Šolske bukve, v ees. kr. zalogi šolskih bukev
na svetlo dane, ne sinejo se draže prodajati, kot
je na pervem listu postavljeno.

Anatomične table.

1 a kratki popis tvarin, sestavljajočih človeško truplo,
je namenjen učiteljem Nemogoče namreč se nam zdi
takošen popis pisati za učence ljudskih šol in to
zarad neenake izobraženosti in različnega razuma, ki
ju ima samo sebi prepuščeno dete ubožnih starišev in
pa pod vstrajnim vodstvom matere ali odgojiteljev rastoči
otrok premožnih, ali pa otrok mestjana nasproti otroku
Seljaka. Učitelj pa pozna razum in izobraženost svojemu
vodstvu izročene mladine in iz mnogih skušenj bolje ve,
kako je treba obravnovati predmet, da ga otroci razu¬
mejo. On lahko otroke pošlje v kuhinje, k mesarjem,
k krčmarjem, kjer se raztelesujejo veče živali, svinje,
teleta it. d.; ondi lahko vidijo, kakovi so posamezni
organi in tkanine, kakor na pr. mišice, kosti, hrustanec;
te tvarine imajo največo sličnost s človeškimi organi
in tkaninami. Jasnejše kakor vsak popis, bolje kakor
vsaka slika en sam pogled na raztelešeno žival kaže,
kakošni so človeški organi.

Poleg popisa posameznih organov je na kratko
omenjen tudi njihov namen in opravek, kolikor je mali
knjižici mogoče.

Anatomične table. -j

OiOC^ZbS'

II

Drugi oziri, posebno ta, da se že naprej ne stavi
zapreka za vpeljavo anatomije v ljudske šole, so me
silili, da sem tukaj popisal le tiste organe, kteri so
namenjeni za vzdrževanje osobe in ne plemena, ako-
ravno menim, da bi priprosto pojasnjenje pravega bistva,
ko bi učitelj in stariši enako mislili, donesla več koristi,
nego škode.

Razjasnilo tabel

Tabla 1.

predstavlja v fig. I. in II.
fig. I. od spre dej,

1. Čelna kost, čelnica, ©tirnbein.

2. Temenska kost. temenica,
©tfjeifelbein.

3 Zatiina kost, zatilnica, Jpinfer*
pauptbein.

4. Zagvozdnakost, zagvnzdnica,
•Seilbein.

5. Senska kost, škrenica, ©djlnfe=
6ein.

6. Očesna jamica, očesnica,
Slugenpofite.

7. Nosnica, 3ta[en^of)Ie.

8. Gornja čeljustnica, £)6et(iefer»
Bein-

9. Lična ali podočna kost, jar-
menica, Sodjbcin.

10. Nosna kost, Jtafenbein.

11. Spodnja čeljustnica , Unier=
fiefevbein.

12. 1. Vratna vrtavka ali nosi¬
lec, .§nten>irbel ober ber Singer.

13. 2. Vratna vrtavka ali suka-
lec. .§al§imrbtl obet ber ®reljer.

14. 7. Vratna vrtavka, .§alžnritbel.

15. 1. Prsna vrtavka, Sjntftttrirbel.

16. 12. Prsna vrtavka, SStufb
mirbel.

17. 1. Ledvična vrtavka, Ženben=
»irbet.

18. 5. Ledvična vrtavka, Senbens
ivitbel.

človeški kostjak in sicer v
v fig. II. od zadej.

19. Križna kost, križnica, .Sreas*
bein.

20. Trtica, ©teifjbein.

21. 1. Rebro, 9?i})pe.

22. 7. Rebro, SHippe.

23. 8. Rebro, SHppe.

24. 12. Rebro, SRiujje.

25 Prsna kost prsnica, SSrujL
bein.

a) Držalo, 4?Gnbtjnbe

b) Telo, .Sorbet.

c) Mečasti podaljšek, (djmetb
formiget §ovffa|,

26. Ključica, ©cfituffelbein

27. Lopatica, @(fiutter61nft.

a) Lopatični vrh, ©rljulter*
fidtje-

b) Kronasti podaljšek, .Sternen*
fortfoij.

c) Greben, ©rnte.

28. Nadlaktica, nadkomoljka,
Obernrmbein.

29. Komolična kost, komolec,
©llenbogen.

30. Vretence, SIrmfpinbel.

31. Zapestne kosti, zapestnice,
^anbttmrjelfnodjen.

32. Pestne kosti, pestnice, StitteP
Ijnnbfnocfjen.

33. a) I. člen prstnih kosti ali prst-
nic, I. ©Iteb ber Singcrtnoe^en.

1 *

IV

b) II. člen prstnih kosti ali
prstnic, II. ©lieb ber Singer«
fsodjtn.

c) III. člen prstnih kosti ali
prstnic, III. Olieb ber Singer«
fnodjen.

34. Kolk, kolčna kost, ^uftbein.

a) črevna ali ledna kost,
$nrmbein.

b) Sedica, sedaa kost, @i|6ein.

c) Sramna kost, sramnica,
@c§ambetn.

d) Sramni stik, ©djnmfuge.

35. Bederna kost, Č>6erfc£)enfcibein.

a) glava, ISopf

b) veliki vrtelj, gtojicr Stoli«
tiugel.

c) mali vrtelj» fletner Stoli«
|iigel.

36. Sipica, ,&nteitfjti6e.

37. Golenica, piščal, ®rf)ienbein.

38. Mečna kost, SBnbenbein.

39. Stopne kosti, SufjitmrjclEnotfjen.
a) Kukica petne kosti, ^aten
bež Serfenbeinž.

40. Zaprstne kosti, SBittelfuš«
Enojen.

41. 1. vrsta nožnih členov,l.Steifie
ber 3e!)enfnodjen.

42. 2 vrsta nožnih členov, 2.3teit)e
ber 3ei)enfnoc§en.

43. 3. vrsta nožnih členov, 3. Steitje
ber 3 el) en En o cf) en.

Fig. III. Desni plečni sklep, recfjtež ©c^ultergelenf.
Fig. IV. Desni komolčni sklep, recf)tež (šllenbogetigelenf.
Fig. V. Desni kolčni sklep, rccfjtešS §uffgelcnf.

Tabla II.

Kaže mišice človeškega trupla in sicer fig. I. od sprednje
in fig. II. od zadnje strani po odvzetji kože, staničaste
in mastnate pletkovine, žil in nervov. Obrise trupla
kažejo rujave konture.

Fig. I.

Mišice glave in lica.

1 Čelna mišica, Stirnmužtel.

2. Kitna oglavnica, feljnige Sdjnbel«
baube.

3. Senska mišica, SdjlnfenmnžEel.

4. Očesna zapiralka,©djliejjmužEel
bež Slugež.

5. Ustna zapiralka, Sdjliejjmužfel
bež SDtunbež.

6. Mišica lične kosti. Sodjmužfel.

7. Nizteziteljica spodnje ustnice,
•gernbjieber ber Unterlippe.

8. Nizteziteljica ustnega kota,
■&ernbsief)et bež SDtunbtninEelž.

9. Mišica trobentača, Srotnfieter«
tnužfel.

10. Mišica žvekalnioa, jtaumužfel.

Vratne mišice.

11. Kožne mišice na vratu, ^aut«
mužEetn bež egialfeS.

12. Mišica kimalica, nalevej stra¬
ni obedve odstranjene, in

tudi mehkača (ffieicf)tl)eile) da
se vidi, kopfniifet.

13. Ključica, ®tf)luifelbein.

14. Rebrodržci, atippenljalter.

v

Prsne

15. Velika prsna mišica, gtoper
Shmftmužtet.

16. Mala prsna mišica, ktera se

Tre b uš n

18. Leva ravna trebušna mišica,
na desr.ej strani še v svojej,
kitnej luskini, linfcr peraber
Studjtnužfel.

d) kitni upiski, fetinige 3n*
Mtift.

e) Njeno meso, fein SBaudj.

Mišic

21. Trikotna plečna mišica. Leva
sprednja polovica odvzeta,
da se vidi, breiecfiger ©djulter«
tnužtel.

b) Nadlaktica.

22. Dvoglava ramna mišica, j»et=
(dpfiger SlltmmužEel.

23. Prava ali notranja ramna
mišica ; na desnej strani
od kitnih riž kite dvoglavne
ramne mišice pokrita, eigenb
(id) er obet innerer Slrmmužfel.

27. Dolga mišica odsukalioa pred-
lakta, langer SXn#n>drt§roQer bež
(Borberarmž.

25. Desna okrogla prisukalica,
teater tunber SimtmrtžroCer.

Mišic

33. Nategovalka bederrie povez -
ke, Spanner ber Srijentel&inbe.

34. Ledvično - črevnična mišica,
Senbenbarmbeinmiižfel.

35. Krojaška mišica, @djneibcr=
mužtel.

36. Pritegovalka stegna, 3ujief)er
bež @d)en£elž.

37., Ravna bederna mišica ali
dolga stegovalka goleni, ber
gcrabe©djenWmitžfe[ obcr langer
■Sopf bež UnterfcfjenEelffteefcrž.

Na levej strani s krojaško
mišico vred odstranjena.

37. jZunanja debela bederna mi¬

šica, ali pa zunanja in no-

mišioe.

vidi po odstranjenej včlikej,
ber tteine SBtufimužfel.

17. Včlika pilasta mišica, gto&er
fageformiger SJluSfcI.

e mišice.

19. Zunanja povežna trebušna
mišica, dujiem fdjiefer SSaueip
mužfel.

20. Notranja povežna trebušna
mišica po odstranjenej zvu-
nanjej, innetet fdjiefer 2Saud)=
tnužtel.

e rdk.

26. Mišica zgibalica roke in
prstov, SBcuger ber ^anb unb
bet Singer.

27. Povprečna preveza roke, £.uer=
banb ber .§anb.

28. Kratka odtegovalka palca,
furjer Sl&jieper bež ©auinenž.

29. Pritegovalka palca, 3ujie!)er
bež ®aumenž.

30. Kita prstnih zgibalic, Seljne
ber Singer&ettger.

31. (Na levej strani) dolga od¬
tegovalka palca, langer 216»
jieijet bež JDaumenž.

32. (Na levej strani) skupna stego¬
valka prstov, gemeinfc^ofttie^er
Singetffrecfer.

e n 6 g.

tranja glava golenlčne stego-
valke, dujierer bider Stfgnfcb
mužfel obet innerer Hopf bež
Unterfdjenfclfirederž.

37. 3  Notranja debela bederna
mišica, ali pa zvunanja in
notranja glava golenične ste-
govalke, innerer Meter Srfjenteb
mužtet ober innerer .Ropf bež
Uuterfdjentelftrederž.
t) Kita ravne bederne mišice,
@ef)ne bež gerabenSt^entelmužtelž.

g) v Sipica, Snieidjei&c.

h) Sipična vez, j?nief(fjei6fn&anb.

i) Kita krojaške mišice, ©etjne
bež ©djneibennužfefž.

VI

k) Piščal, ©<§ienbein.

38. Mišica na sprednej strani
goleni, SMužfet on bet 93otber=
fodje bež Untetfdjenfelž.

Fig

Glavne

1.  Čelna mišica, Stirnmužfel.

2. Kitna čepica foglavnical,
fefjnige ®i|abeI^oii6t.

3. Krožna mišica, ®djliejjmnžfe(.

4. Senska mišica, ©djlafeimižlel.

Mišioe zatiln

?. Mišica kimalica, .Sopfmrffr.

8. Kapucasta mišica, na desnej
strani odvzeta, da se vidi,
Itabugenmužfel.

9. Včlika pol nabuhnjena za-
tilna mišica in na zvunaj od
nje vzdigovalka lopatice, gto=
jjet bafbbotiftfjiger -ftacfenmužfel
unb nadj aujjen »on if)m bet .§ebet
bež @djulter6fatfež.

10. Romboidalna mišica, Stnufen'
mužfel.

11. Najširokejša hrbtna mišica,
bteifefter SRiitfennmžtfl.

Mišice na desnej  s

15. Mišioe nadgrebenica lopa¬
tice, ©berfcfjulfergtatemmižfel.

b) Greben, Sdpilfergrate.

c) Vi h lopatice, @djnIterf)ol)e.

16. Mišica podgrebenica, ktera
se vidi, ako se odvzame
desna kapucasta mišica in
grebenov sodel na levej po¬
lovici trupla puščen, Unter=
fdjultergratenmužfet.

17. Trivogelnate plečne mišice,
breifrfige Sdjulfertnužfeln.

18. Triglava stegovalka lakta,
breifopfiger ©trecfer bež 2Itmež.

Mišioe  nog  (2

22. Včlika posednična mišica,
grofter ©efaftmužfel.

39. Dvotrebušna mečna mišica,
jnmbautfjiget ©abenmužfel.

40. Petna mišica, ©djoHenmiiffeL

41. Kita prstne stegovalke, Sefjne
bež 3*^cnffrerferS.

11.

mišice.

5. Zatilna mišioa, Jjjinfertiaupt-
mužfet.

a) Zvunanja zatilnična štrlina,
aujjeter .§interf)aubt»orft)rung.

6. Mišica žvekalica, .Saiimužfet.

ika in hrbta.

12. Zadnja zobčasta mišica, bet
fjintete fogeformige SDhižfel.

13. Kitna koža dolge hrbtne
stegovalke, bie fefmige .©nnt
bež langen ŠRutfenftreiferž.

14. Zvunanja povežna trebušna
mišica, au^eret fdjiefer 8nurfj-
mužfet.

e) Ledvična vrtavka, Senben*
roirbel.

f) Križnica, .Rteujbein.

g) Trtica, Steifjbein.

rani  gornjih končetin.

h) kljunasti podaljšek ko¬
molčne kosti, .£>afenfortfa§ bet
(Menbogentofge.

19. Stegovalke roke in prstov,
Sfrerfet bet §anb nnb bet Singer.

20. Kite skupne prstne stego¬
valke, ©eljne bež gemeinfdjaft«
lic^en Singerfftecfetž.

21. Kita dolge palčeve odtego-
valke, Sefjne bež langen Sdbjiefjetž
bež ®aumer.ž.

e) Zadnja povprečna preveza
na roki, tjinterež ©uerbanb bet
§anb.

loljnih končetin).

23. Srednja posednična mišica,
mittlerer ©ejajjmnžfct.

Na desnej strani prva cela
da se

1) (na desnej) veliki vrtelj,
grojjet 8totti)uge(.

24. Mala posednična mišica, lleiner
SRotlfjitgtl.

25. Odsukalica bedra, Služwattž=
roHer bež Sdjenfelž.

in sedna kost, @t|bein.

26. Zvunanja glava na sprednej
strani stegna ležeče štiriglave
golenične stegovalke, aujierer
3b)jf bež auf bet ŠBotbetfeite bež
Sc^entelž liegenbett »ierfopfigcn
Unterftfienfelfirerferž.

27. Zgibalica goleni; na desnej
strani do tako imenovane pol-
kožnate mišice odvzeta, da
se vidijo pritegovalke stegna,

VII

, druga le deloma odvzeta,

vidi:

SBeitger bež Unterfcfjenfelž. (Fig. I.
36 od zadej sem.)

28. Glave dvotrebušne mečne
mišice, bie .Rbpfe bež jtt>eibim=
djigen SBabettmužfelž.

29. Ahilova kita, s ktero se
prejšnja mišica, Stnfjaltžfeljne, in

30. petna mišica stika.

31. Globokeje mečne mišice, ste¬
govalke noge, zgibalice nož¬
nih prstov, nad kterimi ste
prvi više ležeči mečnej mi¬
šici tako odvzeti, da se le
konec njenih početkov in pa
Ahilova kita vidi

32. Mišice mečne kosti, SBabea*
betnmužfeln.

Tabla III.

Prsno in trebušno drobje.

Fig. I.

Trup z odprto prsno in trebušno votlino in razkritimi
vratnimi tvorinami.

Na vratu.

1. Jabelko ali Adamov krhelj,

AebKopf.

2. Sapnik, dušnik, fiuftrofjte.

3. Brzlik, ščitna žleza, Sdjitb*
btufe.

4. 4. Vratna žila prirodnica ali
vena, SBroffelabet.

5. 5. Glavna odvodnica ali ar¬
terija, .Robffeljlagaber.

6. 6. Ključična odvodnica, ©c^tuf*
felbeinfijlagaber.

7. Brezimna odvodnica, ung t<
nannte Sdjlagabtt.

8. Pletež vratnih nervov, # alž*
netoengeflecljt.

V prsni

9. 9a. Gornje plučno krilo,

Dberlabben ber Sutige.

9. 9b. Spodnje plučno krilo,
Utiterlappen bet Šungen.

9c. Srednje krilo desnih pluč,
SOtittellabbe« ber renten Eunge.

10. Srce. §etj.

votlini.

it.  Plučna odvodnica, SutigetK
fcfilagaber.

12. Včlika telesna odvodnica ali
aorta, grojje ^orpetfd^lagaber
obet Storta.

13. Zgornja včlika privodnioa,
obete 4o|labet.

14. Preponka, 3ro«djfell.

VIII

V treb  uš

15. Jetra, Seber.

16. Želodec, na levej strani kraj
slezene ali vranicp, ©tagen.

17. Velika pečica, gropež 91e§.

18. Dstje sukanega črevesa v,
Stnmunbnngš fini bež Aritmtnbarm?.

i votlini.

19. Slepo črevo, Sinmunbungžftucf
bež SSlinbbatmž.

20. Slepič, SSurmfortfaj!.

21. Povprečno črevo, Guetbarm.

22. S  zanjka, S Šilinge.

Fig. II.

Sapila (Suftroege) in pluča s srcem; njegova desna
polovica je odprta po odvzetej desnej steni. Plučne
žile so še videti, vse druge pa so tik srca odvzete.

1. Šeitast hrustanec, Scfiilbfnorpel.

2. Prstanast hrustanec, SRtng*
fnorpel.

3. Sapnik, Snftroljre.

4. Njegovi dve veji, bronhija
(dušniki) , feine 6eibett 2lfte,
Stoncfjten.

5. a) Zgornje krilo desnih pluč,
Dbetloppen ber renten Sunge.

5. b) Srednje krilo desnih pluč,
SKitteftoppen ber redjten Sunge.

5 cj Spodnje krilo desnih pluč,
Untettnppen ber recbten Sunge.

6. a) Zgornje krilo levih pluč,
Dberlappen ber tinfen Sunge.

6. b) Spodnje krilo levih pluč,
Untertnppcn ber linfen Sunge.

7. Desni srčni predalček, tedjfe

Jperjfammer.

8. Desni predpredalček, redjte

Sortammer.

9. Plučna odvodnica, Sungen*
fdjlagaber,

10. Gornja velika privodnica, obete
•gofjlaber.

11. Spodnja velika privodnica,
untere Jpaljlabet.

12. Zaprta jajčasta luknja v
pretinji (pregraji) predpre-
dalčekov, Paž nerfdjloffene ein*
formige Sodi in ber Šcfjeiberoanb
ber 2Sorf)bfe.

13. a) b) c) Trije čopki tričop-
kaste zapornice, odprti, bie
brei3ipfel berbteijipjligenAtappe,
offen.

14. Tri polumeseenaste zapor¬
nice plučne odvodnice, za¬
prte, bie brei balbmonbformigen
Slappen • ber Sungenfcfjtagaber,
gejc&loffen

Fig. III.

Srce s svojimi odvodnicami v naravnej legi.

1. Desni predalček, redjte Hammer.

2. Levi predalček, linfe Aammer.

3. Desno srčno ušesce, retfitež
•§etjopr.

4. Levo srčno ušesce, tinfež
§«jofjr.

5. Plučna odvodnica, Sungen*
ftfjlagaber.

6 a) Njena desna veja, redjter
2lft berfelben.

6. b) Njena leva veja, linfer Olji
berfelben.

7. Aorta, Slorfa.

8. Brezimna odvodnica, unge»
nannte ©efjagaber.

9. Leva skupna glavna odvod¬
nica, linte gemeinfdjaftlitfje Aopf>
fdjlagaber.

10. Leva ključična odvodnica,
tinfe Stbluffelbeinfdjlagober.

IX

Fig. IV.

Zlodec z jetri navzgor obrnjenimi.

1. a) Desni kos jeter, redjter
Seberlappen.

1. b) Levi kos jeter, iinfer 2eber=
lappen.

2. Žolčnik (žolčni mehur), ©atTen*
blafc.

3. Veliki žolčni toki, grape ©allen*
3ange.

4. Želodec, SDlagen.

4. a) Njegov požiralnikov del,
Speiferofjrentfieil.

4. b) Slepa vreča, SBlinbfarf.

4. o) Vratar ali pridvornik,
^fdrtner.

5. Začetni kos dvanajstprst-
nega črevesa, SlnfangžftM bež
3«>dlffingtrbarmž.

Tabla IV.

Predstavlja tek žil in nervov. Koža, podkožno stacnato
tkanje in kitne lusčine so odvzete; ravno tako tudi
na posameznih krajih površne mišice, kjer potem prosta
kontura zaznamuje obrise onega, cesar manjka.

Fig. I.

Žile in nervi na sprednej strani trupla, prsne in tre¬
bušne votline; njune sprednje stene in drob so zategadelj
odstranjeni.

1. Navzgornji del aorte, auf*
ffetgenbet Špeil ber Slorta.

2. Njen navzdoljni del ali
prsna aorta, abftcigenber Speil
berfelben, SBruftaorta.

3. Trebušna aorta, ali včlika

trebušna, odvodnica, 58ait4<
aorta obet grupe Saudjfdjlagaber.
Troje velikih žil aortinega
obloka, bie brei gropcn ©efajše
bež Slortabogeaž.

Na vratu in glavi.

4. Brezimna od vodnica, unge*
nannte ©djlagaber.

5. Leva skupna glavna odvod¬
nica, bie linfe gemeinfcfjaftlidje
Sopffdjlagabet.

6. Leva ključična odvodnica,
bie linfe ©cpluffelbeinfdjlagaber.

7. Desna kjučična odvodnica
bie redjfe ©t^luffelbeinfcpln gaber

8. Desna skupna glavna odvod¬
nica, recite gcmeinfdjafiliifie jtopf*
fdjlagaber.

Na desnej strani je koža vratu z mišico kimalico odvzeta.

9. Gornja brzlična odvodnica,
obere ©djilbbriifenfcfilagaber.

10. Zvunanja čeljustna, odvod¬
nica, aupere IStefetfdjlagaber.

11. Podčeljustna slinovnica, Unter=
fieferfpeidjelbtufe.

12. Podušesna slinovnica, 0pt<
fpeidjelbru[e.

a) Veje obličnega nerva, bie
Sroeige ber ©efidjtžneroen.
13.Senska odvodn., c,in d,čelni ner¬
vi, ©djiafenfdjlagabet.Stirnnemn.

14. Ravčica ali jezikova ali pod-
jezična kost, dnngenbein.

15. Skupna vratna privodnica,
gemeinfc^aftlic^e ®roffeI«ber.

16. Zvunanja vratna privodnica,
ou^ere ®roffefaber.

17. Brezimna privodnica, un6e=
nannte SBIutaber.

18. Zgornja velika privodnica,
obete #of)tabet.

Na rokah  (zgornjih končetinah).

Na Ievej strani prikrep velike prsne mišice in sprednja
polovica trivogelnate plečne mišice; kita dvoglavice
odstranjena.

19. Nadlaktiena odvodnica in iz¬
vor njenih vej, bie 5lrmfd(Iag=
nbet imb bet Utfpning ipret Šlffe.

20. Komolčna odvodnica, bie 6flem
bogenftfjlagabcr.

21. Vretenčna odvodnica, bie
©beidjenfdjfagabtr.

f) Srednji nerv, bet SDtebiannerO.

g) Komolčni nerv, bet ©Hen*
bogentiero.

V p

27. Medreberna odvodnica, ležeča
na, bie 3>tif^enrib)jenf^Iagabet

28. Zvunanjih medrebernih mi-

V tre

30. Ledvice, bie Jlieten.

31. Scavni toki ali žlebi, fiatn=
ieiter.

32. Nadledvice, SUebenniereti.

22. Površni dlanski oblok. Na
desnej strani površne žile,
bet obetiladdidje Joobnianbbogeii.

23. Cefalika, 3eppalifa.

24. Bazilika, Softlifa.

25. Kitni vežček ramne dvogla¬
vice, preko ktere teče, baž
lebmige SBiinbel bež jtreifobfigen
SItmmuffelž

26. Vezalna žila, 33crbinbungžgefn§.

sih.

šicah in stopivša pod, oujjere
dttnfdjentibpenmužfeln

29. Notranjo medreberno mišico,
innere 3»i|djenript)enmužfel.

b u h u.

33. Črevnična odvodnica, ®atm=
beinfdjtngaber-

34. Medenična odvodnica, ©eden*
fdjingaber.

Na zdoljnih končetinah  (nogah).

Leva krojaška mišica in dolga glava golenične stego
valke odvzeta.

35. Bederna odvodnica, Stbenfel-
fdjfngober.

h) Razvejenje bedernega

nerva, Slerjmeigung bet ©djenfel«
netBen.

36. Golenična odvodnica, Unter»
fdjenfeffdjfagobet

Na desnej strani od nje so privodnice in niže

37. Velika podkožna privodnica, I 38. Bederna privodnica , bie
bie gto§eSRofenbrtifober, Saphena. j ©djentflblidaber.

XI

V trebuhu.

39. Crevnična privodniea, Sarm*
beinblatabtr.

40. Spodnja velika privodniea,
untere ^oplabet.

41. Vrok jeternih privodnic, (Sin*
miinbung bet SeberPtneu.

42. Požiralo (požiralnik , Sptifc*
tbfjre.

43. Preponka, 3'i'etdmiff.

44. Prepončni krak,  3roerd)fe[l8«
fdjcnfel.

45. Dolga ledvena mišica, tange
fienbenmužfel.

46. Notranja crevnična mišica,
inneret ®armbeimmižfel.

47. Konec mastnika, ®nbe bež
9)taftbarmež.

48. Mehur, .§arnblaie.

Fig. 11.

Žile in nervi na zadnej strani trupla; na desnej so
površne mišice odstranjene.

Na glavi.

Vinter«

1. Zatiina odvodnica,
Ijauptžfdjlngaber.

2. a) Zatilni nerv, .§interl)aupt8nerP.
Podušesna slinovnica, £>br=
fpetefjelbtufe.

3. Senska odvodnioa, @d)tafen*
fdjtngaber.

4. Zvunanja vratna privodnioa,
aujjere Sroffelnbet.

Na tilniku in plečih.

5. Romboidalna mišica, SRnuten*
mužfel.

6. Sopatična vzdigovalka, $ebet
bež Sd^ulterblatteS.

7. Sopatične odvodnice in
nervi, Sdjntterblattabern unb
Sletoen.

Na zgornjih konoetinah (od desne strani).

O. Globoka nadlaktična odvod¬
nica, ttefe dlrmfdjlagaber.

b) Vretenčni nerv, špeidjcnnetP.

c) Komolčni nerv, Sllenbogen*
netb.

9. Medkostna odvodnica, 3>fi=
fdjenfnotfmifdjlngnber.

10. Vretenčna odvodnioa, ©ptidjen«
fdjlagabet.

Na herbtu.

11. Gornji del trnpne stegovalke,
oberet $f)eil bež fangen SRucfeit*
ftreeferž.

12. Spodnji del trupne stego¬
valke, unterer Stjeil bež langett
gtnienffredferž.

Srednji del odstranjen, da se vidi

13. Zvunanja nadreberna mišica,
aufceret 3w>ifc^enrtbpenmu8lel.

14* Notrauja medreberna mišica,
inneter Bnufdjtntippenmtižfel.

15. Medreberne žile in nervi,
bie ,3roifdjenrippengefiSjje uttS>
91 ttben.

XII

Na zdolnjih končetinab.

Velika sednična mišica na levej strani prerezana ia na
zvunaj odrinjena.

16. Sedničnežileinbederni nervi.
Na desnej strani na bedri
zgibalica goleni do mišice
rivoglavice odstranjena, ©c«
fopgefofe unb bet J^uftnerO.

17. Mišica dvoglavica, bet pnei*
fopfige 2JtuJ(ef.

18. Včlika prit govalkn bedra,
na levej strani so ostale
zgibalice, btr gtofje 3wjit|tr bež
©djenfelg.

19. Polkitna mišioa, btr
ft^nigt.

20. Polkožna mišica, bet t>a\b<
bautigt.

21. Podkolenična odvodnica,n^ie-
febtenfdjlagaber.

22. (Na levej strani) Mala pod¬
kožna privodiiica, fieine SRofen*
blutaber.

23. (Na desnej)Podkolenični nerv,
.ftniefebtennctD.

g) (na desnej) Mečni nerv,.
®abennert>.

24. Odzadnja piščalkna odvod¬
nica, biniete Sc^tenBeinfc^Iogaber.-

h) Odzadnji piščalkni nerv,.
binietet ©c^ienbeinnero.

Tabla V.

Možgani, hrbtni mozeg ali hrbtenjača in čutila. ©eljirn,
SftiicPenmorf unb bte ©innežorgane.

Fig. 1.

Od zgoraj se vidijo možgani s hrbtenjačo in njenimi
nervi. Hrbtenjača leži v hrbtančevem kanalu, kteri je
odprt po odvzetji vrtavčnih oblokov in zadnjega dela

križnice. Na drugej strani j
hrbtnega mozga) puščena,

1. Včliki možgani, ©rojibitit.

2. 2.Njihovi polovici,bt{fen^alb=
fugeln.

aa) Čelno krilo , Stirnlappen
btšfelbcn.

bb) Sensko krilo, ©djlafelappen
beSftiben.

cc) Zatilno krilo, ^inferbaupt*

! app en btžfelben.

3. Hrbtenjača, SRudenmart.

3 trda pohrbtenjača (mrena
da se vidi prestop nervov.

4. Konjski rep, 'JJferbefc^roeif.

5. Vrtavke, SBitbtlfnotbtn.

6. Trda pohrbtenjača, bati e
StiirfenmarfSbaut.

7. Hrbtenjačinih nervov koren,
SBurjein bet SRurfenmatflnttpen.

8. Ganglion, ©anglion.

9. Križnica, .Rreuj&ein.

10. Trtica, ©tei§6ein.

Fig. II.

Možgani od spodej.

1. Leva polovica včlikih mož¬
ganov, linte #afbfiigtl bt? ©roji*
birne.

2. Desna polovica velikih mož¬
ganov, reebte^olbfugel be8©ro&-
birn?.

xm

a) Čelno krilo, ©tirnlabfien
bežfel6en.

b) Sensko krilo, ©djlafenlappen
bežfelben.

c) Zatilno krilo, ,§inferl)«!bf=
lajjjaen bežfeI6en.

3. Leva polovica možganov,
linfe ^albfugel bež 151ein[)irnž.

| 4. Desna polovica možganov,
tedjte ^giaffefugel bež .Rletn[)irnž.

5. Vonjalni nerv, SRierftnernen.

6. Vidnikovo križališče, @eb>
nernenfreujung.

7. Podaljšani mozeg, oetlangertež
SDiart.

Fig. III.

Srednji ravni presek glave in zgornjega dela vratu.
Možgani s hrbtenjačo odstranjeni in tako tudi hripel
(ScbeiDeroanb bet 9frifenlj6f)fen).

1. Presek čelne kosti, ®utitfd)nitf
bež ©tirnbeinž.

2. ' Presek temenske kosti, ®utrij=

fcfjnitt bež Scijtitelbeinž.

3. Presek luske zatilnične kosti,
2>urdjfdjniif bet .g>inferl)aupt=
fdjuppe.

4. Presek zagvozdae kosti,®ntcfp
fdjnitt bež .Reilbeinforpetž.

5. Presek temeljače zatilne kosti.
®urdjfdjnitt bež ©rnnbttjeilž bež
.gdntertinuptbeinž.

6. Presek prve vrtavke ali
nosilca, ®utefjfdjnitt bež erffen
efjalžnntbelž obec Sragetž.

7. Presek druge vrtavke ali
sukalca,$urd)fd)nitt bež jmeiten
•£alžttnrbelž obet ®ref)etž.

8. Srp možganov, ©robbitnfidjel.

9. Šotor mozgancev (malih mož¬
ganov, ®aefj (3elt) bež ,Rlein>
birnž.

10. Stranica (stranska stena) leve
nosnice z dvema spodnjima
školjka ma,@eitennmnb bet linten
tJtafenbo^Ie mit ben beiben untetn
SRafenmufdjeln.

11. Stranica leve zadnje nosnice
ali hoane, ©eitenmanb bet linten
^interen Siofenbffnung obet©f)oane.

12. Presek trdega neba, ®utdj=
fcfjnitt bež tjntren ©auntenž.

13. Prerez mehkega neba, ®iinlp
fcfjnitt bež meicfjen ©aumenž.

14. Prerez jezika, Snrdjfcfjmtt bet
Sunge.

15. Prerez podjezične - jezične
mišice, ®urdjfcijnitt bet dnngen*
beinjnngenmužfef.

16. 1 Žrelo ali goltanec, SRadjen*

17. j fjofjfe.

18. Leva jezičkova polovioa, linfe

•ReBlberfelBalfte.

19. Zadnja jabelčna stena kot
ograja proti za njim ležečej
glavi požiralnika, začetnemu
delu požiralnika, pintete 3Banb
bež ^epKopfež atž SBegtanjung
bežfelben gegen ben pinter ifjm
gelegenen ©djfunbfopj, ben 2ln=
fangžtbeil bit ©peifetofjte.

20. Levo krivi ali gornji glosovni
vezek, linfež falfdjež ober o6erež
©timmbanb.

21. Levi spodnji ali pravi gla¬
sovni vezek, linfež untetež obet
»afjtež ©timmbanb.

22. Leva polovica sapnika, linfe
£alfte bet Sufttopre.

Fig. IV.

Ravni presek skozi sredo desne očesne jamice in njenih

tvorin.

1. Pi esek čelne kosti, ®ntdjfdjnitt ! 2. Njen desni sodel očesne ;a-
bež ©tirnbeinž. mice, strešica očesne jamice,

XIV

beffen tedjter 21ugenf)bl)Ientl)eif, baž
®adj bet 91ugent)bt)Ie.

3. Čelna votlina, @tirnbeint)ol)[e.

4. Dno očesne jamice, ®oben bet-
3lugenl)o{|Ie.

5. Očesna steklenina, ©Inžforptr
bež 3£ugež.

6. Prerez rožen ice, ©urdjfd)nitt
bet Jjonitjaut (Cornea).

7. Prerez beločice, ©utdjfdjnitt bet
batfen 9(ugenl)aut (Sklera).

8. Sprednji očesni predalček,
sorbete 9Iugenfammtt.

9. Šarenica mavrična kožica,
Iris), SRegenbogentmuf, Stiž.

Fig

Zadnja polovica skozi sredo
nega organi

1. Škrenica (senčna kost), Sdjla*
febetn.

2. Njen skalnat sedel, gelfcnttjeit
bežfetben.

3. Uhel, Djjrenmufdjtl.

4. Zvunanji sluhovod, aiijjerer
©etjorgang

5. Prerez podnšesne slinovnice,
©urdjfdjnitt bet rid^elbriife.

Fig.

Slušne koščice,

1. Betic, Jjjammer.

2. Nakovalce, Stmbojj.

3. Stremence, ateigbugcl.

4. Dolgi betičev odrastek, fanget
Sortfajs bež Jpammtrž.

10. Kristalna leča, Sti]taH=8infe.

11. Žilovnica,’2berbaut,Choroidea.

12. Mrežnica, 'Jte§ljnnt, Retina.

13. Desni očesni nerv , tecfitet
9lugennert>.

14. Dvigalica g' rnje trepalnice,
.§eber bež obetu 21ugenliebež.

15 Spodnja ravna očesna mišica,
unterer getabet ilugentmt-jfei.

16. Spodnja kosvena očesna mi¬
šica, unterer fdjiefer StugenmužEef.

17. Tolšča (žir) očesne jamice,
Settpolfter bet 2(ngcnl)of)te.

F.

presekanega desnega sluš-

, ali slušila.

6. Bobniča, $tomtnelfe!l.

7. Bobnična votlina,Staufenljbble.

8. Polž. Sdjnetfe.

9. Polukrožni kanali, bie btei
®ogengange.

10. Prerez ušesne trombice, Sutdp
fdjnitt bet Dhrtrompete.

11. Natranja glavna odvodnica,
innete Hopfjdjlagaber.

VI.

©etjorfnodjeldjen.

5. Betičevo držalo, ©tiel obet
©tiff bež .gmmmerž.

6. Kratki odrastek nakovalca,
furjet gortfo^ bež Slmbojjež.

7. Dolgi odrastek nakovalca,
langtr gotffai bež 9lmbo§ež.

Kostjak.

(Tabla I.)

Kostjak daje človeškemu truplu podobo in podporo.

Kostjak je sestavljen iz mnogo organov, kteri se
po svojej trdoti, kreposti in majhnej pregibnosti odli¬
kujejo. Te organe imenujemo kosti.  Imenovane lastnosti
kosti izvirajo iz njihove sestave. Kosti namreč obstoje
iz dveh sestavin: iz koščenega hrustanca in iz koščenih
soli, mineraličnih tvarin , po največ iz apnenine, ktera
je povsod hrustancu primešana in tako ž njim zvezana,
da oko ne more razločiti obeh sestavin.

Svojo, ako tudi prav majhno, upogljivost imajo
kosti od kostnega hrustanca, trdoto pa in trpežnost od
svojih soli.

Obidve tvarini moremo po kemičnej poti ločiti. Ako
kuhamo kost v Papinijanovem loncu, se jej hrustančnina v podobi
klejaste tvarine (kostni lim ali klej) odvzame. Kost, s ktero se
je tako ravnalo, postane krhka in lomljiva, ker jej vezalne,
gibke tvarine, namreč hrustančnine manjka. Ravno to se doseže,
ako se kost izžari (kalcinira). Kostem pa moremo vzeti soli,
ktere imajo v sebi, ako jih v kisloto položimo, n. pr. v solno
kisloto. Kost obdrži sicer svojo podobo, ali ona postane mehka
in upogljiva in se da z nožem rezati.

Kosti otrok in mlajših ljudi imajo več kostnega hrustanca,
kosti odraščenih pa več kostnih soli, in so ravno zarad tega
trdnejše in manj upogljive. V starosti postane kost krhka in
se rada zlomi.

2

Ako pogledamo več kosti, najpopred zapazimo nji¬
hovo raznovrstno podobo. Po podobi delimo kosti na
tri vrste:

1. Dolge kosti,  ktere obstajajo iz dolge, okrogle
ali vogelnate, sredi votle sredine in dveh debelejših
krajev. Take kosti so: kosti na nogah ali rokah, rebra
i t. d.

2. Ploščnate ali široke kosti,  na pr. posamne
glavne kosti. One so po večem krive in služijo za sestav¬
ljanje votlin in brambo organov v njih ležečih.

3. Kratke kosti,  okrogle ali mnogoravnate prav
različne podobe, n. pr. zapestne kosti, vrtavke i t. d.

Na posamnih, posebno na dolgih kosteh se najde
zvunanja, debela, prav gosta sklad koščenine, škornina,
in v njej, in sicer v podobi gredic, med kterimi ostanejo
ljuknjice, razredjena koščenina, gobasta koščenina.

Ploščaste kosti obstoje iz debelejše, kratke kosti pa iz
tanjše škornine; sredi nje pa leži veliko - ali majhno-
ljuknjičasta gobasta tvarina. V sredini dolgih kosti je
vrh tega sredi gobaste tvarine skozi celo sredino steza-
joča se votlina, ktera se mozgova votlina  imenuje.

V tej votlini dolgih kosti, kakor tudi v ljuknjicah
gobaste tvarine vseh drugih kosti, nahajamo maščevi-
nato žilnato tvarino rumeno rdeče barve, ktero imenu¬
jemo mozeg.

Od zvunaj so kosti prevlečene s tanko, žilnato,
vlaknato, kitasto kožo, ktero imenujemo pokostnico
(Beinhaut).

Od pokostnice, kakor tudi od mozga skozi koščenino tanke
žilice vodijo v posebne kanalce, po kterih ona dobiva svoje redilo.

Kosti so med sabo jako različno zvezane in sestav¬
ljajo v tej naravnej zvezi kostjak ali skelet. To zvezo
delajo ali mehkače (Weichtheile), kože in vezala iz vlak¬
nate tvarine obstoječe, ali pa hrustanec.

3

Pod imenom hrustanec razumevamo tvarino , ktera
je sestavljena iz trde, vrh tega pa jako gibke in ela¬
stične, modro bele snovi (substanci j e). Hrustanci so ali
podlaga delom organizma, kteri morajo imeti določeno
podobo in biti gibljivi, ali ogrinjajo dotikajoče se kostne
ravni, tako imenovane sklepne kraje, ali pa so vezila
dveh kosti.

Ako se hrustanec skuha, daje tudi klejasto (limasto) snov,
ktera je pa različna od kostnega kleja. Hrustanci so neobčutljivi.
Zarad velike svoje prožnosti se daio upogibati, ali ne zlahka
zlomiti. Drobeči postanejo še le v večej starosti, ko sprejmo
apnenih soli; to se imenuje okoščenje.

Kosti so na trojni način med seboj zvezane:

1. Po sklepih; 2. po šivih; 3. po hrustanč¬
na  ti  h zvezah.

Sklep se zove zveza dveh ali več kosti, ki se doti¬
kajo s svojimi gladkimi s hrustancem preobčenimi, sklep¬
nimi površinami. Sklep skupaj drži vlaknata koža,
ktera je od roba sklepne površine ene kosti do robov
druge kosti okoli napeta. Ta koža,  sklepna mošnja
(Gelenkskapsel) imenovana, predstavlja vrečo , v kterej
tiče trdo vrasli sklepni kraji kosti. Ta mošnja je pa
le malokedaj tako tesna, da se sklepni konci ne bi mogli
v njej gibati. Največkrat se nahajajo na sklepnej
mošnji močnejša vlakna v podobi trakov ali vezal; zarad
tega se tudi imenujejo vezala. Od meri, v kterej vezala
vlečejo od kosti proti kosti, je tudi gibljivost sklepa
odvisna.

V sklepnej mošnji, ktere, ker je precej prostorna,
popolnoma ne izpolnujejo kosti, je votlina, ktera se
sklepna votlina  imenuje.

V to votlino mošnja oddaja zlizasto snov, ktera se
sklepoma  z imenuje in ima namen, da ovira metev
(drganje) nad kostmi in lajša gibanje.

9

Anatomicne table.

4

Sklepi so prav različni po svojej podobi in giblji¬
vosti. Oboje je odvisno od podobe sklepnih koncev in
od meri vezal.

1. Napeti sklep,  ako se dve kosti z ravnimi ali
le malo skrivljenimi površinami dotikate in ako ji
kratka in napeta vezala skupaj drže. Taki sklepi se
nahajajo le pri zapestnih in zapetnih kosteh.

2. Sukavni ali kotavni  sklep, ako se kost suče
ali okoli svoje lastne osi ali pa okoli ktere druge kosti,
n. pr. vretenčni sklep.

3. Kostni sklep,  kedar konec ktere kosti napravi
valj, ki se prilega izdolbenim druge kosti. Na straneh
imajo ti sklepi močna vezala, tako da se kosti ne morejo
stranama premikati in da je tako le zgibanje in stezanje
mogoče, n. pr. komolčni in prstni sklepi.

4. Prosti sklepi.  Pri teh sklepih ima ena kost
okroglo sklepno površino (nadlaktična jabelka), ktera
se v plitvej, jamastej izdolbini druge kosti (lopatice)
premiče. Ker imajo ti sklepi prav prostorno in omahlo
(schlaff) mošnjo, zato je gibanje na vse strani mogoče.
Ako je pa ponva ali čašica (Pfanne) globoka, je se ve
da gibljivost manjša, in takošen sklep se imenuje ponvičen
ali orehov sklep,  n. pr. kolk.

Sivi  se napravijo, ako se dve kosti, kterih okraji
so zobčasti, s temi zobci sprimete. Taki šivi se naha¬
jajo le pri črepinjinih kosteh in ne dopuščajo nikake
gibljivosti.

Hrustančne zveze,  ako hrustančne plošče dve
kosti skupaj drže na svojih dveh ravnih pa hrapavih
površinah. Ker je pa hrustanec jako prožen in Dateg-
ljiv, dovoljuje kostem nekoliko gibljivosti. Vrtavke so
na tak način med seboj zvezane in tudi spredaj stoje
rebra s prsno kostjo v zvezi po rebernem hrustancu.

Kosti štejemo vseh skupaj 240.

5

Tudi na kostjaku razločujemo tri glavne oddelke,
kakor na celem truplu: glavo, trup in končetine ali ek-
stremitete.

Le v srednej črti trupa in glave niso kosti špa¬
roma; po straneh pa in na končetinah so šparoma, to je,
kakoršna kost je na eni strani, ravna takošna na drugej
strani. Ali tudi na kosteh, ktere niso šparoma, se dajo
dve popolnoma enaki polovici izpoznati.

Črepinj ine kosti.

Vse črepinjine kosti so negibljivo med seboj zvezane
razen spodnjih čeljustnic. Vse so po večem ploščuate in
stikajoče se sestavljajo votline, v kterih leže možgani
in čutila. En del teh kosti sestavlja koščeno skrinjico,
v kterej leže možgani, in ta se Črepinja  imenuje;
drugi del teh kosti pa je koščena podlaga obličju  in
zato imajo ime oblične kosti.  Tisti del črepinje, v
kterej leže možgani, se imenuje možganska črepinja;
oni pa, ki je podlaga obličju, oblična črepinja.

črepinjine kosti, kterih štejemo 7, so: čelna kost
(1), dve temenici (2), temeljača ali osnovna kost (3),
ktera obstoji do 16. leta iz dveh delov, namreč, iz za-
gozdnice (4) in zatilnice, ki ste s hrustancem zvezani,
v 16. letu pa se strnete; senske kosti (5) in sitasta
kost ali sitnica. — Čelna kost ali čelnica (1) dela
spodnjo steno črepinjine votline in ob enem tudi streho
očesnih jamic, temenici zgornjo, ploskvi senskih kosti
potransko, ploskva zatilnice pa zadnjo steno. Spodnjo
steno, črepinjino dno imenovano, sestavljajo sitnica, za-
gozdnica, skalnati del senske kosti in en del zatilnice.
V poslednej kosti je velika luknja, zatilnična luknja,
ktera veže črepinjino votlino s lirbtančevim kanalom.
Na straneh te luknje so na spodnjej zatilničnej povr-

2  *

6

šini koščeni, obhrustančeni zviški. Po tek zviških se
sklepa glava s prvo vratno vrtavko, na kterej se naprej
in nazaj upogljive. V senskej kosti leži naj bistvenejši
del slušnega aparata, od kterega se od zvunaj vidi le
okrogla odprtina zvuna njega sluhovoda.  Pred
njim ležite na obeh straneh sklepni površini za spednjo
čeljustnico.

Najimenitnejši šivi so: venčasti šiv (Kranznaht) med čelno
kostjo in temenicama; strelni šiv (Pfeilnaht) med temenicama, in
lambda-šiv med temenicama in zatilnično ploskvijo. Črepinja mora
biti iz več kosti sestavljena, da se more njena votlina za toliko
povečati, za kolikor zrasto možgani. Zavoljo tega so črepinjine
kosti po šivih zvezane. Sivi so sicer trdni, vendar pa dopuščajo
kostem , da razstopijo, kedar je treba. Kedar so možgani
dorasli, kar precej pozno, še le v 30. letu nastopi, postanejo
šivi nepotrebni in odšle začenjajo okoščenevati, t. j. kosti se
zvežejo s koščeno tvarino. Pri novorojencih, pri kterili možgani
jako hitro rastejo, se ne nahaja nobeden šiv, ampak med kostmi
tanke, ozke kožice, ktere celo zapirajo cele odprtine, ki so
med posamnimi kostnimi vogli — fontanele. Največa taka
luknja ali fontanela je čelna fontanela sredi sprednje strani glave.
Vse fontanele se zgubijo proti koncu druzega leta, ker kosti
doraščajo in šivi nastajajo.

Oblično črepinjo sestavlja 14 kosti: dvoje gornjih
čelj ustnic (8), dvoje podočnic (9), nebnic, nosnih kosti
(10), solznic in školjknic, potem lemež in spodnja
čeljustnica.

Zgornje čeljustnice zavzimljejo srednji del obličja;
na zgoraj pomagajo sestavljati dno očesne jamice, na
znotraj stransko steno nosne votline, ktere sprednja
odprtina je hruški podobna. Na spodaj sestavljajo
čeljustnice koščeno streho ustne votline, ki je ob enem
tudi dno nosne votline, trdo nebo. Trdo nebo obdaja
podaljšek zgornje čeljustnice. Vsaka polovica cele čeljust¬
nice ima po 8 predelov, v kterih tiči 8 zob. Od vzadej
se Čeljustnic dotikajo dve nebni kosti. Med obema čelnima

7

podaljškoma zgornjih čeljustnic, po kterih se vežeta s
čelno kostjo, ležite dve štiri-voglate nosne kosti (10),
ktere so koščeni nosov hrbet. Na zvunaj stojite čeljust-
nici s podočnicama (9) v zvezi in te zopet s čelno kostjo.
Na ta način ste čeljustnici proti zgoraj popolnoma utr¬
jeni , da se pri žvečenji nikakor ne morete premakniti.
Z drugim podaljškom ste zgornji čeljustnici v zvezi s
podočničnim podaljškom senske kosti. Solznice ležijo
spredaj na notranjej površini očesnih jamic in so ob
enem tudi kanal, ki pelje iz očesne jamice v nosno
votlino, s o lz n i k (Thranengang). Školjke in lemež ležijo
v nosnej votlini; lemež je en del koščene hripeli.

Vse te kosti so s šivi zvezane.

Spodnja čeljustnica (11), podkvasta jako močna
kost, stoji s sklepom v zvezi s sensko kostjo. Na
njej razločujemo telo, imajoče Iti predelov za spodnje
zobe in na vsakej strani dva navzgor moleča podaljška.
Sprednji je ploščnat in krajši in se kronast podaljšek
imenuje; zadnji pa je daljši, močnejši in nosi valjasto
sklepno glavico. — V tem sklepu se spodnja čeljustnica
gori in doli giblje, kakor tudi naprej in nazaj premiče;
to gibanji se vrši pri žvečenji in grizenji.

Oblične kosti združene s črepinjinimi sestavljajo:

1. dve očesnijamici.  One ste podobni leže¬
čemu keglu, čegar spodnja ploščad je naprej, ost pa
nazaj obrnjena. Crepinjino votlino in očesne jamice veže
vidna luknja, skozi ktero pride vidnik v očesno jamico:

2. nosno votlino,  ktero navpična hripel deli na
dve polovici. Na spredaj leži njena hruškasta odprtina,
na zadaj pa dve okroglasti luknji, odzadnje nosnice
(hoane). Na zvunanjej steni vsake polovice nosne votline
leže 3 školj kaste štrline in sicer druga nad drugo
(nosne školjke), njih 4 zgornje se prištevajo enej kosti,
namreč sitnici. Sitnica deli črepinjino votlino od nosne

8

votline in sestavlja tndi gornji del koščene hripeli. Spodnje
nosne školjke so školjčne kosti;

3. ustno votlino.  Njena streha, nebo imenovana,
je le iz kosti sestavljena. Vzadej in zdolej je ustna votlina
na skeletu odprta. Ker se spodnja čeljustnica giblje, zato
se tudi velikost ustne votline spreminja.

Kosti trupa.

Te so: vrtavke, prsnica in rebra.

Vrtavke,  kterih je 24, ležijo v sredi zadnje
stene trupa, so s hrustancem in kitastimi vezali zvezane
in sestavljajo hrb ta n e c, v kterem leži kanal in v
njem hrbtenjača. Vsaka vrtavka je krožeč nepravilne
podobe. Sprednja polovica vrtavke je debelejša in se
vrtavčno telo imenuje, zadnja polovica pa ima podaljške,
od kterih moli eden nazaj, trnast podaljšek, dva pa na
stran, povprečna podaljška.

Razun teh ima vsaka vrtavka še 4 podaljške, sklepne
podaljške imenovane, kteri posamne vrtavke vežejo med seboj.

Na vsakej strani vrtavke, za njenim telesom, leži zgorej
in spodej plitev izrezek. Dva izrezka skupaj sestavljata luknjo,
skozi ktero gredo nervi iz hrbtenjače.

Med seboj so vrtavke z debelimi, lirustančnatimi
ploščicami, vezalnimi ploščicami, zvezane, njihovi po¬
daljški pa s kitnimi kožicami. Vezalne ploščice zmanj¬
šajo po svojej prožnosti potiske pri hoji, skakanji i t. d.

Hrbtanee pri odraslem človeku ni raven, ampak na
več krajih malo skrivljen. Razdelujemo ga v vratni,
prsni in ledvični hrbtanee , kterega se spodej drži
križnica, in te zopet trtica.

Vratni hrbtanee (12—14) obstaja iz 7 vrtavk.
Prva, (nosilka) (12) , je še popolnoma krožeč in stoji
r sklepni zvezi z zatilnično kostjo in z drugo vratno vr¬
tavko, ne pa po hrustancu.

9 -

Druga vrtavka ali sukalka (13) ima na svojem
telesu navzgor moleč podaljšek, zobast podaljšek, ki je
z nosilko sklepno zvezan. Okoli zobastega podaljška se
suče nosilka in ž njo tudi glava.

Prsni hrbtanec (15—16) obstoji iz 12 vrtavk,
ktere imajo to znamenje, da imajo po straneh še posebne
sklepe za rebra.

Ledivčni hrbtanec (17—18) obstoji iz pet največih
in najmočnejših vrtavk.

Križnica  (19) je nastala iz zjedinjenja petih
vrtavk. Ona je največa kost vsega kostjaka, lopataste,
lahko skrivljene podobe. Na obeh straneh ima uharne
površine za zvezo s kolčno kostjo. V njej se konča
polagoma pojemaje hrbtančni kanal.

Križnice se drži trtica, obstoječa iz 4- koščic.

Prsna kost  (25) je sredi spodnje stene kost¬
jaka in je podobna kratkemu rimljanskemu meču. Za¬
voljo tega se njen zgornji del imenuje držalo (a), daljši
srednji del telo (b), podoben ostrini meča in trivoglat,
večidel hrustančnast spodnji konec-mečast podaljšek (c).

Na držalu je na vsakej strani sklepna površina
za zvezo s ključico tiste strani. Na stran držala in
telesa se prikrepi z vrinjenimi hrustančnatimi plošči¬
cami (reberni hrustanci) po 7 reber. Rebra nosijo prsno
kost, ki vsled hrustančnaste njihove zveze ni nepremak¬
ljivo v prsni koš vtaknjena, ampak se more, ako tudi
le malo, na vse strani premikati.

Rebra  (21—24) 'so obročasto upognjene sponke.
One vežejo prsnico s hrbtancem in tako napravljajo
prsni koš ali prsi.  Na vsakej strani imamo po
12 reber. 7 zgornjih (21 — 22), ktera so s prsno
kostjo zvezana, imenujemo prava rebra,  petero spodnjih
pa (23 — 24) kriva rebra.  8., 9. in 10. se zlijejo na
sprednjih konceh med seboj in s 7. rebrom s svojimi

10

hrustanci; 11. in 12. pa se prosto konča v mehkači in
se imenuje gibljivo rebro.

Prsni koš ali toraks ima zgornjo manjšo in spodnjo
večo odprtino. Njegova sprednja stena je najkrajša-
Prostor med dvema rebroma se imenuje medreberje,
Vsled prožnosti rebernih hrustancev in vsled sklepne
zveze reber z vrtavkami se morejo prsi povečati in
zmanjšati, kakor je to za dihanje potrebno.

Vseh 24 reber imenujemo tudi gredelj ali sklednik
(Gerippe).

Kosti končetin.

Razločujejo se zgornje  končetine (ekstremitete) ali
roke in sp o dnj e končetine ali noge. Končetine so si po
večem jako podobne v svojej sestavi in večdel obstoje
iz dolgih kosti.

Zgornja končetina, obstoječa iz 32 kosti, se zopet deli
v pleče, nadlaket ali zgornji laket, predlaket ali spodnji
laket in roko; roka zopet v zapestje, pestje in prste.

Pleče  sestavljate dve kosti:

a) kij uči ca (26), kakor črka S skrivljena kost,
leži nad prvim rebrom in je s prsničnim držalom
sklepno zvezana; b) lopatica  (27), plana trioglata
kost. Ona ima na svojej površini grebenast odrastek,
ki se lopatični greben  c) imenuje. Njegov zgornji
konec, ki se lopatični vrh (a) imenuje, majhna sklepna
površina veže z zvunajnim koncem ključice in pod to
je veča plitva jamica, v kterej se suče nadlaktična
butica ali glava. Lopatica se naslanja na zadnjo plan
prsnega koša in svojo lego ob enem spreminja z giba¬
njem zgornje končetine.

Nadlaktica  je dolga, jako krepka kost; njen
zgornji obhrustančnati konec je kroglast, spodnji pa in

11

širji ima valjasto sklepno površino. Plečni sklep je
prost sklep, dopušča zategadel gibanje in sukanje na
vse strani.

Spodnji laket  je sestavljen iz dveh kosti. Ena
leži na strani palca, vretence  (30), druga pa na strani
mezinca, komolec  (29).

Komolec jez nadlaktico zvezan s kotnim sklepom.
Zarad tega moremo roko v komolcu le zgibniti in steg¬
niti. Vretence pa s komolcem veže kotavni sklep. V tem
sklepu moremo vretence z roko vred prisukniti in od-
sukniti.

Zapestje  (31) obstoji iz 8 majhnih nepravilnih
koščic, ktere so v dve vrsti druga nad drugo razvrščene.
Zvezane so med seboj z jako napetimi sklepi in se zavoljo
tega morejo le malo premikati. Z vretencem veže zapestje
e deloma prosti sklep. V tem sklepu se more zapestje
in ž njim cela roka upogibati in stezati, kakor tudi na
stran proti predlaktem upogibati.

Z zapestnimi kostmi kakor tudi med seboj so pestne
kosti (32) z jako napetimi sklepi zvezane. Pestne kosti
so dolge, malo skrivljene; njihovi zgornji konci so okro-
glaste butice.

Prstne kosti  (33) so male in votle. Palec sestav¬
ljajo dve, druge prste pa po tri kosti, ktere leže v
treh vrstah druga nad drugo in so od zgoraj na vzdol
manjše druga od druge. S pestnimi kostmi jih veže polu-
prost sklep, ki dopušča le upogibanje in stezanje; na
stran premikati se jim je le nepopolnoma mogoče. Prvi
palcev člen je pa s svojo zapestno kostjo zvezan s po¬
sebnim tako imenovanim sedlastim sklepom , in ta je
vzrok njegove velike gibljivosti.

Vsled te velike palčeve gibljivosti, ki pred vsem
dopušča, da se more palec drugim prstom nasproti

12

postaviti, se da človeška roka jako mnogovrstno rabiti
in ima veliko prednost pred opično roko.

Tudi spodnja končetinajeiz4  delov sestavljena
in sicer iz kolka, stegna, goleni in noge.

Kolena kost  (34) ima jako nepravilno podobo.
Sestavljajo jo 3 kosti, ktere pri mladih osebah loči hru¬
stanec, one se pa pozneje v eno kost sprimejo :

Ledna kost  (34 a) je ploščasta, malo skrivljena
kost. Njen gornji okraj se lednični greben imenuje;
sednica (b) in sramna kost  (c). Tam, kjer se vse
tri kosti stikajo, leži velika in globoka jama, ponva ali
čaška za glavo bederne kosti.

Ledne kosti imajo nad seboj križnico in so ž njo s
hrustančnimi ploščami v zvezi — križnični stik. Prav
tako so tudi sramne kosti zvezane — sramni stik (d).

Križnica in kolčne kosti sestavljajo oklep, medeniea
imenovan, ki obsega livkast prostor. Zgornji med lednima
kostema ležeči prostor se imenuje velika  mede¬
nica,  spodnji del tega prostora pa mala medenica.  Me¬
denica služi nogam, noge pa, ako so fiksirane, medenici
za uporo. Medenična votlina hrani in varuje plemenite tre¬
bušne organe. Na sednici je vzadej velika in široka
grča, sednična grča  (e) imenovana, na njej pri
sedenji trup počiva.

Bederna kost (35) je podobna nadlaktici, toda je ne¬
koliko daljša in močnejša. Njen zgornji oklepni konec,
je podoben krogli in se imenuje glava bederne
k o s t i (a) Ta glava tiči na vratu na znotraj od kostne
meri odklonjenem. Pravi zgornji konec bederne kosti pa
nosi na zvunaj veliko, na znotraj manjšo, hrapava grčo,
veliki in mali vrtelj  (b).

Golen  sestavljate dve kosti: 1) piščal  (37). Piš¬
čal je dolga v sredi trivoglata kost, ktere sprednji rob

13

je najostrejši; 2)inečna kost  (38), ki je veliko sla-
bejša in ne sega tako visoko kakor piščal. Zarad tega
stoji le piščal z bederno kostjo v zvezi in se more proti
njej zgibati in od nje stezati, in kedar je stegnjena, tudi
nekoliko osukniti. Koleno pomaga sestavljati tudi šipi  ca,
(36) kostanju podobna kost, ki je v sprednjo stran ko-
lenčne mošnje vstavljena.

Spodnja debelejša konca obeh goleničnih kosti nam
predstavljata zvunanji in znotranji gleženj.

Na nogi razločujemo kakor na roki 3 oddelke, kteri
so oddelkom na roki podobni; različno je le sledeče:

Stopne kosti  (39) so veče, leže druga pred
drugo v podobi na zdolej odprtega boka. Med oba
gležnja vtaknjena kost, ki je edina z goleničnima ko¬
stema sklepno zvezana, se imenuje skočnica ali
glezno  (Sprungbein). Najzadnejša kost na nogi pa je
petna kost  in njen nazaj moleči konec se imenuje
kukica  petne kosti (39 a). Boku stopnib kosti so do¬
stavljene zaprstne kosti (10) ; njihovi spi’ednji glavasti
konci se že tal dotikajo.

Nožni členi  (41—43) so krajši, kakor prstni
členi na roki; palec ali veliki prst nima nobene dru¬
gačne gibljivosti, kakor drugi prsti.

Vsi sklepi na nogi so močno napeti razun prstnih
sklepov, kteri dopuščajo zgibanje in stezanje.

Noga se od roke razlikuje posebno s tem, da je
veliko močnejša, posebno kar se tiče sklepov. Ti sklepi
so pogoj mnogovrstne rabljivosti roke in tudi veče
trdnosti nog, ktere so upora in stebri vsega trupla.

Mišice.

[Tabla II.)

Mišice so rdeča, sočnata in krvnata snov, ktero
v navadnem življenji meso imenujemo. Mišice so pritr-

14

jene na kosteh, obdajajo kostjak malo da ne povsod
in dajejo človeškemu truplu polnoto in okroglost- Pa
tudi v sredini človeškega trupla nahajamo mišice, ktere
pomagajo organe sestavljati.

Mišice so sestavljene iz vlaken iz skrčljive
(kontraktilne) snovi.  Ta lastnost mišic posreduje
vse telesno gibanje. Skrčevanje provzročujejo zbudi
(reize), kteri zopet nastanejo enkrat vsled naše volje,
drugokrat pa brez nje.

Ker so pa tudi take mišice, do kterih nima naša
volja nobenega vpliva, zato razdelujemo mišice v samo¬
voljne ali animalične, in nesamovoljne ali
organične

Vse samovoljne mišice  so sestavljene iz zvezkov
vspored ležečih mišičnih vlaken, ktera moremo še s pro¬
stim očesom videti.

Vlakna se vidijo pod mikroskopom povprečno rižasta.
Kedar jih zadene vzbud, se migoma in brzo skrčijo.
K tem mišicam spadajo vse mišice na kostjaku.

Nesamovoljne mišice  so sestavljene iz krajših
vlaken, ki se vidijo pod mikroskopom gladke. Skoro
povsod so uredjene v kožaste skladi, n. pr. v stenah
votlih konalov in posod kakor želodca, črev. Te mišice
se le polagoma in počasi skrčujejo, toda one ostanejo
več časa skrčene, kakor animalične in so pogoj stes-
njenju votlin in s tem premikanju tega, kar je v njih.

Le ena nesamovoljna mišica, namreč srce, je se¬
stavljeno iz povprek rižastih pa razvejenih vlaken.

Zvezke, iz kterih so mišice na kostjaku sestavljene,
skupaj držijo tanke kožice iz stanicatega tkanja. Ti
vežčeki se pa neposrednje ne pritrjujejo na tiste organe,
ktere gibljejo, ampak oni imajo na obeh konceh zatega¬
delj tanka, večkrat prav dolga močna kitna vlakna.
Kjer skupaj leži več mišičnih vlaken, ondi se njihovi

15

konci lahko vidijo in se nahajajo pri močnih mišicah
na kostjaku ali v podobi močne, krepne (trde), mnogo¬
krat okrogle in po kovinsko se sveteče vrvi, k it e, ali
pa v podobi kožaste raztenjave. Mišično meso s kito se
skupaj imenuje mišica.

Ker zavzimlje kita manj prostora kakor mišično
meso, zato je mišično meso, ki se tudi mišičin trebuh
imenuje, očividneje.

Skoro vse mišice se proti koncem stenjujejo, zarad
tega so tudi dobile svoje ime pri latincih „museuli“
(mišice).

Od obeh kit vsake mišice se imenuje tista, ktera
se na negibljivejšo kost prikrepi, začetna kita;  ona
pa in sicer večidelj daljša, ki je pritrjena na gibljivej¬
še) kosti, končna kita.

Ker je vsaka kita proti koncema tanša, zato se
veliko prostora prihrani in tako je mogoče, da se more
več kit na enem mestu na kosti prikrepiti. Ako se kite
posameznih mišičnih trebuhov, predno se pritrdijo,
skupaj sprimejo, jemljemo vse mišične trebuhe za eno
mišico in jo mnogoglavo  imenujemo. Tako imamo dve
— tri — četiriglave mišice.

Kita, ktera mišico na dva oddelka razdeli, imenu¬
jemo dvotrebušno.  Na več mišicah se najde po
več ozkih kitastih vrisov, kteri se kitasti upiski
imenujejo.

Mišice razločujemo tudi po njihovej podobi: Dolge
mišice se nahajajo pred vsem na končetinah in na vratu.
One imajo tanke, dolge večkrat mnogoternate končne
kite; nektere imajo tudi po več glav.

Široke mišice so v razmeri z dolgostjo in širo-
kostjo le tanke. Začenjajo se na enej plani ali pa na
večih vspored ležečih kosteh, n. pr. rebrih s pozamez-
nimi zobci in se končevajo s ploščnato kitno raztenjavo.

16

Kratke miši c e.

K rožaste mišice obdajajo telesne odprtine,
se ne stikajo s kostmi (ustna zapiralka) ali pa le na
začetnem koncu (trepalnična zapiralka).

Gibanje, ktero posredujejo mišice, so:

1. Upogibanje, ako se kost, ktera jez drugo kostjo
v kotnem sklepu zvezana, tej kosti v kotnej legi na¬
sproti postavi ali bliža;

2. Stezanje  je prejšnjemu ravno nasprotno gi¬
banje. Tista stran končetine, proti kterej se vrši prvo
gibanje, se imenuje upogibna stran, nasprotna pa ste-
zalna stran.

Pritezanje,  ako se člen srednjej črti trupla
bliža;

O dt e zanj  e, ako se člen od nje oddalji, n. p. nar
bedru.

Vzdigovanje, pobešanje, potegovanje na¬
prej in nazaj sukanje.

Po teh učinkih se tudi mišice imenujejo zgibalice,
stegovalke ali stezalice, odtegovalke, pritegovalke.

Število mišic ni vedno eno in isto, povprek jih
štejemo 300.

Po največ jih leži šparoma na obeh straneh trupla.
Nesparoma mišice leže v srednjej črti trupla. Mišice leze
navadno v več skladih druga nad drugo; loči jih
stanicato tkanje ali pa pri debelih osebah tolšča.

Da se mišice v stalnej legi ohranijo, jih je po več
skupaj v kitne, precej debele kože zavitih, od kterih
se zopet tanše kožice ločijo in med posamezne mišice
padajo. Tudi od kože ločijo mišice enake kitne raz-
tenjave.

Da se gibanje med kitami polajša, imajo one tan-
kokožnato dvojno prevlako, kitni luskini,  med kterima
je lepivasta polžka tekočina, kitna  sli  z. Med posamez-

17

nik mestih, kedar grejo kite tik kosti, se nahajajo vre¬
čice napolnjene z enako tekočino in se imenujejo sliz-
niki  (Schleimbeutel).

Pri vsakem gibu se vsled krčenja spremeni podoba
mišice. Ona postane debelejša, ob enem tudi trja, bolj
napeta. Raba stori mišice krepkejše. Le malo ali celo
nič rabljene mišice postanejo omahle, medle in tanjše.

Po posamnih oddelkih trupla razločujemo:

Mišice na glavi.

Mišice ovlašene glave:

Čelna (1) in zatilna  mišica (5). Obidve izhajate
od enako imenovanih kosti, se razprostirate v kitasto
kožo, ktera je med njima napeta in črepinjo pokriva,
kitasta, oglavnica  (2). Z njo je koža zraščena tako,
da jo more čelna mišica naprej, zatilna mišica nazaj
z oglavnico vred potegniti.

Oblične mišice  spreminjajo nosnice, ustno in
očesno odprtino; to se godi pri pomežkovanji ali mimiki.

Očesna  z a p i r a 1 ka (4) stesnuje trepalnično špranjo.

Vzdigovalke nosnih  kril, ustnic, ustnih kotov,
vse te se začenjajo na zgornej čeljustnici pod spod¬
njim robom očesne jamice in se gube v mehkači dotič-
nih delov.

Niztezitelji spodnje ustnice (7) in ustnih
kotov  se pričenjajo v sprednjej površini spodnje če-
ljustnice.

Jarmenične mišice  (6) grejo od podočne kosti
(jarmenice) do ustnega kota in ga na vzgor in na zvu-
naj potezajo.

Ustna zapirovalka  se zavije kakor krožeč
okoli ust. Njena vlakna jenjajo v ustnicah, jih stiskujejo
in špičijo pri žvižganji, prskanji.

Mišica trobentača  (9); njena vlakna se za-

18

čnejo na zobnih predalčkih spodnje in zgornje čeljust-
nice, leže povprek in se končajo v zgornjej in spodnej
ustnici. Ona, kedar se skrči, zrak z močjo žene skozi
malo odprte ustnice iz ustne votline, n. pr. pri žviž¬
ganji, pihanji.

Mišice žvekaliee  se začnejo na glavi in nehajo
na spodnjej čeljustnici ter jo vzdigujejo.

Senska mišica  (3) prav lepa pahljačasta mi¬
šica; ona je z močno kito na kronast podaljšek pripeta.

Mišice žvekaliee  so kratke in debele (I, 10);
one grejo od jarmeniee do spodnjega roba spodnje če-
ljustnice. Mišice žvekaliee vzdigujejo spodnjo čeljustnico
in jo bližajo zgornej. Eazen teh so še i  mišice, krila¬
tice  imenovane, ktere grejo od spodnje površine čre-
pinjinega dna do notranje površine navpičnega spodnje-
čeljustničnega podaljška.

Mišice na trupu.

Mišice ležeče na sprednjej strani trupa so vratne,
prsne in trebušne.

Na vratu leži precej pod kožo na vsakej strani jako
tanka kožasta mišica, ki gre od prs čez rob spodnje
čeljusti, kožna mišica  (11).

Mišica k ima lic a (12) se začenja z dvema glavama
na prsnej kosti in na notranjem koncu ključice, gre
na vzgor in na zvunaj do bradavičnega podaljška. Ako
se le na eni strani skrči, zasukne in nagne glavo.

Dvotrebušna podčeljustna  mišica gre od
bradavičnega podaljška do sprednjega dela spodnje če¬
ljusti in jo navzdol poteza. Mišice podjezične kosti
(13) se začnejo na prsnici in lopatici ter se na podje-
zično kost prikrepijo. One so ploščaste, tanke mišice,
ki potezajo podjezično kost in jabelčico navzdol.

19

Tudi med spodnjo čeljustjo in podjezično kostjo so
razpete mišice, ktere te kosti drugo drugej bližajo. Druge
mišice pa nastanejo na podjezičnej kosti in se v jeziku
gubijo; te se imenujejo jezične mišice.

Globokejše mišice na vratu ležijo precej pred hrb-
taneem in se vlečejo od povprečnih podaljškov vratnih
vrtavk do 1. in 2. rebra, ter ju in ž njima vred tudi
druga rebra vzdigajo. Te mišice se imenujejo — rebro-
d ržci  (14).

Prsne mišice  ležijo v treh skladih; na vrhu
leži velika prsna  mišica (15), ki se na prsnej kosti
in na rebrih začne in se na nadlaktici prikreplja; ona
stvarja sprednjo steno pazduhe ter zgornjo končetino bliža
trupu.

Ključična mišica  gre k 1. rebru; mala
prsna mišica  (26) gre od zgornjih reber do lopa¬
tice; obidve ponižujete pleče.

Velika pilasta mišica  (17) se začne z več
zobci ter se na lopatico prikrepi, jo navzdol poteguje
ali pa vzdiguje rebra, kedar je lopatica fiksirana.

Tretjo sklad prsnih mišic sestavljajo nad dvema
rebroma razpete mišice, ki se zatoraj medreberne
mišice  imenujejo; one zapirajo prostor, ki ostaja med
dvema rebroma (Tab. IV. I. 28, 29, in II. 13, 14).

Trebu šne mišice.

Veliko odprtino med rebri in medenico zapirajo
mišice, ktere so po straneh v tri, v sredi pa v en sklad
zložene. Od zadej trebušno votlino zapirajo ledvične
mišice.

Na vsakej strani srednje črte leži dolga, ravna z
3—5 kitastimi upiski zaznamovana mišica. Ona gre od
mečastega podaljška in od hrustancev spodnjih reber
do konca sramne kosti, je zavita v močno kitno luskino
in se ravna trebušna mišica imenuje  (18). S

Anatomične table. 3

20

kitno luskino imenovane mišice so zvezane kitne razten-
jave treh širokih trebušnih mišic, namreč zvunanje-
nagnjene (kose)  (19) notranje nagnjene  (20) in
pod to ležeče povprečne trebušne mišice.

Med trebušno in prsno votlino je kuplasta, mišič-
nata pregraja, preponka  (Tab. IV. I.). Sestavljena je
iz vežčekov, kteri se na sprednjej površini vrtavk in
na notranji površini spodnjih reber in njihovih hrustan¬
cev začenjajo in se v trolistnato kitno kožo sred kuple
iztekajo. V tem kitastem delu preponke ste 2 luknji,
ena na desnej strani za prehod velike spodnje do vodnice
in ena na levej strani za požiralo. Med mesnatimi vež-
čeki blizo vrtavk leži še ena špranja za prehod velike
odvodnice iz prsne v trebušno votlino. Preponka, kedar
se skrči, stopi niže v trebušno votlino, njena kupla po¬
stane bolj plana; s tem se prsni prostor poveča, tre¬
bušni pa zmanjša, tako se godi pri dihanji. Pri izdihu
zopet kvišku stopi preponka, ker krčenje neha.

Mišice na hrbtu in tilniku

leže v več skladih druga nad drugo.

Na vrhu leže široke mišice.

Kapuca sta mišica  (II. 8), se začne na zatilni
kosti, trnastih podaljških vratnih vrtavk in na moč¬
nem traku, kteri podaljške med seboj veže, kakor tudi
na trnastih podaljških prsnih vrtavk. Njena vlakna
se stekajo na zvunaj proti koncu ključice in proti lopa-
tičnemu grebenu. Ona suče lopatinco; s svojimi gor¬
njimi vežčeki jo vzdigne, s spodnjimi pa navzdol potegne.

Najširja hrbtna  mišica (II. 11) nastaja na
trnastih podaljških prsnih, ledvičnih in križničnih vrtavk,
postaja proti zvunaj vedno oža, je zadnja stena paz¬
duhe, se prikrepi na nadlaktico, ktero nazaj poteguje.

21

Pod to mišico leži zgoraj romboidalna mi¬
šica  (II, 10); ona vleče lopatico navzgor in jo bliža
sredini trupa. Pod najširjo hrbtno mišico spodaj leži
zadnja zobčasta mišica (II, 12), ki rebra navzdol vleče.

Na vsakej strani trnastih podaljškov leži mnogo
dolgih mišic, ktere gibljejo posamezne nrbtančeve dele,
vse pa pokriva skupna hrbtna  s te  g o val  k a (Tabl.
IV. II. 12). Ta mišica, ako na obeh straneh dela, stegne
hrbtanec in trup in ju celo nazaj upogne; ako se pa
skrči samo na enej strani, pregibne hrtanec na do-
tično stran.

Med zatilnikom in gornjimi vratnimi vrtavkami so
še druge mišice, ktere pomagajo truplo gibati, nazaj in
na stran upogibati in sukati.

Mišice na zgornjih končetinah.

Razdelujemo jih po posameznih oddelkih v mišice
na plečih, nadlaktici, predlaktu in roki.

Lopatične mišice obdajajo lopatico od vseh strani
in pustijo gol le njen podaljšek in greben.

Trivoglata mišica (21) se začne na ključici, vrh
pleč in na grebenu in se s svojim ošpičenim koncem
na zvunanjej strani nadlaktice prikrepi. Ona vzdiguje
ramo in jo ob enem od trupa odteguje.

Nad — in p od gr eb en i č na mišica  (II. 15,
16) ležite ne zadnjej strani lopatice in so pripete na
nadlaktično glavo ter jo na zvunaj sukate. Nadgrebe-
nična mišica jo ob enem tudi vzdigne, podgrebenična
pa jo, ako je bila vzdignjena, navzdol potegne.

Na sprednjej strani nadlahti ležite dve zali mišici:
dvoglava  (22) in notranj a ramna  miš  ica  (23).
Prva izhaja z dvema glavama od lopatice, gre prek
komolčnega sklepa in je z  okroglo kito na zgornji ko-

3*

22

nec vretenca pripeta. Ona upogiblje predlahti in suče
vretence na zvunaj.

Notranja ramna mišica (23) leži pod dvoglavo na
nadlaktici, dela dno komolčnega pregiba ter je pripeta
na komolčni kosti; upogiblje laket. Na zadnjej strani
nadlahti leži le ena mišica, triglava ramna mišica, ktera
izhaja z 2 glavama od nadlaktice, z eno pa od lopatice
in je na komolec pripeta; stega laket.

Mišice na laktu se začnejo na nadlahtih in se ne¬
hajo deloma na zapestnih, deloma pa na prstnih kosteh;
prve gibljejo celo roko, druge pa samo prste.

Na pregibnej in sicer na palčevej ali zvunanjej
strani lakta ležijo o dsu koval  k e (24). One sučejo
vretence in ž njim vred celo roko na zvunaj.

Od notranje sklepne grče pridejo: okrogla prisu-
kovalka (25) in zgibalice (26) roke, dolga zgibalica roke,
dolga palčeva zgibalica in dve zgibalici prstov, visoko
in globoko ležeči; vsaka izmed njih ima po 4 kite za
štiri notranje prste. Kite (30) visoko ležeče zgibalice
se na prvem prstnem členu vilasto dele in so pripete
na drugem prstnem členu. Skozi špranje vilasto prepara¬
nih kit stopajo enojne kite globoko ležeče zgibalice,
ktere so na koncu 3. prstnega člena pripete.

Vse te kite v pravej legi drži močna, široka po¬
vprečna preveza na zapestji (I. 27), kite prstnih zgi-
balic pa imajo na prstnih členih posebne križnate in
povprečne preveze. Na vzadnjej strani predlahti leže
stegovalke roke,  skupna stegovalka prstov, palca,
dolga odtegovalka palca. Vse te kite- skupaj drži enaka
pa slabejša povprečna preveza (k) na ročnem sklepu.
Kazalec in mali prst imata svoje lastne stegovalke.

Na roki razen kit, ki so na njej pripete, imamo
še: palčeve mišice,  ktere s svojo maso stvarjajo
mali palčev peščaj ali blazino (Daumenballen) in palcu

23

dajejo veliko gibljivost. Te mišice so: odtegovalka (28)
kratka zgibalica, in protipotegovalka. Med pestnimi
kostmi leže medkostne mišice, ktere lahko vsaki prst
srednjemu bližajo ali ga pa od njega odtegujejo.

Mišice na spodnjehpnčetini.

Ker imajo mišice na spodnjih končetinah težo vsega
trupa nositi, zato so veliko močnejše, kakor na zgornjih
končetinah. Razdelujemo jih na 4 oddelke: mišice na
kolku, bedru, goleni in na nogi.

Na zvunanjej plati kolka leži: velika posedni-
čna mišica  (II, 22); začenja se na križnici in na gre¬
benu ledne kosti, gre nagnjena na zvunaj in spodaj ter
je pripeta na veliki vrtelj in kitno kožo, ktera mišice
na bedru ovija. Njen učinek je jako mnogoteren; ona
more bedro stegniti, na zvunaj zasukniti ali pa pri sto*
janji na eni nogi medenico in ž njo ves trup osukniti,
pri stojanji na obeh nogah pa naprej sklonjeno truplo
zopet zravnati. Pod to mišico leži srednja  (II, 23)
in pod njo deloma mala  posednična mišica (II, 24).
Obidve se stikate z velikim vrteljem z drugimi mišicami
vred, ktere pridejo od znotranje stene male medenice
ter osuknejo bedro na zvunaj.

Notranji kolčni mičici ste le dve, namreč dolga
ledvena in notranja lednična mišica (Tabl IV. I. 45, 46);
obe pridete iz medenice in ste na mali vrtelj pri¬
peti. Onidve zasuknete bedro na zvunaj in ga tudi
zgibnete.

Na sprednjej strani:

Krojaška mišica  (35) gre od zvunaj in zgoraj
koso na zdolej in znotraj in je pripeta na piščal. Ona
pomaga golen upogibati, jo bliža drugej in obrača bedro na
zvunaj.

24

Cetiroglava golenična mišica (I, 37) se zače¬
nja s 4 glavami, od kterih se sprednja imenuje dolga (37,)
druge tri pa srednja, zvunanja ('37,) in notranja glava.
Ona je z jako močno kito (/) na sipico pripeta ( g ). Ker
je pa sipica s piščaljo močno zvezana, zato more četiro-
glava golenična mišica ne samo šipico vzdigniti ampak
tudi golen stegniti.

Na notranjej strani bedra leze 4 mišice; one izha¬
jajo od sramne in sedne kosti ter so na bederno kost
pritrjene; imenujejo se bederne prit egovalke  (36).

Na zadnjej strani bedra leže 3 zgibalice bedra
(II. 37). Začnejo se na sedničnej grči {rti)  in so na
zvunanej in notranej površini piščali pritrjene.

Na goleni imamo mišice, ktere pridejo deloma od
piščali deloma od mečne kosti ali pa od obeh; te
mišice so :

Sprednja piščalkna mišica  (38) neha na
zaprstnih kosteh, upogiblje nogo in vzdiguje njeno no¬
tranjo stran.

Zraven in sicer na zvunaj od nje leži dolga
stegovalka palca  in skupna stegovalka; njene kite
(41) so na drugih prstih pritrjene.

Na zvunanjej strani nad mečno kostjo ležite dve
mečni mišici.  Oni nehate na zaprstnih kosteh,
stezate nogo, jo na zvunaj vlečete in vzdigujete njen
zvunanji rob.

Vzadej na goleni ležite dve debeli mišici: dvo¬
glava mečna  mišica (28), in pod njo petna mišica
(30), obidve se s skupno jako močno kito, Ahilovo  kito,
(29) na kukico petne kosti pripenjate in pete navzgor
vlečete.

Pod njima leže: zadnja piščalkna  mišica, dolga
zgibalica  prstov in palčeva zgibalica.  Na sto¬
pali je razen tega še ena kratka zgibalica prstov, njene

25

kite se s kitami dolge zgibalice zlijejo; vrb tega še
leže na stopali mišice za palec in mezinec.

Kakor na roki, so tudi na nogi enake povprečne
preveze, da kite drže vedno blizo kosti.

Drob.

V sredini trupla so votline, ktere branijo organe,
ki se vsled svoje mnogovrstnosti drob  imenujejo. Ti
organi opravljajo vsa opravila za življenje potrebna.
V tem smislu bi smeli tudi možgane med drob šteti; al
pod imenom drob navadno umevamo le tiste organe,
kteri leže v votlinah trupa.

Ti organi sprejemajo in predelujejo redila, posre¬
dujejo njihovo spremembo v kri (prebavljajo), ohra¬
njajo dihanje in obtok krvi ter odpravljajo spreme¬
njene, nerabne tvarine iz trupla (sealni oparat). Ker
morajo ti organi tvarine od zvunaj sprejemati in vva-
žati, zato so ali mehaste posode, ali pa jih posebni
kanali z zvunanjščino vežejo, n. pr. dihala, usta in nos¬
nici, prebavljalni kanal pa usta in zadnjica.

Veliko votlino (Tabl. III Fig. 1) sredi trupa deli
kupljasto navzgor moleča preponka (14) na dva oddelka,
zgornji manjši-prsna votlina, in spodnji veči oddelek-
trebušna votlina. V prsnej votlini leže dihala, pluča ( q )
in srce (tv).

V trebušnej votlini je ves prebavljalni kanal s svo¬
jimi pomočnimi organi in sealni aparat.

Prsno drobje je tako porazredjeno, da pluča leže
na straneh, srce z velikimi žilami (10) in sapnik (2) pa
sredi prsne votline. Pluča in srce so zavita v posebne
vreče iz tanke, gladke, skoro prozorne kožice. Kožica,
ktera ovija pluča, se imenuje p op luč niča  ali plučna
mrena; ona pa, ki zavija srce, posrčnica ali obsrčje.

26

Plučne mrene so večidel s koščenemi prsnimi
stenami zraščene, vendar delajo tudi dve pregraji,
osrednji mreni,  kteri ste od spredej na zadej razpeti
in ograj ate poseben prostor, v kterem leži zdolej srce
v posebnej vreči — srčni mebur  — zgorej pa žile
in sapnik.

Tudi trebušno votlino oblači jako tanka serozna
kožica —potrebušnica  — ktera tudi ovija vse organe
trebušne votline.

Prsno kakor tudi trebušno drobje popolnoma izpol-
nuje vso votlino, in se pesamezni organi tako ozko tišče,
da ni nikjer praznega prostora. Dotikajoče se površine
posameznih organov so zavoljo tega jako gladke in v
zdravem stanu s tanko skladjo čiste tekočine prevlečene,
da so vedno gladke in polžke.

Dihala (sopila).

Tabl. III. Fig. I. II. Tabl. V. Fig. III.

Za vzdrževanje življenja je neogibno potrebna
posebna snov — kislorod,  ki je sestavina zraka.
Kislorod mora priti v kri; to se godi pri dihanji
(sopenji).

V ta namen imamo posebne organe, kfere imenu¬
jemo dihalne organe ali dihala. V te organe pride atrnos-
ferični zrak in temu se kislorod odvzame. Poti, po
kterih stopa zrak od zvunaj k plučem, se imenujejo
zračne poti ali dušniki. Ti so :

Jabelko  ali grlo (I. 1), ki je ob enem tudi gla¬
silo. Jabelko leži spredaj na vratu; pri možkih je veče
in močnejše kakor pri ženskih. Imenuje se tudi Adamov
krhelj.

Jabelko je sestavljeno iz več hrustancev in stoji
v zvezi z ustno in nosno votlino (Tabl. V. Fig. III. 30).

27

Jabelko so na ta način dveri za vstop zraka v dihala.
Med hrustanci sta najznamenitejša: ščitasti hrustanec
(III. II. I.) in prsta nasti hrustanec (III. II. 2); ime
imata od svoje podobe. Grlo zapira od zgoraj jeziku
podoben hrustanec, ki se imenuje jeziček.

Kedar zdrkne požirek skozi požiravnik, se jeziček
na ščitasti hrustanec nasloni in s tem grlo zapre* Ako
pa pride kakova stvar v grlo, na primer pri smejanji
ali govorjenji med jedjo , nastane hud kašelj, ki zašlo
stvar zopet nazaj vrže.

Grlo odeva od znotrej kožica, ki je pa veliko
tanjša, kakor zvunanja koža. To kožo imenujemo, kakor
tudi kožo po ustih in nosu, slizno kožo ali sli z n ic o.
Ona dela v grlu na vsakej strani po dve povprek na¬
peti, in na znotraj štrleči gubi, kteri se glasovni vezki
imenujejo. Zgornja glosovna vezka se imenujeta tudi
kriva  (V III. 21), spodnja dva pa, v kterih se nahaja
močno vlaknato in prožnato tkanje, prava glasovna
vezka (22). Spranjasti prostor med spodnjima vezkoma
se imenuje glosovna špranja ali glasilka.  Ker so
jabelčni hrustanci zvezani s sklepi in jih lastne samo¬
voljne mišice gibljejo, zato se dajo tudi glasovni vezki,
ki so na hrustanec pripeti, različno napeti, glasilka pa
razširiti ali zožiti. Zrak, kedar mimo glasovnih vez-
kov skozi glasilko teče, dela ton, kije  zdaj viši zdaj niži
in se vsled raznega gibanja ustnic in jezika spreminja
v različne glasove-

Jabelka se drži dolgi kanal, dušnik ali sapnik
(trachea) (Tabl. III. Fig. I, II.), ter sega od srede vratu
do tretje prsne vrtavke. Sapnik je sestavljen iz 20
hrustančnatih polukrožcev, kteri so med seboj z vezki,
vzadej pa z mišičnato kožo sklenjeni. Od znotraj odeva
sapnik, kakor jabelko, sliznica.

Pred sapnikom leže brzlik ali šČitna žleza,

28

njen namen se še do dandanes ni mogel popolnoma spo¬
znati. Ako se ta žleza poveča, človeku pokaži vrat, ki se
imenuje guša. Pred tretjo prsno vrtavko se razdeli
sapnik v dve veji, kteri se sapnikovi veji imenujete
(II. 4) — desna in leva sapnikova veja ; desna razpade
zopet v tri, leva pa v dve veji, ktere segajo v pluča.

Pluča (Tabl I. II. Fig. 1) so oštuljene, kegljaste
podobe. S svojim širokim dnom leže na preponki, njihova
ost pa sega nad prvo rebro na vsakej strani vratu.
Desna pluča imajo tri, leva pa le dva globoka vrezka;
vsled tega imajo desna tri krila, leva pa dve krili.

Zatorej razločujemo na obeh plučih zgornje (9a)
in spodnje krilo (96); na desnih plučih še vrh tega
manjše od srede vrinjeno srednje krilo (c). Krila sestav¬
ljajo zopet manjša krilca in ta mali mehurčki, plučni
mehurčki, kteri so, ako so pluča zdrava, napolnjeni z
zrakom; to stori, da so pluča gobasta, mehka, rahla.

V pluča stopivše sapnikove veje se razvejijo v
vedno ože in ože kanalce, ki se končajo v skupini takih
plučnih mehurčkov.

Imenovani kanali (bronhiji), plučni mehurčki, žile,
kterih najličnejše veje mehurčke v tanko mrežo ople¬
tajo, sestavljajo plučno tkanino.

Zvnnanji zrak skozi usta ali pri mirnem dihanji
skozi nos pride v grlo in od tod v sapnik in v njegove
veje in iz njih v plučne mehurčke. Ker so mehurčki
opleteniz mnogimi tankimi žilicami, ktere iščejo kisloroda
za obnovljenje krvi, zato bi zraku v mehurčkih kmalo
zmanjkalo kisloroda, ako se ne bi vedno obnavljal; to
se vrši z izdihovanjem in vdihovanj  em. Pri vdiho¬
vanji se prsni prostor poveča, pri tem se pluča in
plučni mehurčki raširijo in po več zraka sprejmejo. To
razširjevanje prsnega prostora posreduje pri mirnem
dihanji sama preponka s tem, da se skrči. Pri tem se

29

prepončna svod (ali oblok), ki pri izdihu visoko y prsi
moli, zravna in trebušno votlino zmanjša, prsno pa
povekša.

Pri silnem dihanji delajo rebrodržci na strani
vratu. Ako se skrčijo, vzdignejo zgornja rebra in ž
njimi tudi spodnja po nadrebernih mišicah pripeta, ter
na ta način razširijo prsi. Ako postane dihanje še teže,
na primer pri nekterih boleznih, se pri fiksiranih ramah
tudi prsne mišice v to porabijo.

Izdihovanje se vrši s tem, da mišice odjenjajo in
da se elastična pluča zopet stisnejo. Le pri silnem izdihu
se napnejo trebušne mišice, na primer pri kašljanji,
kričanji, in stisnejo čreva proti preponki, jo vzdignejo
in zmanjšajo s tem prostor v prsih.

Žilice, ktere plučne mehurčke opletajo, ne spreje¬
majo samo kislorod iz zraka, ampak odpravljajo tudi
druge plinave snovi, na primer oglokislato, ki je truplu
škodljiva, vodeno paro i. dr.

Prebavljalni aparat ali prebavljalo.

Za sestavljanje trupla in obnavljanje pri raznih
opravilih porabljenih snovi mora človek, kakor druge
živali in rastline, druge snovi v sebe dobivati, to je jesti.

V ta namen ima poseben kanal ~ redilni  ka¬
nal  — ki ima dve odprtini, eno za sprejemanje redila
— usta, eno pa za odpravljanje nerabnih ostankov —
zadnjico.

Ker pa snovi, kterih potrebuje truplo za svoje vzdr¬
ževanje, niso v takej podobi v redilu, v kakoršnej jih more
truplo rabiti, zato niso samo posamezni oddelki prebav-
ljalnega kanala po različnih opravilih različni, ampak pri¬
druženi so jim še drugi organi, ki stoje s prebavljalnim
kanalom v zvezi, da redila po svoje spreminjajo. Ti

30

organi se tudi prebavljalom prištevajo in so: jetra,
vranica in slinovnice.

Prebavljalni kanal je sestavljen iz dveh skladi, iz
notranje sliznione, in zvunanje mišičnate skladi.

Sliznica prebavljalnega kanala je jako tanka, žilna-
ta in nervnata koža; to že vidimo na rdečej, mehkej
sliznici v ustih; zvunanja pa je krožasta sklad organi ci¬
ni h mišic, ki so deloma povprek, deloma pa po dolgem
vsporedjene. Obe te skladi ste v raznih oddelkih kanala
različni in tudi različno razredjeni.

Mišice, ki grej o krožasto okoli črevesa , morejo,
kedar se skrčijo, med njimi ležeče redilo naprej pori¬
niti, in le na ta način je mogoče premikovanje pogolt¬
njenega grižljeja od želodca naprej do zadnjice.
Posamezni oddelki redilnega kanala so:

1. ustna votlina;

2. Požiralni organi,  goltanec in požiralo ali poži¬
ralnik.

3. Prava prebavljala  — želodec, tanko in debelo
črevo, jetra, vranica, slinovnice.

4. Konec debelega črevesa se imenuje mastnica;
mastno ali zadnje črevo. To črevo ima namen ne¬
rabne ostanke jedil iz prebavljalnega kanala od¬
praviti. Razun ustne votline, goltanca in požiral¬
nika, leže vsa druga prebavljala v trebušnej votlini.

Ustna votlina (Tabl. V. Fig. 2) leži med zgornjo
in spodnjo čeljustjo ; skoro od vseh strani jo ob¬
daja mehkača. V djo peljejo usta kot vhod redil.
Na vzadej se ustna votlina z goltancem zliva.

Od zgoraj votlino obdaja ustno trdo neb« (13);
spodaj leže mišice, ki pridejo k jeziku in se v njem
končajo, in jezik (15).

Po straneh ustne votline so mišice lica; pred vsemi
trobentača, spredaj ustnice; na vzadej ustno votlino

31

od goltanca loči od trdega neba viseča mišičnata stena,
mehko nebo  (19) s Čepičem v sredi in z dvema proti
dnu jezika idočima oblokastima gubama po straneh.
Med mehkim nebom in dnom jezika ostaja še mala od¬
prtina, ktera se goltančeva ožina imenuje;  ona
ustno votlino veže z goltancem.

Med nebnimi obloki leže migdali, žlezaste tvorine,
ktere jako pogosto zbole, se povečajo in golfančevo
ožino še bolj zmanjšajo. Ustna votlina je preoblečena s
sliznico, ktera na ustnicah v zvunanjo kožo prehaja.

V ustnej sliznici je veliko malih žlez. Te žleze de¬
lajo sliz, ki ohrani ustno votlino gladko in polzko.

V ustno votlino v dveh vrstah mole zobje iz spodnje
in zgornje čeljustnice, v kterih tiče v nalašč za nje pri¬
pravljenih predalčkih. Pri zaprtih čeljustih se obe vrsti
zobov tiščite in na ta način nastane med njimi in med
ustnicami in licem poseben oddelek ustne votline, ktera
se čeljustna votlina  imenuje.

Tisti del zoba, ki tiči v predalčku zobnega podal-
ška čeljustnice, se imenuje korenina;  drugi iz kosti
moleči in od dleska pokriti del vrat;  tretji del pa, kte-
tega odeva sklenina, se imenuje krona.  Sredi vratd
in krone vsacega zoba je votlina, v ktero pelje skozi kore¬
nino tanki kanal. V tej votlini leži zobni mozeg, v kterega
iz čeljustnice skozi tanki kanal prihajajo žile in nervi.

Zobje so različni po svojej podobi; razdelujemo
jih v prednike,  v sredi vsake čeljusti. Za temi pri-
dejo proti zadej na vsakej strani po 1 škranjek  z
bolj ošpičeno krono, za njimi na vsakej strani po dva
kotnika  s široko dvogrbavo krono in po trije konč¬
niki,  ki so že veči kakor kotniki. Ti imajo veliko in
široko 4—5 grbavo krono, spodnji po dve, zgornji po
3 korenine. Najzadnejši končniki se imenujejo tudi zobje
modrosti, ker se še le pozno, namreč v 24—25. letu
prikažejo.

32

človek ima toraj vseh skupaj 32 zobov po 16 v
vsakej čeljusti. Zobje rastejo le polagoma. Prva zoba,
ktera se pokažeta v 6—7. mesecu po porodu, sta dva
notranja sprednika spodnje čeljusti. Nato pridejo in
vselej le šparoma drugi v 4—6 tednih tako, da ima
otrok na koncu 2. leta svoje starosti 20 zob.

Vrsta, pa kteri se zobje prikazujejo, je sledeča:
Najpopred pridejo zobje spodnje čeljusti in nato isti
zgornje čeljusti in sicer notranji potem zvunanji spred-
niki; zdaj bi prišla vrsta na škranjeke, pred njimi pa
pridejo prvi kotniki, potem še le štranjeki in za njimi
drugi kotniki in končniki. Teb 20 zob ostane le do 7
leta in jih zategadelj mlečnike  imenujejo.

V 7. letu začnejo izpadati in sicer v ravno tistem
redu, v kterem so izrasli, ter napravijo prostor že pre-
formiranim stalnim zobem, kterih je 32, ker izrastejo še
na vsakej strani po 3 končniki.

Organe ustne votline lahko na samem sebi vidimo v vsa¬
kem zrcalu. Mehko nebo in cepič moremo le videti, ako na
široko odpremo usta, jezik pa navzdol potisnemo.

Z ustno votlino je v zvezi se več drugih žlizastih
organov — slinovnice  —, ktere svoj sok— sline  —
s posebnimi kanalci v ustno votlino izlivajo.

Največa od teh žlez je podušesna slinovnica
(Tabl. IV. Fig. I. 12). Ona leži v kotu med ušesom in
spodnjo čeljustjo, ter se s povprek čez mišico troben-
tačo in žvekalico idočim kanalom nasproti drugemu
končniku odpira v čeljustno votlino. V ustno votlino izli¬
vate svoj sok še podčeljustna (11) in podjezična sli¬
novnica.

Jedi se v ustih prežvečijo t. j. zrežejo, stolčejo,
zmeljejo z zobmi; tukaj pridejo v dotiko tudi s slinami,
ki ob času prežvekanja v večej meri pritekajo; ž njimi
se jedi zmešajo in s pomočjo jezika v male kepice —

33

grižljeje imenovane — skupijo , in te skozi goltančevo
ožino v goltanec zdrknejo.

V slinah se nektere snovi raztopijo, in le tako je
mogoče, da pridejo v kri.

Goltanec  (Tabl. V. Fig. 3, 12, 18) je votlina, ktera
se navzgor razteza do črepinjinega dna, navzad do
vratnih vrtavk, na spodaj pa se kot glava požiralnika
vedno oži in polagoma v požiralnik prehaja.

Goltanec stoji v zvezi ne samo z ustno votlino, am¬
pak tudi z več drugimi kanali na pr., z nosno votlino
po njenih zadnjih odprtinah-hoanah (12), z Evstahijevo
troho in z jabelkom. Tako goltanec služi ne samo za
prehod jedil ampak tudi zraka skozi nos in usta v
pluča. Zatoraj sliz iz nosa lahko pride naravnost v gol¬
tanec. Da pa grižljej ne pride v jabelko, brani dno je¬
zika in jeziček, kteri, kedar grižljej doli zdrkne, vhod
v jabelko zapre. Crez ta pokrov zdrkne grižljej v glavo
požiralniku in more le tedaj priti v jabelko, kedar se
oh istem času močno vdihne, n. pr. pred smejanjem.

Prebavljalni kanal v svojem žacetku nima lastne
muskulature, ampak tukaj grižljej premikajo mišice na
licu, v ustnicah in jeziku. Goltanec pa in glava požiral-
nikova imata že svoje lastne iz povprek rižastih vlaken
obstoječe mišice. Ker so te mišice našej volji podvr¬
žene, še moremo grižljej, ako je še v požiralnikovej
glavi, zopet v usta in iz ust nazaj spraviti s posebnim
procesom, ki se imenuje davljenje ali goltanje.
Kakor hitro pa je grižljej zapustil požiralnikovo glavo,
stopi v dolgi kanal — požiralnik ali požiralo. Od tukaj
ga ne moremo več z lastno voljo naprej ali nazaj pre¬
makniti, ampak on gre brez naše volje v želodec.

Požiralnik je dolga cev palčeve debelosti. Sestav¬
ljena je iz gladkih mišic na zvunaj in sliznice od zno¬
traj. Požiralnik leži pred hrbtancem, na vratu med njim

34

in sapnikom, v prsnej votlini na strani in pred veliko
odvodnico. V preponki je za-nj posebna luknja (Tabl.
IV. Fig. I, 42). Kakor hitro stopi požiralnik skoz to
luknjo, preide neposredno v želodec. Kedar je požiral¬
nik prazen, je skrčen tako, da se njegove stene doti¬
kajo. Grižljej navzdol rine skrčevanje krožasto v poži¬
ralniku vsporedienib mišic; to skrčevanje se zgoraj začne
in polagoma navzdol premice. Ker so pa te mišice glad¬
ke, nima naša volja na nje nobenega vpliva in zato se mora
grižljej, ker se posamezna skrčevanja redno zgorej
začnejo, le navzdol premikati.

Želodec (Tabl. III. Fig. I. 16, IV. 4) je podolgo¬
vata vreča, ki leži pod predponko v zgornjem oddelku
trebušne votline bolj na levej strani in povprek ter se s
svojim desnim koncem raztzea do desne lakotnice.

Želodec ima zgornji, manjši vboknjen in spodnji
veči izboknjen okraj — mali in veliki želodčev
o blok.  Na njem razločujemo vbod (VI. 4 a), kjer se
požiralnik va nj zliva — in izhod, imenovan vratar ali
pridvornih  (IV, 4), kjer želodec prehaja v črevo.

Precej pod vhodom in nekoliko na levo stran leži
najprostornejši del želodca, ki se imenuje želodčevo
dno (IV. 4 b).

Kakor požiralnik ima tudi želodec mišično mreno
in na znotraj ležečo sliznico. Mišična mrena ima po dolgem
in po širokem tekoča vlakna, kterase okoli vhoda in izhoda
v debelejše vežčeke skupljajo. V sliznici je neštevilno
veliko žlez, ktere se tukaj p rebavlj alni  ce  ime¬
nujejo. One delajo redek malo kisel sok -— želodčev
ali prebavljalni  sok, ki teče v želodec in jedila
raztaplja ter jih bistveno spreminja. Kar v želodcu iz
jedil nastane, se imenuje „chymus.“ Vsled skrčevanja
mišic v želodčevih stenah se to, kar ima želodec v sebi,
dobro premeša in potem skoz pridvornik potisne.

35

Na črevih, ki skoraj celo trebušno votlino izpolnijo,
pp zvunanji podobi dva velika oddelka razločimo. Tanko
črevo  je okrogla in skoz enaka cev; debelo črevo
je veliko širje in ima veliko izbuknin.

Tanko črevo  zavzimlje največi del trebušne
votline. Ono je dolgo 16—20' in jako zamotano. Na
njem razločujemo tri oddelke: dv ana j st prstnik,
neposredno od pridvornika naprej, leži na zadnjej
steni trebuha in je podkvasto skrivljen; sukano in
prazno črevo. Slizniea v tankih črevih je vravnana v
gube, ki se kakor opeka na strehi pokrivajo, in se
odlikuje po nestevilnej množini komaj vidnih malih resic
ali kosmičev (Darmzoten). Na tankem črevesu se čr¬
vasto gibanje najlepše vidi.

Na desnej lednej kosti se steka tanko črevo v
debelo. Loči ju pravokotno v črevo moleča zaklopnica

(I, 16 ).

Debelo  črevo nima resic, leži okoli tankega,
stopi v malo medenico ter se konča na zvunaj z zad¬
njico. Na debelem črevesu razločujemo isto tako več
oddelkov: navzgornje ali vstajajoče debelo črevo, leži
na desnej strani trebuha. Ker se tanko črevo ne izliva
v začetek debelega, ampak 2—3"' od njega, preostaja
vreči podoben oddelek debelega črevesa, ki ga imenujemo
slepo črevo  (I. 19). Od konca slepega črevesa gre
tanka, črvu podobna votla cev, ktera se imenuje slepič
(20). Pod jetri se zasukne vstajajoče debelo črevo na
levo stran, gre pod želodcem in nad tankimi črevi na
levo stran trebuha in se imenuje povprečno črevo (21).
Od tod se obrne debelo črevo navzdol proti ledni
kosti ter preide v navdoljno črevo,  napravlja
tukaj zanjlco, podobno S (22), in se na zadnjej medenični
steni kot mast  ni  k konča z zadnjico.

S črevi stoji v zvezi več žlezastih organov. Ti so:

Anatomične table. 4-

36

Jetra  (1.15), največa žleza trebuha in vsega trupla
sploh; ona leži pod preponko na desnej strani za zad¬
njimi krivimi rebri, ktera nekoliko presega s svojim
spodnjim robom. Ona ima ploščasto-četirovoglato podobo
z okroženimi vogli, poostrenim sprednjim in tumpastim
zadnjim robom. Barve je rdeče-rujave, trde in zr¬
naste sestave. Na jetrih razen tega še razločujemo
zgornjo izbolklo in spodnjo piano površino, potem eno
veče, debelejše desno (IV. 1. a) in manjše levo krilo
(IV. 1. b), ktero leži pred pridvornikom.

V jetrih se vidi mnogo razvejenih večih in manjših
žil in kanalov; ti so napolnjeni z žolto, ali žoltorujavo
lepljivo tekočino , ki se imenuje žolč. Vsi ti kanali se
proti sredini spodnje površine v nekej špranji, v kterej
tudi žile vstopajo, zbirajo v dva in ta zopet v en sam
veči — žolčni tok (IV. 3), ki se izliva v sredi dvanajst-
prstnika v tanko črevo. Pred tem pa še odpošlje ta
tok vejico k hruškastemu votlemu mehurčku, žolčniku
(IV. 2). V jetrih se iz krvi dela žolč, kteri prihaja v
žolčne toke in od tod v črevo.

Ker je pa žolč le ob času prebavljanja potreben,
jetra pa neprenehoma žolč delajo, zato se žolč do pre¬
bavljanja zbira v žolčniku.

Tre'bušna slinovnicaje  podolgasta žleza; ona
leži za želodcem na zadnjej strani trebuha in se z žolčnim
tokom vred izliva v dvanajsternik. Trebušna slinovnica
dela trebušne sline, za prebavljanje jako potreben sok.

Omeniti je še slez en a ali vranica,  zležast jako
žilnat organ. Ona leži v levej lakotnici za krivimi rebri,
nima nobenega iztoka. Vranica je jako važna za naprav¬
ljale krvi. Podobo ima kakor kavino zrno s proti
rebrom obrnjeno izbolklo, in proti vrečastemu delu
želodca obrnjeno obolklo površino; barve je rdeče,
mehka in velika kakor pest.

37

V tankih črevih se jedila pod vplivom žolca in
trebušne sline tako spremenijo, da nastanejo za vzdr¬
ževanje in sestavljenje trupla pripravne snovi in da
zadobijo podobo, v kterej jih more črevna sliznica
sprejeti — ml ečni jedilni so k, mezgra ali chylus.
Sprejemanje jedilnega soka se vrši vsled posebne na¬
prave črevnih resic. Od teh pride chvlus v lastne kanalee
— chylove žilice, ktere tečejo skozi črevno pečico in
se v skupen na brbtancu ležeč tok izlivajo. Ta tok —
prsni mezgovod  imenovan, se vleče na brbtancu
navzgor, gre skozi prepoDko in se na levej strani vratu
izliva v veliko privodnico. Na ta način za vzdrževanje
življenja potrebne snovi, ktere nastanejo iz jedil, priha¬
jajo v kri, v kterej se še dalje spreminjajo in dopelju-
jejo vsem organom.

Največi del najvažnejših snovi posesajo tanka
čreva in le malo jih ostane še za debela. Jedila, ker se
jim tekoče sestavine odvzamejo, postajajo vedno trja
in imajo če dalje manj redila v sebi, tako da naposled
samo nerabljivi in neprebavljivi ostanki, kteri so se od
žolča žolte ali rujave barve navzeli, pridejo kot blato v
kepe skupljeni v spodnji del debelih črev. Te mase, do
kterih želodečni sok več nima svojega vpliva, se jamejo
razkrajati, pri tem se delajo plini, ki se v vsakdanjem
življenji vetrovi imenujejo, kakor se to tudi godi pri raz¬
padanji živalskih in rastlinskih tvarin tudi zvunaj trupla.

Blato se v mastniku nabira, in kedar se ga več
nakupiči, nastane potreba, da se odpravi. Da blato
sproti ne odpada, zadržuje ga na spodnjem koncu mast-
nika ležeča krožasta mišica, ktera ni našej volji pod¬
vržena ; ona pusti blato naprej le tedaj, kedar pride
potreba.

Trebušna votlina je preoblečena v tanko, serozno
kožo, ki se potrebušnica imenuje; ona ovija tudi vse

4  *

38

druge organe. Ob enem napravlja tudi gube ze mnogo
organov, ktere jih vedno v istej legi drže. Največo in
daljšo tako gubo — pečico — ima tanko črevo. Ta
guba je zopet v manjše gube zložena za zanjke tankega
črevesa in tako dobi podobo zavratne nabornice.

Od velikega želodčevega obloka visi kakor prednik
en del potrebušnice črez tanka čreva — velika pe¬
čica  (1, 17). V pečici leži mnogo tolščenih zrnec,
ktera se pri tolstih ljudeh neizmerno povečajo in po¬
množijo, tako da nastanejo po pa’ec debele skladi tolšče;
te s tolšČo, ležečo pod zvunanjo kožo, delajo debeli
trebuh ali trebušnih.

Scalni organi ali scavila.

(Tabl. IV. Fig. I.)

V krvi se nahaja mnogo snovi, ktere so deloma
nepotrebne, deloma nevabljive in škodljive. Te snovi so
nastale v krvi ali pa so od zvunaj v kri došle in se
morajo odpraviti. Plinave tvarine kakor oglo-kislota in
vodena para se deloma v plučih ali pa skozi kožo
izločijo. Za tekoče in raztopljive tvarine je poseben
aparat — scavila ali mokrila.  Ta so: Ledvice ali
obisti (2, 30) ktere leže na obeh straneh hrbtanca na
zadnjej steni trebuha. Ledvice so bobovnaste podobe
rdečerujave barve; sestavljene so iz žilic in mnogo
tankih kanalčkov, scalničkov, v ktere se iz drobnih
scalničke opletajočih žilic izločujejo zgorej omenjene
tvarine z enim delom nepotrebne vode. Te tvarine, ki
so navadno v vodi neraztopljive , sestavljajo z vodo
vred scalnico  (vodo).

Scalnički se iztekajo v livkasto na notranjej strani
vsake ledvice ležečo vrečo — ledvični jerin,  ki se
navzdolj v nekoliko debelejši kanal—  scalni tok-(žleb, 31)

39

podaljša. Oba scalna toka peljeta na zadnjej steni tre¬
buha do male medenice, se na njenej stranske) steni
naprej obrneta in se v mehur (48) iztekata. Mehur
ima — kakor scalni žleb — na svojej notraujej povr¬
šini sliznico, pod njo močno mišično mreno; vsled nje¬
nega skrčevanja se mehur stisne in sealnico skozi
scalnik (ali scalo) na zvunaj izžene.

Mehur nabira sealnico, ktera se v ledvicah odlo¬
čuje in neprenehoma po scalnih tokih priteka. Kedar se
več scalnice v mehurji nabere, čutimo jo kot neprijetno
tiščanje in to nas sili izpustiti jo.

Organi obtoka.

(Tabl. HI. Fig. I, II, III, Tabl. IV.)

Kakor vse truplo tako potrebuje tudi vsak posa¬
mezen organ, vsaka tkanina neprestanega dovoda redil
za svoje vzdrževanje. Videli smo, kako pot hodijo v
truplo prinesena jedila, kako se predelujejo in naposled
posrkajo, kako pridejo v posebne kanalčke — mez-
govode in iz njih v kri. Videli smo že tudi, kako kri,
ktera se po žilicah opletajočih plučne mehurčke pre¬
taka, dobiva potrebni kislorod. Kri je shranišče snovi
za vzdrževanje življenja potrebnih. Kri pa se mora
tudi posameznim organom dovažati, in to se godi po
popolnoma zaprtih, kožastih cevkah ali kanalih —
žilah.

Ako bi bila kri dolgo v dotiki z organom, k kte-
remu pride, bi jej rabljivih snovi kmalu zmanjkalo,
zato se mora neprenehoma nova kri dovažati, stara
svojih redilnih sestavin obropana pa odvažati. Vsak
organ mora toraj imeti dve vrsti žil: take, po kterih
kri k njemu priteka, in take, po kterih zopet odteka.
Biti pa mora tudi moč, ktera kri v vednem teku ohrani.
Ta moč nastaja vsled skrčevanja votlega, mišičnega

40

organa — srca. Od srca pride vsaki del krvi, ki
kjerkoli bodi teče, in se zopet k srcu povrne- Srce
žene kri skozi vse organe in kri se od njih zopet po-
vrača k srcu, od koder vnovič začenja svoj obtok. Kri
se toraj pretaka kakor v okrogu, obteče vse organe in
od tod pride ime obtok ali kolobarjenje krvi.
Žile, po kterih kri od srca teče k posameznim organom,
se imenujejo odvodnice ali arterije.  One imajo
krepke in prožne (elastične) stene. Od srca gre samo
ena velika odvodnica in od nje po razvejenji vse druge,
ki se potem podajo v posamezne organe ena ali po več,
kolikor tirja velikost in potreba tega organa, kar zopet
odvisuje od njegovih opravil.

V organih se odvodnice vedno bolj in bolj razi¬
dejo , tako da so cevi, ktere iz njih nastanejo , tako
majhne in drobne, da se s prostim očesom ne dajo več
videti. Te jako drobne žilice — lasožile,  natezljive
žile ali kapilare imenovane — prepregajo kakor tanka
mreža vse organe in tkanine. Skoz tanke stene teh
žilic stopajo snovi, ktere so organu potrebne, in se tudi
po tej poti v organu že obrabljene tvorine v žilice
nazaj vračajo.

Lasožile se stakajo v širje žile — privodnice, ki so
nekaj širje in tudi bolj tankostenate kakor odvodnice.

Privodnice iz organov izstopajo navadno ravno tam,
kjer vstopajo odvodnice; zbirajo se v vedno veče in
veče veje, naposled v dve stebli, ki se izlivate v srce-

Privodnice nimajo vse notranjih gladkih sten; veliko
izmed njih, posebno tiste, ktere leže pod kožo in se vi¬
dijo kot modre vrvi, ima torbičaste gube — zaklopnice.
Te ovirajo, da ne more kri nazaj, to je, od srca
proč teči.

Privodnice se zato tako imenujejo, ker privajajo
kri k srcu, med tem ko jo odvodnice od srca k posa-

41

meznim organom odvažajo. Ako se prst na odvodnico
položi tam, kjer leži na trdej podlagi (kosti), čuti se
sunek, ki se imenuje trip (puls). V mrtvem truplu
so odvodnice prazne, privodnice pa s krvjo napolnjene.

Kri, znana rdeča, nekoliko lepljiva tekočina solnato
sladkega okusa, ni v obojih žilah enaka. V privodnicah
ima temnejšo, v odvodnicah pa svetlejšo, bolj rdečo
(visokordečo) barvo.

Kri ostane tekoča, dokler se po žilah pretaka.
Kakor hitro neha teči ali kadar izstopi iz žil, se strdi.
Pri tem se iz krvi izloči malo žoltkaste tekočine —
krvna vodica ali siratka  (serum) in precej trda,
vlaknata, rdeča masa — krvna gruda,  krvina
(placenta sanguinis, Blutkuchen).

Ako preiskujemo kri z mikroskopom, vidimo, da kri,
ktera se s prostim očesom vidi rdeča, ni rdeča, ampak
brezbarvena in da daje krvi rdečo barvo ogromno
število malih, kolčastih rdečih telesec, ki se imenujejo
— rdeče krvotočke.  Raznu teh z mikroskopom
še druga enaka telesca vidimo v krvi, toda le v maj-
henem številu. Ta telesca so brez barve in se toraj
brezbarvene krvotočke  imenujejo. V krvi so vse
snovi, ktere sestavljajo naše telo. Kri je toraj pravo
redilo našega življenja. Ob enem pa so v krvi še druge
tvarine, ktere so, kakor smo že zgoraj povedali, nepo¬
trebne in nerabljive, in te se po posebnih potih izvažajo.

Srce  (Tabl. III. Fig. I), kegljasta, votla, kakor
pest velika mišica, leži v kožnatej vreči med plučema
sredi prsne votline. Ta kožnata vreča, ktera se imenuje
obsrčje, je na svojej notranjej površini, s ktero leži proti
srcu, pregrajena s serozno kožico, ktera se zavihne
in tudi srce prevleče. Obsrčje se ne 'tišči srca, ampak
med njima je veči prostor, ki je izpolnjen z vodeno,
čisto, žoltasto tekočino — osrčno vodo.

42

Srčno votlino deli po dolgem ležeča pretin (pre-
graja) na dve polovici, levo in desno, ki ne stojite v
nobeni zvezi med seboj. Vsako polovico razdeluje zopet
povprek ležeča pretin v dve polovici, zgornjo — pred-
predalček,  in spodnjo — predalček.  Predpredalček
in predalček veže sred njihovega pretinja ležeča luknja.
Toraj imamo desni in levi predpredalček, desni in levi
predalček. (Fig. III. 1, 2;. Predpredalčka imata med
seboj tanšo steno; zgoraj ima vsak rogljasto izbuhnino
— srčno  uš  e sc  e. (Fig. 3, 4.)

V predpedalčke se iztekajo privodnice in sicer v
desni predpredalček (Fig. II. 10, 11) obe veliki pri-
vodnici, spodnja in zgornja privodnica, po kterili kri iz
trupla priteka k srcu in sicer po prvi od trebušnega
droba in spodnjih končetin, po drugej pa iz glave in
zgornjih končetin. V levi predalček se izlivajo 4 plučne
privodnice. (Fig. II. 16). Iz vsacega predalčka izhaja
ena odvodnica; iz desnega plučna odvodnica (Fig. II.
9, III. 5.), ki pelje kri v pluča, iz levega pa velika' odvod¬
nica — aorta (Fig. II. 7, III. 15), ktera kri dovaža vsem
drugim organom.

Srce leži tako, da je njegova desna polovica bolj
naprej obrnjena, leva pa bolj nazaj in da se le z malim
delom levega predalčka dotika prs.

Kri, ktera po velikih dovodnicah teče v desni pred¬
predalček , pride skozi luknjo v povprečnem pretinji v
desni predalček in od tod po plučni odvodnici v pluča.
Iz pluč gre kri po plačnih privodnicah v levi pred¬
predalček, iz njega v levi predalček in od ondot po
velikej odvodnici ali aorti k vsem organom, od kterih
se po dovodnicah zopet vrača v srce.

Kri pri svojem obtoku teče dvakrat skozi srce;
enkrat skozi desno in enkrat skozi njegovo levo polo¬
vico, potem ko je potekla skozi pluča. Krvna pot od

43

'desnega predalčka v pluča in od iod v levo polovico srca
se imenuje p luč ni ali mali obtok  primeroma z
velikim, pri kterem teče kri po vsem truplu, in se ime¬
nuje veliki ali telesni obtok.Ako  na tanko prevdarimo,
vidimo, da je mali obtok v velikega vstavljen, in sicer
iz važnega vzroka. Kakor smo namreč že zgoraj pove¬
dali, se kri, tekoča po lasožilicab plučne mehurčke ople¬
tajoča , kisloroda navzame. Črna, svojega kisloroda
oropana kri teče po privodnicah v desno srce in od
tukaj v pluča; v plučnih lasožilak tekoča se preskrbi
s kislorodom, postane arterielna, redilna, ter teče nazaj
v levo srce. Iz tega se vidi, da imate obe polovici
srca različno kri. Kri iz desne polovice je črna, za
vzdrževanje življenja nesposobna, venozna; iz leve polo¬
vice pa je rdeča, redilna, arterielna, kakoršna teče po
telesnih odvodnicah. Plučna odvodnica in plučne privod-
nice so izvzete od sicer splošno veljavnega pravila, da
teče po privodnicah črna, po odvodnicah pa rdeča
kri;  pri imenovanih žilah je nasprotno.

Srce spravlja kri, ktera je v njegovih votlinah, iz
sebe vsled ritmičnega skrčevanja svojih mišičnih sten.
Vsako skrčenje zmanjša prostor v srcu, in to kri pri luk¬
njah iztisne. Na vsako skrčenje pride kakor pri vsaki
drugi mišici odjenjanje, in s tem se srčne votline povečajo.

Srčne votline se ne skrčijo vse na enkrat, ampak
najpopred predpredalčki in potem predalčki. Dokler sta
predpredalčka stisnjena, se povečate votlini predalčkov
in narobe.

Da pa kri iz predalčkov, kedar se skrčita, ne
more nazaj v predpredalčke teči, branijo trivoglate
zaklopnice iz tanke kože in sicer v desnem predalčku
tri, v levem dve, — tri-in dvozobnata srčna zaklop-
nica (Fig. II, 13, a, b, c), ktere s svojim širjim
delom leže na kraji luknje, s špicami pa mole v pre-

44

dalček. Ako hoče kri iz predalčka nazaj v predpredalček,
vzdigne zaklopnice, ki se druga druge dotaknejo in luknjo
zapro. Da se pa zaklopnice ne morejo v predpredalček
zavihniti, in da so vedno napete, jih prepenjajo strunaste
niti na predalčkovo steno. Vsled tega more kri iz desnega
predalčka le po plučni odvodnici, iz levega predalčka po
aorti odteči. Ko se predalček izprazni, odjenjajo stene,
predalček se razširi. Zdaj bi kri iz odvodnic zopet nazaj
tekla, ako v njih ne bi bile na začetku posebne zaklop¬
nice, ki to branijo. Take zaklopnice so tri; podobne so
malim torbicam, ki se izpraznijo in na žilno steno pri¬
tisnejo, kedar kri pride iz srca, ki se pa precej od stene
oddalje in s krvjo napolnijo, kedar je srce postalo prazno.

Predalčki in predpredalčki so enako veliki, tako
da more ravno toliko krvi priteči v predpredaleke,
kolikor je izženejo predalčki.

Skrčevanje debelih predalčkovih sten je jako
krepko; srce postane pri tem debelejše in krajše in ker
leži neposredno za sprednjo prsno steno in sicer s svojim
spodnjim koncem med 5. in 6. rebrom blizo levega kraja
prsne kosti, zato se, kedar se skrči, močneje pritisne
k prsnej steni in jo nekoliko povzdigne. To čuti na
prsi položena roka kot srčni udarec,  kterih štejemo
pri odraslem človeku 72, pri otrocih še več v enej
minuti.

Ako tje, kjer se čuti srčni udarec, položimo svoje
uho, slišimo dva glasa — srčna glasa.  Prvi nastane
pri začetku skrčevanja predalčka ob enem s srčnim
udarcem, drugi pa pri začetku odjenjevanja. Srčna
glasa nastaneta vsled napetja zaklopnic, prvi trizob-
časte, drugi polomesčaste zaklopnice.

Sunkoma vršujoče se porivanje krvi iz levega
predalčka raztegne odvodnice na široko in na dolgo.
Kakor hitro predalček zopet odjenja, se razširi, poneha

45

pritisek na elastične stene žil, in te se zopet stisnejo.
To premenjavno razširjevanje in stisnevanje občuti na
žilo položena roka kot majhen poriv ali udarec — trip
ali bilo. Trip je toraj odvisen od skrčenja srca. Tripov
v enej minuti naštejemo toliko, kolikor srčnih udarcev.
Najlože se čuti trip na odvodnicah, ktere leže na kosteh.
Največkrat ga iščemo na vretenčni odvodnici nad ročnim
sklepom. Cern dalje proč od srca leži žila, ktere trip
tipljemo , tem slabejši postaja trip, ker je tudi učinek
srčnega skrčevanja vedno slabejši. V lasožilah celd
ne teče kri več porivoma, med tem ko iz najmanjših žil, ako
jih prerežemo, porivoma sika. Zavoljo tega se da krva¬
venje iz lasožil in privodnic lahko ustaviti, še se celo
sama ustavi, ker se počasi tekoča kri okoli rane in v
rani sami strdi in zadela žilno odprtino. Pri krva¬
venji odvodnic ne pomaga nič druzega hitreje in goto-
vejše, kakor če žilo nad prerezanim koncem ali z roko
ali s ktero drugo trdo okroglo stvarjo stisnemo. Naj-
vspešneje.se da odvodnica stisniti na mestu, kjer teče
nad kostjo.

Odvodnice imajo svoja imena največ po organih,
po kterih teko, na končetinah po kosteh posameznih od¬
delkov. Ravno tako tudi privodnice, ktere teko, kakor
smo že zgoraj povedali, zmiraj zraven odvodnic. Na
končetinah ima vsaka odvodnica po dve privodnici, na
vsakej strani eno.

Velika odvodnica ali aorta  (Tabl. IV. Fig.
I, 1) pride iz levega predalčka, se zasukne po kratkem
navzgornjem teku oblokasto nazaj in navzdol, ter gre
kot prsna odvodnica  (2) na levej strani hrbtanca
navzdol za srcem, sapnikom in njegovimi vejami, na
levej strani požiralnika. V preponki je za-njo posebna
luknja, skozi ktero pride v trebušno votlino kot tre¬
bušna odvodnica  (3); tukaj leži bolj na sprednjej

46

strani hrbtanca, gre do 4. ledvične vrtavke, kjer se
deli v dve veji.

Iz aortinega obloka izvirajo tri žile: 1. brezimna
odvo dnica  (4), ktera se za desnim ključičnim sklepom
razdeli v desno skupno  glavno (8) in desno klju-
čično odvodnico  (7); 2. leva skupna glavna
odvodnica (5) in 3. levaključična odvodnica  (6).

Glavne odvodnice tečejo na strani sapnika in odda¬
jajo žile za organe vratu in glave. Ključične odvodnice
grejo pod ključičo čez prvo rebro pod prsne mišice
in k pazduhi; na tej poti oddajajo žile za vrat in nje¬
gove organe, za prsi, pleča in tudi za glavo vrtavčno
odvodnico. Potem stopijo v mišico dvoglavico, grejo kot
nedlaktične odvodnice (19) do komolca. Tukaj oddajajo
žile za nadlahti. V komolčnem pregibu (Fig. I. na levej
strani) se razdeli v dve veji, komolčno (20) in vretenčno

(21) odvodnico, ki tečete med mišicami na predhlatib,
jih s posebnimi vejicami preskrbijo in se na dlani
vsaka v dve vejici razkolje. Vejice obeh imenovanih
predlahtičnih odvodnic se oblokasto nad seboj združite
in vse štiri sestavljajo v dlani dva obloka: površni obiok

(22) nad kitami prstnih zgibalic, in globoki obiok. Od
teh oblokov izhajajo žilice za prste, za všacega po dve.

Privodnice na glavi se zbirajo o eno večo privod-
nico — skupno vratno privodnico  (15), ki
leži na zvunaj in nekoliko pred glavno odvodnico.

Na končetinah leže precej pod kožo veče vene, da
more kri po njih odtekati, ako se pri skrčevanji mišic
med mišicami ležeče privodnice stisnejo. Zatoraj pri
osebah, ktere svoje mišice rabilo, vidimo pod kožo ležeče
privodnice kot modre vrvi, med tem ko se dajo drugod
le kot modre riže komaj spoznati. Najvažnejša od teh
podkožnih ven je na notranjej strani pred-in nadlahti
ležeča bazilika.  Sredi nadlahti se izliva v globokejše

47

vene. V komolčnem pregibu je bazilika v zvezi z drugo
na zvunanjej strani predlahti in nadlahti ležeča pod¬
kožna odvodnica, ki se cefalika imenuje. Cefalika se
izliva v ključično privodnico, ktera nastane iz združenja
vseh privodnic zgornje končetine in prs. Ključična
privodnica teče poleg ključične odvodnice pod ključico
in se z vratno privodnico zedini v brezimno
prevod  n ico  (17). Obe brezimni privodnici tečete
koso navzdol ter se zedinite v veliko zgornjo privodnico
(18), ktera se izliva v desni predpredalček.

Razun imenovanih treh odvodnic svojega obloka
oddaja še aorta precej pri svojem začetku tako imeno¬
vane venčanice  (odvodnice srca), ktere se razidejo
v srcu.

Prsna odvodnica  (2) odda na vsakej strani
za medreberje po eno medreberno odvodnico  (27).

Trebušna aorta (3) s svojimi vejami oskrbuje vse
trebušno drobje, se razdeli na 4. ledvičnej vrtavki v
dve veji, le d nično odvodnico  (33) ktera odda
medenično odvodnico  (34); sama pa pride
kot bederna odvodnica] (35) na sprednjo stran stegna
med mišice, predere kito bederne pritegovalke čisto
blizo kosti, se prikaže v podkoleniku kot p o d k o 1 e-
nična odvodnica  (Fig. II, 21) in se končno raz¬
deli v veje za golen in nogo, ktere se ravno izhajajo
in iste razmere kažejo, kakor odvodnice na roki in
predlahtih.

Privodnicena spodnjej končetini spremljajo šparoma
enako imenovane odvodnice; izlivajo se v eno samo veliko
bederno privodnico  (38), ki teče na notranjej strani
bederne odvodnice. V dimlji se izliva va-njo velika
rožna žila (37), ktera zbira podkožne vene na nogi in
goleni in na znotranjej steni stegna teče. Mala rožna

48

žila (22) leži na zadnjej površini meče in se skrije
v podkoleniku.

V medenici sprejme lednična privodnica (39) vse
medenične privodnice in se tam, kjer se trebušna aorta
deli, z lednično privodnico druge strani zedini v spodnjo
veliko privodnico (40), ktera leži na desnej strani
aorte in pride za jetri do preponke. V preponki je za
njo posebna luknja, skozi ktero vstopi v prsno votlino
in se po kratkem teku izlije v desni predpredalček.
V trebuhu se razun manjših tudi velike obistne privod¬
nice va njo stekajo.

Privodnice želodca, črev, vranice, trebušne slinov-
nice se zbirajo v veliko privodnico, ktera se imenuje
vratnica  ali vratarica. Ona stopa sredi spodnje
površine v jetra, se v njih razdeli v najtanše, laso-
žilam enake vejice, preprega ž njimi ves organ. Te
vejice se potem zopet zbirajo v veče in veče privodnice,
naposled nastane iz njih ena velika jetern a privod¬
nica,  ki se ravno pod preponko izliva v veliko privod¬
nico. Iz tega se vidi, da preteka kri, ktera pride iz
trebušnih organov, prej ko se v veliko privodnico izteka,
lasožilnat pletež v jetrih in loči v njih snovi, iz kterih
v jeterni mezdri nastane žolč in sladkornasta tvarina ali
jeterni glychogen.

Nervni aparat.

(Tabl. V., Fig. L, II., III. Tabl. IV.)

K nervnemu aparatu prištevamo možgane,
hrbtenjačo in nerve.

V nervnem aparatu nahajamo dve tvarini, belo in
sivo, kteri niste samo po barvi, ampak tudi po sestavi
različni. Bela tvarina obstoji iz vlakenc, nervnih vlak ene

49

siva pa iz mehurčkastih tvorin, nervnih stauic ali
ganglij, s kterimi je v zvezi po eno ali po več nervnih
vlakenc. Nervna vlakna in nervne stanice moremo videti
le s pomočjo mikroskopa.

Možgani (Tahi. V.) je nakupičenje nervne mase,
ktera leži v črepinjinej votlini.

Na možganih razločujemo dva oddelka velike in
male možgane.  Veliki možgani(I., II, 1,2,) izpolnujejo
največi in ob enem zgornji del črepinjine votline, mali
možgani zavzimljejo zadnji in spodnji del črepinjine
votline; od zgoraj jih pokriva zadnji del velikih možganov.
Oba oddelka razpadata zopet na dve stranski polovici,
poluti velikih in malih možganov.  To dela
globoka od spredaj proti vzadej idoča brazda. Obe poluti
velikih možganov ste le od zgoraj ločeni, spodej se
neraz.ločljivo skupaj držite. Na malih možganih je
omenjena brazda širja in globokejša kakor na velikih
možganih. Na spodjnej površini velikih možganov leži nji¬
hovi poluti vezoči del, ki se imenuje most. Z mostom in
sicer ž njegovim zadnjim delom stoji v zvezi podalj¬
šani mozeg  (II., 7), ki je vtaknjen v špranjo med
polutama malih možganov.

Ne veliki ne mali možgani nimajo gladke površine,
ampak ona je zgrbančena, brazdovita, kakor da je videti
sestavljena iz samih zmotanih zanjk — zavoj možganov.
Zavoji malih možganov niso tako veliki in visoki, in
leže bolj vspored. Zgornja ploščad velikih možganov je
svodu črepinje primerno skrivljena, spodnja ravna. Na
poslednej se tudi jasnejše vidijo posamezni oddelki
velikih možganov, namreč dveh čelnih (a, a), senskih
(b, b) in dveh zatilnih (c, c) kril. Poluti malih možganov
ste plošnati in okrogli; njuna površina je gladka in ni
razdeljena na krila.

50

Siva in bela tvarina ste v možganih tako razdeljeni,
da sestavlja siva površno sklad, bela pa, ktere je veliko
več, sredino možganov zavzimlje.

Ravno tako členovita, kakor površina možganov,
je tudi njihova notranja sestava. Sredi velikih možganov
nahajamo 4 votline in nakupičenje sive jezgre, tako imeno¬
vana siva zrna.

Možgane obdajajo 3 kožice, možganske kožice
ali opnice.  Prva izmed njih je trda opnica,
kitasta kožica  (Fig. III, 1); ona se tišči črepinjinih
kosti in je tudi na več krajih na njih pritrjena, oblači
vso črepinjino votlino. Ona ima pa tudi gube, ktere se
vrivajo med posamezne oddelke možganov. Najvažnejša
taka guba je veliki možganski srp,  (8) ki se od
črepinjinega stropa vriva med poluti velikih možganov,
in šotor malih možganov (9), ki je vtaknjen med velike
in male možgane. Šotor brani, da ne tiščijo veliki mož¬
gani na male.

Druga opnica je tanka, prozorna, žilata kožica —
pajčnica,  ki odeva možgane rahlo od vseh strani,
tretja, mehka kožica  je s pajčnico na večih krajih
zraščena, se tišči povsod možganov in se tudi v špranje
med zavoje podaja.

Vlakna bele jezgre možganov, ktera ne služijo za
zvezo njihove sive mase, grejo s tako imenovanimi ročaji
k malim možganom in k podaljšanemu mozgu, ali pa
sestavljajo v tanših ali debelejših vezkih 12 parov
možganskih nervov, ki pridejo na spodnjej površini iz
možganov, in skozi razne luknje in špranje v črepinjinih
kosteh iz črepinjine votline izstopajo.

Hrbtenjača (Fig. I., 3) je podobna plošnato-

okroglej vrvi. Ona je nadaljevanje možganov in podalj¬
šanega mozga v hrbtančnem kanalu, ki sega doli
do ledvičnih vrtavk, Kakor možgani je tudi hrbte-

51

njača obdana od treb opnic, ki so tudi nadeljevanje
možganskih opnic. Zadnja in sprednja in dva postranska
vrezka delita hrbtenjačo v četiri tanše vrvi: 2 spred-
dnji in 2 zadnji. Siva jezgra hrbtenjače obdaja sred
nje ležeč kanal, bela pa leži okoli sive in na površini.
Iz vsake vrvi pride v enakej visokosti po en vežček
vlaken, ki se korenina hrbtenjače imenuje. Vežčeka
iz sprednje in zadnje vrvi iste strani (7, 7) se skupaj
zlijeta, stopita v medvrtavčno luknjo, kjer narasteta
v debelo butico (ganglion 8), ki pa precej zopet v posa¬
mezne vežčeke nervov razpade. Vsak hrbtenjačin nerv
ima toraj dve korenini, sprednjo in zadnjo. Zgornji
nervi hrbtenjače izstopajo skozi medvrtavčne luknje,
spodnji pa grejo v hrbtančnem kanalu navzdol, sestav¬
ljajo s spodnjim koncem hrbtenjače konjski  rep
(I., 4) in izstopajo skozi luknje v križnici. V vsem
štejemo 32 parov nervov hrbtenjače.

Možgani in hrbtenjača ne izpolnujejo popolnoma
votlin, v kterih leže. Ostali prostor med možgani, hrb¬
tenjačo in možganskimi opnicami izpolnuje vodena teko¬
čina, ktera napolnuje tudi votline v možganih samih.

Nervi so dolgi beli vežčeki nervnih vlaken, ki se
v vedno manjše vežčeke delijo. Ti vežčeki grejo k posa¬
meznim organom, kjer razpadajo v posamezna vlakna,
iz kterih so bili sestavljeni. Največi del nervov izhaja
iz možganov in hrbtanjače. Imamo pa tudi take nerve,
kteri pridejo od tako imenovanih nervnih vozlov
ali butic (ganglij). Nervni vozli so majhna nakupičenja
sive nervne jezgre, v njih se nervi shajajo.

Nervni vozli se ne nahajajo samo na koncu ner¬
vov, ampak tudi drugod v teku vseh hrbtenjačinih in
posameznih možganskih nervov.

Omenili smo že organe, kterim je namen vzdrže¬
vati truplo. Opravila ne bi se mogla vršiti praviloma,
Anatomiene table. 5

52

ako ne bi bili posebni organi, ki ta opravila nadzo¬
rujejo, in ti organi so nervi. Po nervih povelja možga¬
nov (vzbudi) dohajajo posameznim organom in tudi
poročila od organov nazaj v možgane.

Nervi, kteri vodijo vzbude od organov v možgane,
se imenujejo občutilni nervi ali obcutnice,  nervi
pa, kteri prinašajo vzbude od možganov v organe —
gibalni nervi ali gibnice.  Prvi nosijo vzbude v
možgane in vzbujajo tam ob čut,  drugi povelja možganov
ali njihove vzbude prenašajo samovoljnim mišicam, da se
skrčijo— vzbude k gibanju.

Nikdar ne morejo gibnice prenašati občutov in
občutnice ne vzbudov k gibanju. Imamo toraj dve vrsti
nervnih vlaken, ki se sicer našemu očesu zde celo
enaka, ki so pa po svojem izvoru popoinoma različna.
Skoro vsi organi imajo oboje nerve. Tega, kar se v
nervu godi, kedar obteka v njem vzbud, ne moremo
videti, oko nam ne kaže na njem nobene spremembe.

Možgani morajo djavnost mišic voditi ne samo
po tem, kar se v truplu samem godi, ampak tudi po
tem, kar se zvunaj trupla godi. To zvedo možgani po
posebnih organih — čutilih,  ktera so z možgani v
zvezi s posebnimi nervi, čutilnimi nervi ali
čutnicami.

Cutnice donašajo vtiske, ktere delajo zvunanji
dogodki na čutila, našim možganom, in s temi se mi
teh vtisov zavemo. Cutnice morejo prenašati le čutne
vtise in sicer vsacemu čutilu lastne, ne pak drugih
občutov.

Nerve, ako jih razkrijemo, moremo na različen
način vzbujati, to storimo pri poskušnjah na živalih.
Ako razdražimo gibnico, se skrčijo mišice, k kterim
gre dotični nerv; ako dražimo občutnico, občutimo
bolečino, cutnica pa zbudi v možganih njim primeren

53

občutek; tako n. pr. vidijo bolniki, kterim se oko zarad
ktere nevarne bolezni izreže, če je očesni nerv še
zdrav, jako svitel žar ali blisk, kedar gre nož skozi
nerv, bolečine pa ne občutijo pri tem nobene.

Kedar pride čutni vtis v možgane, more se pre¬
cej ali po nekterili predstavah (mislih, Vorstellung),
ki vsledtega nastanejo, vzbuditi gib, ki se zarad tega, ker
smo se vtisa zavedeli, samo volj  ni  ali voljeni gib imenuje.

Gibi niso vsi samovoljni. Vsled posebne zveze
nervov v hrbtenjači in nervnih vozlih more vzbud, ki
pride od kterega organa, naravnost preiti na gibnico in
vzbuditi gib. Ker dotični vzbud ne pride v možgane in
se zarad tega njega ne zavemo, zato se imenuje tako
gibanje nezavedno, n e sam o volj  no, n. pr. srčno gibanje
in gibanje pri dihanji. Vsled posebne zveze nervov s
hrbtenjačo in nervnimi vozli more od organov došli
vzbud naravnost na gibnico preiti in gibanje zbuditi.
Ker na tej poti vzbud ne pride do možganov, zato se
ga tudi zavedeti ne moremo in gibanje se vrši brez
našega vedenja in naše volje.

Drobje ima pa še drugačno nervno zvezo, ktera
mu predpisuje in regulira njegovo djavnost, namreč
simpatični nervni pletež.  Tudi vlakna tega pleteža
nimajo nobene zveze z možgani, ampak s posemeznimi
gangliji; kar se v njih godi, nam ne pride do zaved¬
nosti.

Na te zadnji dve vrsti nervnih zvez se opira tako
imenovano sočutje in s o gibanj  e, n. pr. kihanje
pri pogledu v solnce, kašljanje pri žegetanji vratu,
bolečine v vseh zobeh, ako je tudi le eden bolan, oble-
denje iz strahu, zarudenje zavolj srameži in veselja.

Nervi grejo skupaj z žilami k posameznim organom.

Veliko nervov sestavlja pleteže, nerv ne pleteže
imenovane, s tem, da odpošiljajo posamezna vlakna k
drugim zraven njih tekočim nervom, ktera potem ž njim

5  *

54

naprej do organov vlečejo. Tako n. pr. sestavljajo nervi,
ki pridejo iz luknjic nad vratnimi, prsnimi in ledvičnimi
vrtavkami, vratni, prsni in ledvični pletež, posebno pa
delajo simpatični nervi take pleteže; ravno tako tudi
oblične občutnice. V tacih pletežih si gibnice in občut-
nice svoja vlakna izmenjajo, iz tega nastanejo tako ime¬
novani zmešani nervi.

Na spodnjej površini možganov je 12 parov mož¬
ganskih nervov, ti so: duhnica ali nosni (5), očesni (6)
in ušesni nerv, drugi so deloma čutnice, deloma gibnice,
ktere se v organih glave in vratu zgubljajo in tudi
oblične, jezikove mišice in žvekalice preskrbljujejo.
Le en sam nerv — plučo - želodečni nerv — gre v prsi
in trebuh ter svoja vlakna deli plučem, srcu in
želodcu.

Nervi hrbtenjače imajo vsak po dve korenini, od
kt erih je sprednja sestavljena samo iz gibnic, — zadnja
samo iz občutnic, tako da more vsak nerv hrbtenjače
oddajati gibnice, občutnice in zmešane nerve. Nervi
hrbtenjače s svojimi vlakni preskrbijo mišice, kožo
vsega trupla razun že od možganskih vlaken preskrb¬
ljenih delov.

Oni stvarjajo tudi mnogo pletežev s simpatičnimi
nervi; na vsakej strani hrbtanca gre ob njem debeli
simpatični nerv z mnogimi vozli, ki se imenuje „splan-
chnicus."

Čutila.

(Tabl. V.)

Človek ima pet čutil, vid, sluh, vonj, okus in tip;
ti nam v zavednost prinašajo vse različne zvunanje
prigodke, ki vtis napravljajo na čutila.

55

čutila so z možgani zvezana po u er vik, ktere ime¬
nujemo čutiiniee ali čutnice. Imenujemo jih po čutilih
ali njihovih organih: vidnik ali vidni nerv, slušnik ali
slušni nerv, vonjik ali vonjalni nerv, okusnih ali okusni
nerv, tipnik ali tipni nerv. čutila so sestavljena iz jako
umetno napravljenih organov, kteri so ali samo za eno
vrsto čutov namenjeni n. pr. oko za vid, uho za sluh,
ali pa imajo tudi druge postranske namene n. pr. vo-
njavni nervi v nosnej slizaici, okusni nervi v jeziku,
tipniki v koži; z očesom moremo le videti, z ušesom le
slišati. Nobena čutnica ne more druge nadomestiti,
nobena druzega kakor njej lastnega občutka posredovati.

V i d.

(Tabl. V.)

Bistveni deli tega čuta so: vidnik  in umetno na¬
pravljeni aparat, v kterem se vidnik konča, oko s
stranskimi aparati vred, ki služijo očesu ali kot bra¬
nila ali kot podpora.

Vidnik  (II, 6) se prikaže na spodnjej površini
možganov in stopi, potem ko so se vlakna desne in
leve strani v njegovem križalisču izmenjala, skozi posebno
luknjo - vidnikovo luknjo- v očesno jamico. V tej
v tolščo povit pride do očesa (IV. 13).

Oko je votla obel, njene stene so sestavljene izlus-
kinastih skladi in njeno votlino izpolnujejo prozorna telesa
in tekočine.

Zunanja luskina, ktera očesu ob enem daje nje¬
govo trdoto, je bela ali trda očesna mrena beločica
(sklerotica 7).

Va-njo je spredaj vdjana, kakor steklo na uri v
otvorček, svitla, prozorna in brezbarvena v o ženi  c a (6)
(cornea), skozi ktero vidimo druge očesne dele. Na zno-

56

tranjej plati trde očesne mrene leži tanka na spred
le do žarkastega telesa segajoča črna žilovnica  (11
cboroidea), v kterej se razhajajo očesne žilice.

Na to pride tretja sklad, ktera še tako daleč spred
ne sega kakor žilovnica. Ta kožica je jako tanka, siv¬
kasta, se dotika prozornega očesnega jedra, očesne
steklenine in se mrežnica  (12) imenuje. Vidnik gre
skozi luknji v trdi mreni in žilovnici, in se v mrežnici
razdeli v silno tanka vlakna. Mrežnica je toraj prava
svetlobo čuteča očesna mrena.

Največi del očesne votline zavzimlje očesna stek¬
lenina  (5), prozorna oblasta substancija, zarad česar je
tudi celo oko obli podobno.Tred steklenino in ob enem v
plitvej jamici njene površine leži krista lna leča  (10),
ime ima po svojčj podobi. Kristalna leča je popolnoma pro¬
zorna in brezbarvena, zavita v tanko tudi brezbarveno
mreno. Pred lečo, njene sprednje površine se dotikajoča,
visi ob meji roženice in trde očesne kože tanka mrena;
ki se šarenica ali mavrična mrena  (Iris) (9) ime¬
nuje. Na zadnjej plati je šarenica črna, spredej je
pri raznih ljudeh različno barvana, sivo, modro, črno;
v svojej sredini ima okroglo luknjo, ki se vidna
luknja  ali zenica (pupila)  imenuje. Skozi njo se vidi
v notranjost očesa, ki se zmiraj črna kaže prostemu
očesu.

Šarenica ima tudi mišice, ktere jo, ako v oko pride
več svitlobe, raztegnejo in s tem zenico zmanjšajo, ali
pa razširijo n. p. v mraku in temi.

Med roženico in šarenico ostaja veči, nad šarenico
in lečo pa manjši prostor, ki je s prozorno, brezbarveno
vodeno tekočino — predalčkovo teko  čin  o-napol¬
njen; sprednji (8) in zadnji očesni predalček.

Med postranske očesne aparate štejemo v prvej
vrsti očesne mišice  (14, 15, 16), ki jih je šest, in dajejo

57

očesu vsakako potrebno lego. Mišice se drže kosti se¬
stavljajočih očesno jamico in so vse na sprednjem obsegu
očesa pritrjene in sicer na beločici. Precej pod streho
očesne jamice leži še 7. mišica-vzdigovalka zgornje
trepalnice.

Trep alnici-zgornja veča in spodnja oža- obse¬
gate špranjo, ktera se trepalnična špranja imenuje. Da
so trepalnice tako trde, to dela v njih ležeč hrustanec,
kterega od znotraj odeva trepalnična sliznica. Od tre¬
palnic se poda sliznica na oko in ga s trepalnicami veže,
zarad tega se tudi veznica  ali spojnica imenuje.

Veznica preobleče pa le en del trde mrene in se
konča na roženici. Ako pade kaka stvarca v oko,
vjame se na veznici kakor v kakem žepu ter velike
bolečine naredi zarad velike množine nervov, kteri
se v veznici razprostirajo.

Zvunanji rob trepalnic je obrasen z eno vrsto las,
ki se tukaj imenujejo trep  ali  c e ali vejice (osemci)
in ktere oko varujejo svetlobe od zgoraj, potu, prahu itd.
Na notranjem robu se izlivajo pod veznico ležeče majhne
žlezice, kterih mastni sok trepalnični rob in trepalice
mazili.

V zvunanjem očesnem kotu leži še ena mala žleza,
solzna žleza;  ona dela vodeno, čisto tekočino — solze.
Po tankih kanalcih pridejo solze iz solzne žleze na

sliznico, kjer jih trepalnice pri svojem gibanji po veznici
in roženici tarišajo in zmakajo. Ker so trepalice

mastne, zato ne morejo solze, ako jih ni preveč, preko
njih izlivati se.

Solze, ktere se za zmakanje sprednje očesne po¬
vršine ne porabijo, se zbirajo v notranjem očesnem

kotu okoli s ol zn e brad o vice  v majhnej jamici, solz¬
nem jezeru;  od tod tečejo, kedar se jih več nabere,
skozi solzne luknjice v solzni tok, ki pelje v nosno

58

votlino. Ako se solze hitro delajo, n. pr. prijokanji, ne
morejo tako naglo odtekati, maziljene trepalnice jih
ne morejo več zadrževati in izlijejo se v kapljicah prek
trepalnic čez lice.

Trepalnice imajo toraj namen, da s svojim trepa-
njem solze po očesu raztenjajo, oko čistijo in ga tujih
stvarec, prahu i t. d. varjejo.

Kako nastanejo v očesu podobe zvunanjih stvari,
ne moremo tukaj razkazovati. Povedati nam je samo še
to, da od zvunanjih stvari prihajajoči svetlobni trakovi
v mrežnici se razprostirajoča vlakna vidnikova vzbudijo,
dražijo in da grejo ti vzbudi po vidniku v možgane in
v njih domisel zvunanjih stvari narejajo.

Slušni organ ali slušalo.

(Tabl. V. Fig. V.)

Slušni organ nam do zavednosti prinaša glasove
ali hrumenje, ktero nastane po nihanji zraka. Uho je
ravno tako, ako še ne bolj komplicirano sestavljeno,
kakor oko.

Uho razpada na 3 oddelke: zvunanje, srednje in
notranje uho ; v poslednjem oddelku se konča slušni nerv.

Zvunanje uho obstoji iz ulili in iz zvunanjega
sluhovoda. Uh el je s kožo odet hrustanec, le ušesce
ali poduhec obstoji samo iz kože. Uhli se drži na zno¬
traj hrustančnata cev, hrustančnati del zvunanjega slu¬
hovoda (4), v kterega pride dalje na znotraj koščeni
del. Sluhovod preoblači koža z mnogimi žlezicami, ktere
delajo (odsebujejo) ušesno maslo  (blato). Na no-
ranjem koncu sluhovoda je razpeta tanka elastična
mrena (7) bobniča.  Bobniča ob enem loči zvunanje uho
od srednjega ušesa. Srednje in notranje uho je

59

popolnoma v slonokoščenem delu senske kosti, v skal-
natej kosti (2) skrito.

Za bobnico leži mala, nepravilna, z zrakom napol¬
njena votlina, bob ni en a votlina (7). Ta votlina ni od vseh
strani zaprta, ampak po tesne) polagoma se razširja-
jočej, deloma koščenej, deloma krustančnatej cevi —
ušesnej ali Evstahijevej trompeti (10) v zvezi stoji z gol¬
tancem. Odprtina te cevi leži v goltancu na njegovej
postranskej steni za boano, ima debele okraje in je
navadno zaprta. Pri požiranji pa se ta odprtina odpre
in zrak v bobničnej votlini se more z zrakom v goltancu
zmešati.

Nasproti bobniči ste v steni bobnične votline dve
luknji-okroglo in ovalno okno.  Vrb tega najdemo
še v bobničnej votlini tri koščice,  slušne kosti, ktere
so med bobnico in ovalnim oknom razpete.

Te 3 koščice (Fig. VI) so: betič (1), nakovalce (2)
in stremenec (3). Med seboj so te koščice zvezane v
sklepih, z bobnico po na-nj prirasenem betičevem ročaji;
v ovalnem oknu pa tiči dno stremenca.

Notranje  uho  je komplicirana votlina, ima razen
okroglega in ovalnega okna na vseh straneh koščene
stene. Zarad svoje komplicirane podobe je dobila ta
votlina ime labirint.

Labirint sestavljajo: a) preddvor,  precej velika
votlina, b) trije polo k rožni kanali (9) in c) polž.
Polž in polokrožni kanali so z vodeno tekočino,ji a b i r i n t n o
vodo,  napolnjeni. Vsi trije oddelki labirinta so preoble¬
čeni s tanko kožico, v kterej se s svojimi najtanšimi
vlakni razprostira slušni nerv, ki v labirint pride skozi
kratek kanal, notranji sluhovod.

Zračni nibljeji pridejo skozi zvunanji sluhovod do
bobniče, jo pripravijo k nihanju in ž njo vred tudi slušne
koščice. Vsled tega začne tudi mrena, ktera ovalno okno

60

zagrinja, nihati; to zopet spravi k nihanju vodo v labi¬
rintu, ktera podeli svoje gibanje tudi vlaknom slušnega
nerva. Nihanje slušnega nerva občutijo možgani kot glas.

Vonjalo.

Vonjalo je slizniea nosne votline, v kterej se končd
vonjalni nerv.  Nosna votlina se odpira na zvunaj z
dvema odprtinama, kteri ležite na spodnjem delu nosa
in se imenujete nosnici.

Nos je podaljšek na obrazu, s kožo prevlečen. Nje¬
govo trdo podlago sestavljajo spodaj hrustanci, nad
kterimi so krilasti hrustanci najvažnejši, zgoraj pa
nosne kosti. Na kostjaku se vidi hruški podobna nosna
odprtina, ker mehki sestavni deli odpadejo. Nosna
votlina sega daleč nazaj do črepinjenega dna, kjer se z
dvema okroglima odprtinama - hoanama izliva v gol¬
tanec. Navzgor sega do strehe očesne jamice, spodaj je
njeno dno trdo nebo. Nosno votlino navpična hripel,
ktero sestavljata vzadej lemež  spredej pa hripelni
hrustanec,  loči na dva oddelka, ki ne stojita, v nobenej
zvezi med seboj in od kterih ima vsak zadnjo in sprednjo
odprtino. Površina, nosne votline je že sama na sebi
precej velika, postane pa še veča po treh školjkah,
ktere vise po stranicah. To veliko površino preoblači
nosna slizniea,  ki ima mnogo sliznih žlez, ktere delajo
smrkelj. Vonjalni nerv se pa razprostira le v tistih
delih nosove sliznice, ktera odeva zgornje oddelke
nosovih stranic.

Nosna votlina v zvezi stoji tudi s čelnično votlino,
ki je pa navadno le majhena. V nosno votlino se izlivajo
tudi solzni toki.

Vonjalni nerv (Fig. II. 5) leži na spodnjej povr¬
šini možganov in sicer čelnih kril in odpošilja svoja
vlakna skozi luknjice sitaste kosti v nosno votlino.

61

Okušalo.

Okusni čut je jezikova slizniea, v kterej se razhaja
okusni nerv. Jezik (Fig. III., 15) je s sliznico prevlečena
komplicirana mišica, ktera iz goltanca moli v usta. Mi¬
šice se v različnih merih križajo; začenjajo se deloma
na podjezičnej kosti, delomana spodnjej čeljustnici, deloma
se začnejo in nehajo v jeziku. Mišice dajejo jeziku naj¬
različnejše lege, so pogoj njegove velike gibljivosti, ki
mu je potrebna pri jedi, pri govorjenji i. t. d.

Jezikova slizniea je le na spodnjej strani jezika
podobna ustni sliznici, ona na hrbtu jezika pa ima
velemnogo drobnih nitkastih, majhnim gobicam podobnih
bradavičic ; to daje jeziku žametast izgled. Proti dnu jizika
leže še veče takošne bradavice, in v njih se končajo
vlakna okusnega nerva, spredaj na jeziku pa se raz¬
prostirajo nervi tipa.

Tipalo.

Nervi v ustnej in nosnej sliznici kakor tudi vsi
drugi občutni nervi morejo prevajati le take občute, ktere
zaznamujemo kot bolečino, prijetnost it. d.; nervi v koži
in jeziku imajo pa še to posebnost, da morejo prenašati
občute posebne vrste, namreč tipne občute. Tipni občuti
nosu dajejo spoznavati kakovost zvunaj nas ležečih stvari.

človeško kožo sestavljajo tri skladi: povrhna
ko  ža  (epidermis), slizna sklad, in usnjasta koža.

Najmočnejša sklad je usnjasta koža; ona je se¬
stavljena iz stanicate tkanine, njeni vezki se mnogoterno
križajo in prepregajo elastična vlakna. Usnjasta sklad ima
na svojej zvunanjej površini neštevilno malih povzdigov,
ki se imenujejo papile. V njih so male žilice v podobi
zanjk in konci nervov; zategadel so te papile prava
tipala in se tipalne bradavičice  imenujejo.

62

Na nsnjastej koži leži — jamice med papilarni
izpolnujoča — slizna sklad  in nad to p o vrlin a koža,
tanka, prozorna roženasta mrena, ki nastaja po izsušenji
slizaste skladi; sestavljena je iz samih malih roženastih
ploščic.

Koža ni enaka na vseh krajih trupla. Tam, kjer je
večemu pritiskovanji izpostavljena, n. pr. na stopalih,
dlani, postane povrhna koža debelejša in hrapava. Ob
enem se vidijo na teh mestih, ker so papile razpostav¬
ljene v vrstah, oblokaste linije.

Ker niso tipalne bradovičice povsod enako razde¬
ljene, zato je tipni čut različen na raznih krajih kože.
Najobčutnejši so konci prstov, kjer ležijo papile druga
tik druge, najmanj občutljiva je koža na hrbtu.

Tip na prstih podpirajo nohti, kteri so tipalni
površini zaslon in podloga.

Nohti nastanejo na ravno tisti način, kakor po¬
vršna koža iz slizne skladi. Drugod od površne kože
neprenehoma odpadajo male ploščice, ne pa Da nohtih,
kjer se stisnejo, vtrdijo.

Usnjasta koža ne leži neposredno na kitastih
kožah —fascijah—, ktere ovijajo mišice posameznih od¬
delkov trupla. Pod njo leži podkožna  tkanina, rahlo
tkanje; v njegovih režah je pri tolstih osebah mnogo,
pri suhih le malo tolšče v podobi grozdja. Podkožna
tkanina se le lahkoma drži kitastih kož, tako da moremo
kožo skorej povsod sem in tje premikati in v gube
povzdigati.

Kakor nohti so tudi lasje spremenjena tvorina po¬
vršne kože.

Lasje v koži tiče v posebnih izdolbeninah, ktere se
imenujejo lasni mešički.  Na lasu razločujemo
stebelce in koren,  ki  tiči z malo' jamico na ž^natej

63

in nervnatej na dnu lasnega mešička Iežečej lasnej pupili ,
od ktere raste ias.

V koži imamo še dve vrsti žlez, lojne in znojne
žleze (lojnice in znojnice).

Lojnice so majhne vrečaste ali grozdaste žleze. One
leže v usnjastej koži ter izlivajo svoj produkt v lasne
mešičke. Odločujejo pa mastno snov, ki se imenuje
kožna mast;  ta maže kožo in lase, ter jih varje pred
vplivom znoja. Ako prah ali nesnaga tanko luknjico
žleze zadela, se kožna mast ne more iztekati, se v
žlezi nabira in jo razširi. Ako kožo, v kterej dotična
zleza leži, stisnemo, iztisnemo njen strjen zadržek v
podobi tanke niti s črnim vmazanim koncem, ktera se
imenuje sajevec  ali po krivem podkožni črv.

Znojne žleze leže tudi v koži, segajo pa globokej-
še, kakor lojnice, v podkožno tkanino. Znojne žleze
obstoje iz tanke v podkožnej tkanini vozlasto zvite in
od tod v polžastih ovinkih navzgor skozi usnjasto kožo
idoče vreče, ki se na površji konča z livkasto jamico.
One odločujejo znoj, ki se na koži prikaže, v podobi
drobnih kapljic. Znojnih žlez ni povsod enako veliko.
Največ jih je v pazduhi, dlani in stopalih; v pazduhi so
tako velike, da jih vidimo s prostim očesom.

Z znojem gre veliko vode iz trupla. Navadno tega
ne zapazimo, ker odločeni znoj precej izhlapi. Ako se
pa pri hitrem gibanji trupla odsebovanje znoja v večej
meri vrši, ne more sproti izhlapeti, ampak se v večih
kapljicah prek kože razliva.

S tem, da se v koži voda iz krvi žilic, znojne
žleze opletajočih, odsebuje, je koža ob enem tudi odse-
bovalni organ.

64

A.

B.

Brzlic, ©djilbbrufe.

Beločica, rotile ober ^arte Stugen*

t)aut.

Bobniča, Stommelfell.

Bobnična votlina, £romme(fyof)fe.

D.

Dlesk (dlasna),

Dimlje, Snftengegenb.
Dvanajstprstnik, 3 n? črffingcrs

borrn.

v

C.

Čepič, 3opf<^ En '

Čutilo, ©innežorgan.

Čutnica, ©innežnerb.

e.

Grča, jlnorren.

Gibnik — ica, ©etoegungžnerb.
Glasilka, ©tfmmrife.

Gleženj, ^nodjel.

Greben, ©rdite.

Gredelj, ©erippe.

Gredica, aSciffc^en.

Guša, $vopf.

H.

Hrbtanec, Sfcucfgrat.

Hripel, Slafenfdjetbelbanb.

J.

Jerin ledvični, Urinbecfen.

K.

Krvotočka, SSlutforpercfjen.
Kislorod, ©nuerftoff.

Kitna luskina, ©efjnenfdjeib«.
Kitna sliz, @el)ttenfd)miere.
Končetina, ©liebmajfe.

Končnik, fDZaijtaaljn.

Kotnik, Sndenjnbn.

Kotni sklep, SBtnfelgefenf.
Koščenina, 3 a 6nfubftans.

Kotavni sklep, SrebgelenF.

L.

Lasožila, .^anrgefdf?, Capillar.
Lasni mešiček, ^acirtajdje.
Lemež, iPflugfdjanrbein.

Lojna žleza, Sdgbrufe.

M.

Mastnik — ica, SUnftbarm.
Medreberje, Srbtfdjenrippenrnum.
Mehka kožiča, pia mater.
Mehkača, bie SBeidfjftjetle.
Mošnja, fiapfel.

Mrežnica, 9be|fjctut.

Mozeg, 33inrf.

Mezgovod prsni, ©ruftmildjgang.
Mozgova votlina, 9Ravtyof)le.

N.

Napeti sklep, ftraffeS ©elenl.
Nadlahti, ©berarm.

Nebnica, ©aumenbetn.

Nebo, ©ctumen.

Nosnica, StnjenlocE).

O.

Občutnica, ©mpftnbungsnerb.
Okoščenje, SSerfnbcEienmg.
Okusnik, ©ef^madžnern.

Osrčje, 4>erjbeute[.

P.

Pajčnica, ©pinntbebetiaut.

Pečica, ©efcofe, groped 9te|.

65

Pestje, 2Ritteltj<mb.

Prsi prsni koš, Sruftfdften.
Podčeljustna siinovnica, llnter=
fieferfyeicf)e[bru|e.

Podjezieua siinovnica, Unter«
jungenfpeidjclbrufe.

Pokostuica, 2?eiuE)aut.

Ponvi čen ali orehast sklep,
iPfannengelenf.

Poplučnica, Sruftfefl.
Potrebušnica, S5nud)feff.
Probavnica, Snn&briije.

R.

Roženiea, ^ornbaut.

S.

Sitnica, sitna kost, ©tebbein.
Sklednik, ©eripjje.

Sklenina, ©djmelj.

Sklepni kraj, (Menfženbe.
Sklepna votlina, ©efenf^oEite.
Sklepna glavica, ©efenfžlopf.
Sklepomaz, (Mcnfbfdjmiere.

Sliz, ©djleim.

Sliznica, ©djleimijaut.

Sliznik, ©cBleimOeutet.

Slizna sklad, ©d^teimfcBiiifjte ber
$nut.

Sluhovod, ©eBorgnng.

Slušnik, ©eBornern.

Solznica, Srnnenbeitt.

Solznik, Srdnengang.

Sočutje, ®itemj)finbung.
Sogibanje, 2Ril6eit>egung.
Stebelce, ©djaft bež ^aarež.
Stik, $uge.

Slepo črevo, Sltnbbarra.
Scavilo, ^arnorgon.

Scalnik, scalo, ^arnrofjte.
Scalnička, 4>flenfandlc[)en.

š.

Šarenica, KegenbogenBflut, Iris.
Šiv, 9baljt.

Školjknica, 2kuf^e(bein.

Škornina, SKinberjubftans.
Škranjek, podočnik, (Edjafjn.
Štrlina, ^erborrdgung.

T.

Trnast podaljšek, $)armfort(o|.
Tip, Saftfiun.

Trebušna siinovnica, SSaucBfpeh
cbelbrufe.

Trebušnik, ^ettbaudi.

Trepalica, Slugemuimper.

u.

Usešče, •ScrjoBr, ^autiger £%*
mufd^elt^eif.

v.

Vejica, Slugetnoimper.

Vezalo, S3nnb.

Veznica, Sinbeljaut bež Sltigež.
Vezalna ploščica, 58nnbfc^eibe.
Vrtelj, fRoffpgel.

Vidnik, ©e^nerP.

Vonjik, ©enuBžnerb.

Vratarica, ijJfortaber.

Vidna luknja, ©e§led).

Z.

Zadnjica, 3lfter.

Zapestje, $<wbttntrjel.

Zavoj, SBinbung.

Zobast podaljšek, 3&Bnfortfa|}.
Zvišek, 6rBnbenBeit.

i.

Žilovnica, atber^aut.

Žleza, Sriife.

Žolčni tok, ©affengang.

NARODNO IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICO

Tiskom Karola Goriška na Dunaj