. Fr. Štor, odvetnik. ■v ~v CEBELNO-VOSCENEiSVECE prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. I) u n a j 8 k a borza. Dn6 9. januvarija. 'Papirna renta 5%, l<5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije. 160 gld. ...... London, 10 funtov stri . ... Napoleondor (20 fr.)..... Cesarski cekini . . . Nemških mark 100 . . 98 gld 25 kr. 97 . 80 „ 116 r 75 100 . 60 990 . — 316 . 50 120 , OO 9 . 58 0 68 59 „ 20 ■ Dni 7. januvarija. | ! 114 gld. 10 kr. 100 „ 70 n 160 . _ «t 188 . 20 e 96 „ 90 U'0 . 50 m 100 „ — 67 „ 50 * I Se* Hfni*«iii*( Zanesljiva lnformaolja o sts UIM ^IHlvI l/Ul • obrestnih in dividendnih papir stalno , __________ ...___________ papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pi«m'>»iiin ustni breiplačno. Celotna naročnina s poštno poiiljatvijo vred gld. 2 60 K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864.. 100 gld Zastavna pisnrnavstr. o»r. zem. kred. bank* 4 % Zasta\ na pisina P r . . . 41 , * Kreditne srečke. 100 gld. . . St. Genčis srečke. 40 gld. . . . . . Menjarnična delniška družba „91 EBCI R" Nollzeilt it. 10 Dunaj, MiriaJiilftrstr»ss 74 B. Ljubljanske srečke, 20 gld..............25 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . • 18 „ lu RudolfoTe srečke, )0 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........66 Windischgraezove srečke, 20 gld..........65 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 Akcije Ferdinandove sev želez. 1000 el. st. v 2820 *kdje južne železnice. 200 gld. *r 90 Papirni rubelj ..........1 Laskih lir 100 . .... — 75 10 75 20'/, Vestni nasveti za dosego kolikor mod visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti naloženih m 1 av u i e. Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan laneiit. Tis< rK»ionii*f TinKarc" v Ljubljani.