_ ———— ' cena 40 dinarjev : številka 32 (786) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 22. avgusta 1985 Gospodarjenje v velenjski in mozirski občini Za uresničitev sprejetih nalog je treba več naporov Z rezultati, ki jih je doseglo gospodarstvo občin Velenje in Mozirje v prvi polovici letošnjega leta ne moremo biti povsem zadovoljni, saj ne uresničujemo vseh zadanih nalog. Res je sicer, da so bili zastavljeni cilji dokaj zahtevni, saj smo predvidevali hitrejšo gospodarsko rast, širše povezovanje in združevanje v jugoslovanskem prostoru, krepitev in izvozno usmerjenost organizacij združenega dela, večje uveljavljanje znanja, odgovornosti in poslovne morale. Res je, da so to zahtevni cilji, res pa je tudi, da bi z večjim prizadevanjem lahko dosegli še kaj več kot smo si zadali. Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje je pripravila oceno gospodarskih gibanj občin Velenje in Mozirje za letošnje prvo polletje. Iz nje je mogoče ugotoviti, da so dosegli na mozirskem področju spodbudne kazalnike, saj so povečali obseg proizvodnje v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 13 odstotkov, še nadalje pa ta narašča. Slabše rezultate dosegamo v občini Velenje, saj smo ustvarili, v primerjavi z lani, v prvih petih mesecih za odstotek manj. Ugodnejši so izvozni rezultati. V občini Velenje smo izvozili za štiri odstotke več kot lani,- na konvertibilno področje pa celo za šest odstotkov več. Uvoz smo nekoliko zmanjšali, tako da dosegamo. po teh podatkih pokritost uvoza z izvozom z indeksom 111. Mozirsko gospodarstvo je bilo v blagovni menjavi s tujino še uspešnejše, saj je njihov izvoz v primerjavi z lani večji za 18 odstotkov, uvoZ manjši, tako da dosegajo pokritost uvoza z izvozom z indeksom 148. MimO zalog, ki postajajo vse večji problem, ob obravnavi poslovnih rezultatov, seveda ne moremo. V občini Velenje so bile te v letošnjih petih mesecih za 36 odstotkov večje kot v enakem lanskem obdobju, v občini Mozirje pa so porastle še bolj in sicer kar za_55 odstotkov. Velike zaloge vplivajo na likvidnost posameznih organizacij združenega dela. . Posebej veliko likvidnostnih težav so imeli v letošnjem prvem polletju v energetskem delu REK, hude težave pa imajo tudi v Gorenju, te pa izvirajo predvsem iz neuresničenih, obveznosti Jugobanke. Izgtlbe so se v letošnjem polletju pojavile v gospodarstvu obeh občin. V Gornji savinjski dolini je poslovala z izgubo delovna organizacija Gorenje Glin Nazarjf, v občini Velenje pa se je število tistih, ki so poslovne rezultate zapisali z rdečimi številkami, od 11, toliko jih je bilo ob tromeseč-ju, zmanjšalo na 5. Največji znesek izgube so zabeležili na Rudniku lignita Velenje, precejšnjega pa tudi v šoštanjskih termoelektrarnah. Temu je vzrok velik izpad skupnega prihodka. Izgubo so imeli še v Gorenju Elektronika Široke potrošnje. Tudi temu je vzrok neuresničena obveznost Jugobanke. V HPH in EFE pa je razlog za izgubo poslabšanje položaja gradbeništva pa ftidi notranje slabosti. V dopustniškem času prav gotovo nismo izboljšali polletnih poslovnih rezultatov, zato bomo morali v jesenskem in zimskem času zares napeti vse sile in na vsakem delovnem mestu storiti vse, da nadoknadimo zamujeno in uresničimo zastavljene naloge. Le tako.se bomo lahko borili z inflacijo, ki dosega letos že res nesprejemljivo višino. Mira Zakošek Prizadevanje za večjo prodajo Gorenjevih proizvodov Julija rekordna vrednost prodaje ' Znano je, da je ob koncu prvega polletja prišlo do delnega zastoja pri prodaji izdelkov široke porabe na našem tržišču, tako tudi do delnega zastoja prodaje gospodinjskih aparatov. V Gorenju Commercu so zato izdelali podroben program aktivnosti za spodbu-juje prodaje, pri čemer je bil posebej ' podarjen kar najbolj aktiven odnos do potrošnikov. Tako so se, med drugim, sestali odbori za trženje. Opravljena je bila sistematična obdelava kupcev, v Gorenju Servis pa namenjajo posebno pozornost aktivnostim serviserjev. S sode-lovanjem z delovnimi organizacijami je bil dopolnjen asortiman proizvodov, sicer pa je Gorenjeva ponudba Center srednjih Sol TITOVO VELENJE neon. sol odgovorno,* JEZIKOVNI TEČAJI gospodinjskih aparatov znova najobsežnejša na jugoslovanskem tržišču. Znano pa je, da so bili določeni tudi aktivni pogoji za prodajo proizvodov; za določene proizvode so bili odobreni daljši roki plačila itd. Prejšnji mesec, to je julija, so že bili vidni rezultati prizadevanj za pospeševanje prodaje Gorenjevih proizvodov. Tako je bilo prodanih za 4 milijarde 167 milijonov dinarjev gospodinjskih aparatov. Julijska prodaja je bila večja od aprilske, največje v prvem letošnjem polletju, za dobrih 20 %. V Gorenju računajo, da bodo zaloge že ob koncu meseca avgusta dosegle obseg, potreben za normalno poslovanje. Nekoliko večje od načrtovanih bodo le zaloge električnih štedilnikov in pralnih strojev. Za pospešitev prodaje, kar zagotavlja uspešno poslovanje in gospodarjenje, si bodo v Gorenju, posebej še v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati, prizadevali, da nenehno povečujejo kakovost proizvodov. V celotnem asortimanu gospodinjskih aparatov bodo uvedli nove blagovne znamke. Znano je, da je ob koncu prvega polletja prišlo do delnega zastoja prodaje izdelkov JULIJA REKORDNA VREDNOST PRODAJE V Gorenju Servis bodo zastavili vse sile za kvalitetno in hitro opravljanje servisnih storitev. Načrtovanih pa je tudi več propagandnih aktivnosti. Med drugim načrtujejo ustanovitev kotičkov Gorenja za promocijo novih izdelkov in za izobraževanje proizvajalcev. Obiskovali pa bodo še demonstracijske centre za animiranje potrošnikov. V Gorenju Commercu poudarjajo, da je minilo večletno obdobje distri-buiranja proizvodov. Zdaj je v os-' predju aktivno trzanje. Za Gorenje je torej priložnost, da v novih pogojih dokaže sposobnsoti in kvalitete. Prva noč ob velenjskem jezeru je za nami. Privabila je množico obiskovalcev, ki so z nje odnesli bolj ali manj prijetne vtise, pokazala pa je tudi na razne pomanjkljivosti, ki so jih prizadevni organizatorji tokrat spregledali, že prihodnje leto pa bo- do odpravljene. Tako se nam obeta pestrejša, kakovostnejša prireditev, ki bo privabila še več gostov in prijetno popestrila naše sicer precej dolgočasno poletje. Občina Velenje Kako iz turističnih apetitov narediti kaj več? Turistični teden v Titovem Velenju, ki se bo iztekel z glasbenimi večeri v atriju-velenjskega gradu danes, jutri in pojutrišnjem zvečer, z razstavo slaščičarskih izdelkov v atriju KSC jutri popoldan, z nastopom plesne skupine v vrtu hotela Paka, prav tako jutri popoldan, z vrtno diskoteko na terasi kopališča, plesom v hotelu Paka in Večerom pod lipco na RTC Trebeliško v soboto zvečer Turistični teden v u Velenjčani za vrh V nedeljo bodo oživela tudi nogometna igrišča. Po nekaj letih bodo iz občine Velenje v spomladanskem delu pfvenstva v slovenski nogometni ligi, sodelovali samo nogometaši Rudarja, saj so igralci Smartnega izpadli iz lige. »Rudarji« so se na novo prvenstvo zelo pripravljali, tudi okreptli, zato ljubitelji nogometa pričakujejo srčno in lepo igro na. vseh tekmah. Na posnetku je akcija s prijateljske tekme z igralci Žalca preteklo nedeljo, v kateri zmagali s 5:0; V zraMfcvf»Ktfdarjev napadalec Hj :} (vos) Evropsko ribiško prvenstvo in Šoštanjska noč Prizadevno turistično društvo Šoštanj bo prvi teden v septembru pripravilo sedaj že tradicionalni turistični teden. V Šoštanju se bodo takrat zvrstile številne kulturne, športne in zabavne pri-, reditve, ki bodo prijetna popestritev za ta kraj, prav gotovo pa bodo vanj privabile tudi številne goste. Precejiih bo prišlo že zato,ker bo v Šoštanju v teh prvih septembrskih dneh potekalo tudi evropsko ribiško fTrvenstvo v su-. hih disciplinah (castingu), kar je izjemno priznanje za ribiško družino Paka. In kako se bodo zvrstile prireditve? V nedeljo, 1. septembra bo otvoritev cvetlične in lovske razstave. V ponedeljek bo popoldan nastop harmonikašev ter otvoritev razstave likovnih del Jožeta Svetine. V torek bodo športne prireditve ter tekmovanje gasilskih enot v vlečenju vrvi, v sredo pa bo koncert tambura-šev, predvajali pa bodo tudi dokumentarne in turistične filme. V četrtek bo otvoritev razstave Šaleških likovnikov, v petek pa kra-marski sejem ter otvoritev evropskega prvenstva v castingu s parado in kulturnim programom. V soboto pa fo glavna prireditev turističnega tedna in sicer Šoštanjska noč. Na tej prireditvi, ki pritegne zelo veliko obiskovalcev, bo tokrat igral ansambel Veseli planšarji. Organizatorji obljubljajo pester večer in veliko zabave, seveda pa vabijo tudi na vse druge prireditve, ki bodo potekale v času turističnega tedna, posebej pa še na izredno zanimivo in kakovostno ribiško evropsko prvenstvo, na katerem bodo tekmovali tudi člani ribiške družine Paka. B. Z. ter z prestavljenim nastopom narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin v nedeljo popoldan na Graški gori, je bil priložnost, da je v ponedeljek turistično društvo Titovo Velenje sklicalo okroglo mizo na kateri so vabljeni spregovorili o turistični ponudbi v središču Šaleške doline. Čeprav so pri tem pozabili na nekatere, ki bi na takšnem omizju tudi morali sodelovati, saj se lahko uspešno vključijo v turistično ponudbo kraja (kultura,. telesna kultura, klubi) pa je vendarle že ta sestanek pokazal, kje tiči vrsta pomanjkljivosti za neustrezno turistično ponudbo Titovega Velenja, ki je vendarle pred leti, ob manjših možnostih, znalo uspešneje uveljaviti svoje turistične ambicije. Več kot očitno je, da smo na tem pdoročju vse preveč razdrobljeni, tako zaradi osebnih interesov, medsebojnih nestrpnosti, gostinske ležernosti.... Zaskrbljujoče je namreč, da niti nima-mb razčiščenih pojmov, kako naj oblikujemo turistično ponudbo, kakšne goste želimo pritegniti, oziroma kakšni gostje bi . sploh želeli obiskati našo dolino. Tako »lovimo ribe v tolmunu«, kjer jih morda niti ni in si brez vsake strokovne, analize laično predstavljamo, da so nam odprte številne turistične možnosti. Pa več kot očitno ni tako, če smo uspeli v vseh teh letih izgubiti še tisti turistični status, ki smo ga imeli. In ker je velik del naših trenutnih turističnih snovanj vezanih na celovito ponudbo ob jezeru, kjer naj . bi v prihodnje zgradili avto camp iri morda še kaj, bi seveda morali najprej razrešiti vprašanje oživitve velikega jezera, saj razen čudovite barve dolini ne more biti v ponos. Pa tudi malo jezerce s svojimi velikimi opozorilnimi tablami »kopanje na lastno odgovornost«, postavlja pred turiste in domačine številna vprašanja. Posebna dilema naše turistične nedorečenosti je tudi ta, da pravzaprav nikjer v Titovem Velenju, tako gost, kot domačin, ne moreta na enem mestu izvedeti, kakšna je turistična ponudba kraja in doline in tako pač tavata na lastno pest. Turistična pisarna pa, kakorkoli nekaterim očitno ta beseda obleži v želodcu, in se o njej še pogovarjati nočejo, je nujnost in dolgoročna investicija in že zdavnaj bi lahko tudi zanjo našli ustrezno mesto. Čas je torej, da končno uskladimo naše želje, da se dogovorimo za enotno akcijo in celovito ponudbo, da svoje turistične ambicije spravimo v ustrezne kalupe, da počistimo s privatnimi interesi, ki zavirajo nekatere začete aktivnosti in da si, če bomo tako ugotovili, poiščemo svoj turistični status. Boris Zakošek kovinotehna Prodajni center Prevalje Vse za vas in vaš dom 2. stran ★ nas cas* 'od četrtka do četrtka! / Titovo Velenje * 22. avgusta 1985 Gorenje Servis Titovo Velenje Tudi pogodbeno vzdrževanje Gorenjevih izdelkov Ena od organizacij skupnega pomena v okviru poslovnega sistema Gorenje je tudi delovna organizacija Gorenje Servis Titovo Velenje. V Jugoslaviji ima 80 servisnih izpostav, med 1.450 zaposlenimi pa je kar 850 strokovno usposobljenih serviserjev. Gorenje Servis opravlja servisiranje izdelkov proizvodnih delovnih organizacij Gorenje v garancijskem in pogarancijskem roku, montira antenske sisteme-in kuhinje ter prodaja rezervne dele za Gorenjeve proizvode doma in na tujem. V zadnjem času pa so začeli industrijsko obnavljati inproizvajati rezervne dele za proizvode Gorenja. V letošnjem prvem polletju so Gorenjevi serviserji opravili skoraj 626.500 storitev, industrijsko pa so obnovili 3.529 ekranov za barvne televizijske sprejemnike in 1.538 elektromotorjev. Ker so porabljena sredstva naraščala počasneje kot celotni prihodek je bila ekonomičnost poslovanja večja od načrtovane. V Gorenju Servis si prizadevajo, da bi tudi za naprej zagotovili polno izkoriščenost zmogljivosti, in to tudi z zagotovitvijo kompletnega asortimana rezervnih delov, tehnologijo za generalna popravila proizvodov pa bi radi čimprej uredili v kar največjem številu servisnih izpostav po Jugoslaviji. V poletnih mesecih imajo Gorenjevi serviserji veliko dela. V. povprečju opravijo na dan po 6.000 servisnih posegov, v poletnih mesecih pa celo po 6.500. Okvare na gospodinjskih aparatih opravijo v povprečju v 3 do 8 dneh, prednost pri popravilih pa imajo Gorenjevi hladilniki in zamrzovalniki. Funkcionalne rtapa- ke na le-teh odpravijo v najkrajšem mogočem času oziroma najpozneje v 48 urah. Po besedah namestnika direk-toija Igorja Simončiča si v Gore- V Gorenju Servis so uvedli dežurno službo za najnujnejša, to je funkcionalna popravila Gorenjevih hladilnikov in zamrzovalnikov tudi ob nede-' Ijah. Popravila okvar je treba javiti na Gorenje Servis v Titovem Velenju, telefon 855-353 oziroma 855-371, naročila za popravila pa sprejemajo od 7. do 12. ure. nju Servis prizadevajo, da bi v časti sezone, do okvar prihaja predvsem zaradi nihanja napetosti električnega toka, kar- najhitreje odpravili okvare na Gore- njevih gospodinjskih aparatih v naših turističnih središčih, posebej še ob Jadranu. V času glavne turistične sezone pridejo na pomoč serviserjem v Kopru, Puli in Tivtu tudi delavci iz drugih Gorenjevih izpostav. V Gorenju Servis računajo, da bodo tudi v prihodnje letno opravili okrog 1,3 milijona servisnih storitev oziroma v povprečju okrog 6.000 storitev na dan. Načrtujejo nadaljnje povečanje kakovosti servisiranja, kar želijo doseči s tehnološko posodobitvijo servisiranja proizvodov široke potrošnje ter s stalnim izobraževanjem in motiviranjem serviserjev. Pripravljajo se tudi na pogodbeno vzdrževanje proizvodov Gorenja. Kot posebno dejavnost pri servisiranju izdelkov široke potrošnje pa načrtujejo generalno otfftavljanje izdelkov Gorenja, za kar vlada že sedaj veliko zanimanje. Graška gora Srečanje ansamblov v nedeljo, 25. avgusta Slabo vreme je organizatorjem tradicionalnega srečanja narodno zabavnih ansamblov Kulturnemu društvu Ivan Cankar iz Le-šivca tudi tokrat ponagajalo. Srečanje so morali odpovedati, pripravili pa ga bodo to nedeljo, 25. avgusta. Prijavljene skupine so jim tudi za to nedeljo zagotovile udeležbo. Tudi tokrat bodo poskrbeli za avtobusne prevoze in sicer bodo vozili iz Titovega Velenja izpred avtobusne postaje, pošte in tržnice ob-12.,12.20,13. in 13.20. Na Graški gori se bo pričela prireditev ob 14. uri, popoldne in pozno v noč pa bo goste zabaval narodno zabavni ansambel Fantje treh dolin. Upamo, da bodo imeli organi-zatoiji te prireditvi prihodnjo nedeljo več sreče z vremenom. Skrb za člane AMD Tokrat bodo potovali na Češkoslovaško V dejavnost avto moto društva spada tudi skrb za člane. Poleg mnogih drugih ugodnosti, ki jih člani lahko koristijo na potovanjih v primeru raznih neprijetnosti, organizira AMD za člane tudi izlete po domovini in tujini. Tako tokrat organizirajo triin-poldnevno ekskurzijo na ČSSR. Udeleženci ekskurzije si bodo ogledali Brno, Holice in Pardu-bice. Tam bodo prisostvovali tudi zelo zanimivi avto moto prireditvi v spedwayu z mednarodno udeležbo in se točkuje za zlato čelado ČSSR. Ekskurzijo bodo pripravili od 20. do 23. septembra. Hkrati že pripravljajo tudi ekskurzijo na Kozaro in obisk pri članih pobratenega AMD Split. Ta ekskurzija bo oktobra. 6. oktobra bo organiziralo AMD moto cross prireditev za nagrado Titovega Velenja. Prijavite se lahko v društveni pisarni na Prešernovi 9 v Titovem Velenju ali po telefonu 853-348, kjer boste dobili tudi dodatna pojasnila. REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje REK Elektrostrojna oprema t n. sol. o., Preloge p. Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Konstruktor projektant strojnih del (2 delavca) Pogoji: — višja ali visoka šola tehnične smeri — znanje tujega jezika — 2 leti delovnih izkušenj (za višjo šolo) — uspešno opravljen pripravniški izpit (za visoko šolo) na podobnih delih in nalogah 2. Samostojni projektant strojnih del (1 delavec) Pogoji: — visoka ali vttja kola tehnične smeri —_3 oz. 4 leta delovnih izkuienj na podobnih delih ' In nalogah — aktivno znanje 1 svetovnega jezika — zaželjen strokovni Izpit 3. Organizator računalništva: Pogoji: ». , — višja oz. visoka tehnična šola ustrezne smeri — aktivno znanje angleščine — osnove programiranja — 3 leta delovnih izkušenj na področju računalniških obdelav in na organiziranju poslovniti procesov 4. Vodja službe kontrole in kvalitete Pogoji: — višja oz. visoka šola tehnične smeri, oziroma organizacije dela — 4 leta delovnih izkušenj 8. Strojepiska za enostavna dela Pogoji: — KV administrator — zaželjene delovne izkušnje 0. Vodja samoupravne pravne sluibe Pogoji: — dipl. pravnik — pravosodni izpit, zaželjen — 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih Komisija za delovna razmerja TOZD Strojni obrati, objavlja prosta dela in naloge: 1. Planer— terminer Pogoji: — viija ali srednja šola tehnične smeri — 3 leta delovnih izkuienj na podobnih delih in nalogah 2. Vodenje operativne priprave dela Pogoji: — višja ali visoka tehnična šola strojne smeri ali organizacija dela .Komisija za delovna razmerja TOZD Vodovodno-toplovodni obrati objavlja prosta dela in naloge: 1. tehnolog po strojenj s . Pogoji: — višja strojna šola energetske smeri — poznavanje zakona o graditvi objektov — predhodne izkušnje na specialnih področjih — poznavanje metod planiranja — 3 leta delovnih izkušenjna na podobnih delih in nalogah ' DO Elektrostrojna oprema vabi k aodelovanju več: — KV ključavničarjev — KV rezkalcev — KV strugarjev — KV varilcev — KV kleparjev — KV vodovodnih instalaterjev — KV monterjev klima naprav inizolacij S kandidati bomo sklenili delovno raimerje za nedoločen in poln delovni čas s poskusnim delom določenim v pravilniku o delovnih razmerjih. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Prijave s priloženimi dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO Elektrostrojna oprema Preloge, Kadrovska služba Preloge, b. št. p. 63320 Titovo Velenje Kandidati bodo v roku 30 dni po opravljeni izbiri pismeno obveščeni. Prejeli smo Dopolnitev informacije oziroma dodatni podatki o DO HPH Velenje Glede na objavljen tekst v Našem času z dne 18. 7. 1985 pod naslovom Odmikamo se od reso-lucijsko začrtanih ciljev, moram komentirati nekatere navedbe, ki se nanašajo na »prikrivanje dejanskih podatkov o poslovanju in položaju v DO HPH Velenje.« Obrazložitev: Dne 28. 5. 1985 so bili v DO HPH predstavniki DPS in med njimi tudi Miran Arzenšek, predsednik IS SO Velenje, ki je bil na tem sestanku seznanjen z dejanskim stanjem v naši DO kot citiram: — zaključni račun za leto 1984 je izkazal pozitivni rezultat v višini 6,4 mio din; v času od 12. 3. do 5. 4. 1985 je bil v naši DO inšpektor SDK, ki je ugotovil, da smo dolžni opraviti šestnajst (16) knjižnih popravkov; na knjižni popravek št. 6. po katerem bi morali zmanjšati prihodek za 9,282.555,00 din, smo ugovarjali dne 22. 4. 1985; z odločbo SDK z dne 22. 5. 1985 se nam ugovor na knjižni popravek ni ugodil, to pa je pomenilo, da se nam proizvajalski posel z Vegradom v vrednosti 9.282.555,00 din, ki je bil zavarovan s kreditno pogodbo, zaradi nepravočasno izdane menice ni priznal v celotni prihodek. Zaradi tega je nastala izguba v višini 3.916.388,00 din. Z zapisni- kom SDK so bili takoj po opravljenem pregledu zaključnega računa seznanjeni člani DS in samoupravne delovne skupine. Prav tako so bili vsi delavci seznanjeni z določbo SDK saj so delavci odločali o pokrivanju izgube. Pokrili smo jo z lastnim rezervnim skladom. V prvem kvartalu 1985 smo beležili izgubo v višini 41 milijonov din, v istem obdobju leta 1984 pa 19 mio din (sezonsko delo nizkih gradenj!). Ocena poslovanja za 1., polletje 1985 je bila 8,5 mio din izgube, v istem obdobju leta 1984 pa je bil rezultat negativen v višini 19 mio din, ko smo kljub komu-lativni ižgubi mesečno beležili ostanek dohodka od vključno meseca maja 1984 dalje. Dejanska izguba ob 1. polletju leta 1985 je bila 22 mio din, vendar se je konec meseca maja 1985 realno načrtovalo, da bo leta manjša, in sicer v višini 8,5 mio din kot je bilo prvotno ocenjeno (pri tem smo pričakovali za približno 10 mio din celotnega prihodka več za dela v Biha-ču, kar pa ni bilo realizirano zaradi neodgovornega ravnanja vodje operative, ki le -bil zadolžen za pravočasno ureditev ustrezne dokumentacije!). Franjo Kljun Delavska univerza Titovo Velenje t>o v š. 1.1985/86 organizirala in izvajala naslednje izobraževalne oblike: — 7. In 8. razred OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE V šolo se lahko vpišejo tisti, ki imajo uspešno končan 6. oz. 7. razred osnovne šole in so starejši od 17 let. Vpišejo se lahko tudi mlajši, vendar s pogojem, da so zaposleni. Oba razreda je možno opraviti v enem šolskem letu. 'Šolanje je brezplačno. Rok za prijavo: 13. 9. 1985 — Skrajšani program VOŽNJA MOTORNEGA VOZILA v cestno prometni usmeritvi — smer Izobraževanja — VOZNIK V šolo se je v predpisanem roku prijavilo dovolj kandidatov in je zato vpisovanje zaključeno. — Program srednjega Izobraževanja POSLOVNO — FINANČNA DEJAVNOST v ekonomski usmeritvi -smeri izobraževanja POSLOVNI MANIPULANT in EKONOMSKI TEHNIK. V šolo se je v predpisanem roku prijavilo primerno število kandidatov, .ki pogojuje začetek delovanja šole. Nekaj mest pa je še prostih. Pogoji za vpis: uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika in starost nad 17. let oz. zaposlenost. Šolanje za smer poslovni manipulant traja 2 leti, za smer ekonomski tehnik pa 4 leta. Višina šolnine se določa na začetku šolskega leta na osnovi dokončanega števila udeležencev izobraževanja. Zadnji rok za prijavo: 4. 9. 1985. Delovne in druge organizacije obveščamo, da smo sami ali v sodelovanju z njihovimi izobraževalnimi oz. kadrovskimi službami pripravljeni organizirati in izvajati naslednje izobraževalne oblike: — politične šole, seminarje in predavanja s področja družbenega Izobraževanja — izvajanje teoretičnega dela USO programov in dru-gih oblik strokovnega izobraževanja — tečaja s področja varstva pri delu — tečaje higienskega minimuma — tečaje za usposabljanje varnostnikov In skladiščnikov — Jezikovne tečaje in — druge, posebej dogovorjene izobraževalne oblike Zainteresirane občane obveščamo da do 13. 1985 sprejemamo prijave za naslednje oblike splošnega izobraževanja:' — tečaje tujih jezikov — nemščina in angleščina — začetni in nadaljevalni — tečaj slovenskega jezika za občane iz drugih Jezikovnih področij SFRJ 1 — tečaj strojepisja — tečaj ročnih del — tečaj strojnega pletenja — tečaj šivanja in krojenja BAOAT — tečaj šivanja in krojenja DOT — gospodinjski (kuharski) tečaj Vabimo vas, da se oglasite na Delavski univerzi Velenje, Titovo Velenje, Titov trg 2, kjer vam bomo na vašo željo posredovali podrobnejše informacije o posameznih izobraževalnih oblikah in kjer se boste vanje lahko tudi vpisali. Prijavite se lahko tudi po telefonu na št. 853-576. Naročila in prijave sprejemamo vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. »NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja, Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451,. 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih* rokopisov fotografij ne vračamo. in mnenju acije iz? 1.. CD Za »Naš čas« se po sekretariata za informacije vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 22. avgusta 1985_jf Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI , I » nas cas * stran 3 Pogovor s predsednico občinske konference SZDL Velenje Nado Zavolovšek-Hudarin Ob vročem poletju, vroča jesen, zima.. Še mesec dni in konec bo poletja, za katerega bomo lahko rekli, da je bilo v glavnem zelo vroče. Kaže, da lahko pričakujemo v občini Velenje tudi vročo jesen v družbenopolitičnem delu in življenju. O nalogah, ki so pred vsemi nami do konca leta in v začetku prihodnjega, smo se pogovarjali s predsednico občinske konference SZDL Velenje Nadq Zavolovšek-Hudarin. »Prav gotovo je pred nami vroča jesen, ki se bo potegnila v zimo in seveda še v drugo leto. Veliko nalog moramo uresničiti. Žal, nekaterih iz spomladanskih mesecev nismo izpolnili, zato bomo morali tudi to storiti jeseni.« Katere so najpomembnejr še naloge? »Gospodarski dosežki v polletju kažejo, da bomo morali vložiti zelo velike napore, če želimo doseči letošnje resolucijske cilje. Zato bomo morali povsod napeti vse strune, da bomo uresničili to, za kar sn\o se dogovorili. Žal, še vedno ugotavljamo, da se marsikje ne vključujejo v uresničevanje skupnih dogovorov, da akcije tečejo prepočasi, zato tudi ni pravih rezultatov, tako je na primer s pripravo planskih aktov, ki so gotovo naša največja naloga v tem letu. Še vedno se premalo ali pa sploh ne zavedamo, da je dobro načrtovanje pogoj za boljše gospodarjenje, in da bo brez tega jutrišnji dan še revnejši. Nikakor ne smemo dovoliti padca produktivnosti, saj bi bilo potem še več oz-dov v rdečih številkah. To ne bi pomenilo Je slabega položaja delavcev v njih, ampak, tudi izpad pritoka sredstev za samoupravne interesne skupnosti. Potrebe na področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva, telesne kulture, komunale, itd. so v naši dolini vedno .večje in izpad dohodka bi pomenil tudi manj pravic na teh področjih.« Podobno kot tudi drugod, tudi v naši dolini veliko govorimo o varstvu okolja, še vedno pa je premalo konkretnega dela na tem področju? »Res je. V jesenskem delu moramo doreči nekatere stvari, saj so ljudje vznemirjeni ob dejstvu, da dolina dobesedno umira. OZD, ki onesnažujejo naše okolje, se premalo odgovorno obnašajo in se prepočasi odzivajo. Gozdovi nam umirajo, voda je mrtva, ozračje prepojeno s strupenimi plini, čedalje manj je obdelovalnih zemljišč, vsapovsod so odlagališča. Zlasti zaskrbljujejo tista z industrijskimi odpadki. Zato mora biti socialistična zveza pobudnik za konkretno akcijo za odpravo kritičnega stanja na tem področju v prihodnjih letih.« Letos smo v občini Velenje izglasovali že četrti samoprispevek. Kako ga uresničujemo? »S krajevnimi skupnostmi smo dosegli samoupravni sporazum, s katerim je točno določen prednostni red koriščenja sredstev po programu. Čeprav težko, so krajevne skupnosti vendarle našle skupni jezik in se dogovorile, kako bomo koristili denar, ki se že nabira. Lahko rečem, da ga je že veliko, da pa ga še ne uporabljajo, ker je pridobivanje dokumentacije zelo zapleteno, traja po več mesecev in tako denar leži neizkoriščen ter zgublja na vrednosti. Glede skupnega programa letos ne bomo uresničili nič drugega, kot to, da bomo namenili za obveznico skozi Staro Velene 10 milijonov dinarjev in enako vsoto, za toplifikacijo v tej krajevni skupnosti.To bo omogočilo, da bomo lahko začeli izvajati projekt obnove Starega Velenja. Ta skupni program tudi predvideva, da bi morali izgradnjo nove osnovne šole končati v letu 1988. Še vedno pa se nismo dogovorili, kako bo z drugim delom sredstev, (prvo polovico denarja bomo namreč zbrali s samoprispevkom). Komite za družbene dejavnosti je že pripravil samoupravni sporazum in nekatere ozd so že sprejele, druge pa žal še ne. V septembru ali vsaj v prvih Nada Zavolovšek-Hudarin: »Napeti moramo vse strune.« dneh oktobra se moramo dogovoriti, kako bodo pritekala sredstva, da bi uresničili sprejeti program.« Pred nami so "Volitve. Še letos bo treba izvoliti nova vodstva v organizacijah socialistične zveze, volitve morajo opraviti tudi vse druge družbenopolitične organizacije. V začetku marca prihodnjega leta pa bomo volili še delegate in delegacije za skupščino. »Gotovo bomo v posameznih družbenopolitičnih organizacijah dobili veliko novih kadrov, ki jih bomo morali izbirati zelo pazljivo, da bo delo teklo naprej tako, kot je bilo zastavljeno. V krajevnih konferencah in v občinski konferenci SZDL bomo v novembru in decembru polagali račune za opravljeno delo in načrtovali naloge za prihodnje mandatno obdobje. Treba je poudariti, da je v krajevnih skupnostih veliko neršenih vprašanj, ki jih kljub še vedno velikem akti-vističnem delu ni mogoče odpraviti. Zato so mnogi funkcionarji v KS pogosto- krat obupani. Osebno menim, da je premalo posluha, in pomoči za razreševanje nekaterih že večletnih odprtih vprašanj od družbenopolitične skupnosti. Zavedati se moramo, da funkcionarji v krajevni skupnostih hočejo več obljub, kajti tudi krajani terjajo od njih konkretne rešitve. Zato ni čudno, če se ob evidentiranju kandidatov za funkcije srečujemo z dejstvom, da sposobni ljudje ne želijo sprejemati nalog. Tudi priprave na skupščinske volitve 1986 so odgovorna naloga vseh delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil. Nadaljnje utrjevanje in krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja je neposredno odvisno od tega, kako bo SZDL kot frontna organizacija tudi preko novo izvoljenih članov delegacij v temeljnih okoljih ustvarila pogoje za nadaljevanje delegatskega in skupščinskega sistema. Delovni ljudje in občani morajo postati nosilci odločitev o najpomembnejših življenjskih vprašanjih. Ta trditev mora postati resnična, to ne sme biti več fraza, ker teh je bilo v naši družbi že preveč. Zagotoviti moramo njihov najširši vpliv na oblikovanje kadrovskih meni in na konkretno kadrovsko izbiro; ali drugače povedano: ne smemo dovoliti kadrovanja v ozkih krogih. Sedaj poteka evidentiranje v ozdih in samoupravnih interesnih skupnostih, v KS bomo začeli evidentirati v mesecu septembru. Znova moram žal ugotoviti, da so se doslej k tej nalogi ozd slabo odzvale, med izjemami so le sozd Gorenje in Rudnik Velenje. Zavedati se moramo, če bomo imeli več evidentiranih kandidatov, bomo lažje med njimi izbrali najsposobnejše kadre, in da je evidentiranje za vsakogar družbeno priznanje. Ponovno zatrjujem, da. si bomo v socialistični zvezi prizadevali, da bodo delovni ljudje in občani imeli dejanski vpliv na kandidacijski postopek in da bomo kandidate zares izbirali, ne pa samo potrjevali oziroma obkroževali. Zato ne bi smel in ne sme stati ob strani pri tej nalogi nihče, ki mu ni mar, kaj bo z nami v prihodnjih letih. Vsi se moramo zavedati, da bomo lažje izbojevali bitko z dobrimi, poštenimi in sposobnimi kadri, malodušje in nered gotovo ne peljeta v to smer.'Seveda je težko in odgovorno prevzemati funkcije, vendar je to nujno potrebno, če želimo, da bo naš jutrišnji dan lepši.« To so gotovo najpomembnejše naloge, ki bodo resnično zahtevale prizadevnost vsakega izmed nas. Verjetno pa je še tudi drugih, morda ne tako vročih nalog, precej, ki pa jim bomo kljub temu namenili vso pozornost. - »Med njimi bom omenila le tri: najprej naj spomnim, da bo oktobra letos znova odpotoval v' Srbijo vlak bratstva in enotnosti. To je manifestacija, ki se je vsi vnaprej veselimo, predvsem pa tisti udeleženci, ki se bodo ponovno srečali s svojimi pobratimi v krajih osrednje Srbije, kjer so jih sprejeli med vojno z odprtimi rokami. Vsako takšno srečanje je nepozabno, saj so se med to manifestacijo stkale mnoge vezi tudi že med potomci nekdanjih izgnancev. Tudi letošnji praznik občine Velenje želimo proslaviti nekoliko drugače. Osrednje slavje naj bi bilo v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, kjer so v zadnjem času dobili nekaj pridobitev. Pred nami pa je še akcija, ki bo vsekakor vključila nas vse. To so priprave na vajo TRIGLAV 85. Tudi to nalogo moramo izvesti, kot je začrtano. Skratka, v jesenskem obdobju in v kasnejših mesecih so-resnično pred nami zahtevne naloge. Storimo vse, da jih bomo kar najbolj odgovorno uresničili.« Zapisal Stane Vovk Tovarna usnja Šoštanj Drage kože zmanjšujejo poslovno uspešnost Precenjene domače surovine, ki so sedaj eden od največjih proble-. mov naših finalistov, močno bremenijo tudi' Tovarno usnja Šoštanj, ki se po lanskem zelo uspešnem letu, ponovno otepa z nekaterimi novimi, pa tudi starimi težavami. Zaradi visoke inflacije je zelo .problematično načrtovanje stroškov in prodajnih cen, ponovno pa se- pojavljajo težave pri oskrbi s surovinami, pa ne le zato, ker bi jih primanjkovalo na domačem tržišču, ampak predvsem zato, ker so na trgu zaradi velikega povpraševanja, bistveno precenjene. Tako je kilogram domače goveje kože dražji od kilograma mesa. Kljub temu so v Tovarni usnja Šoštanj planske cilje pri namoku surovin kož, ki je bil postavljen v višini 19 ton na dan, od tega 12 ton govejih in 7 ton svinjskih kož odmaščene teže, v glavnem dosegli. Pri namoku govejih kož je bil načrt presežen za 12 odstotkov, pri namoku svinjskih kož pa je bil dosežen le 88 odstotno. Celo-' tni plan je bil tako presežen za en odstotek. Presežen je bil tudi načrt proizvodnje gotovih izdelkov in sicer za pet odstotkov. V j letošnjem letu so v proizvodni program uvrstili tudi nov izdelek in sicer je to podplatno usnje iz rfi-svinjskih kož. V šestih mesecih -so naredili 15 ton tega usnja ter skoraj polovico proizvodnje prodali na tujih trgih. Načrtovani obseg proizvodnje pa ni bil dosežen v Opumu (konfekcija) pri proizvodnji zaščitnih sredstev ter pri proizvodnji usnjenih garnitur. , Izvoz, ki naj bi bil letos večji kar za 66 odstotkov, ob vseh teh težavah niso v celoti uresničili. Plan je bil ob polletju dosežen le 92-odstotno, kar pa je še vedno za 43 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Ker pa je bil v tem obdobju tudi uvoz bistveno manjši od načrtovanega, je bilo devizno pokritje zelo ugodno. Tudi skupni prihodek, kljub vsem prizadevanjem ni dosegel predvidevanj. Tako so namesto dve milijardi 28 milijonov din dosegli za 20 milijonov dinarjev manj. Pri tem pa jim je bilo še dodatno breme pokrivanje tečajnih razlik za nekatere najete kredite. Težave pa bi bile verjetno še precej večje, če v zadnjem obdobju ne bi precej denarja namenili za tehnološko posodobitev proizvodnje. Nakupili so nekaj prepotrebnih strojev, ki so jim zagotovili večji nambk, zato pa so tudi zaposlili neka.j vač delavcev, kot so načrtovali. Take je se- daj v tej temeljni organizaciji 550 delavcev, medtem ko so s planom predvideli, da bodo imeli 535 delavcev. Precej sredstev in prizadevanj so v zadnjem času namenili tudi za ohranjanje okolja, saj so velik onesnaževalec voda zemlje in zraka. Trenutno s pomočjo temeljne vodne skupnosti gradijo prvi del čistilne naprave, ki naj bi jo končali prihodnje leto. Predračunska vrednost celotne čistilne naprave je več kot 180 milijonov dinarjev, vendar pa bo končna cena zaradi inflacije gotovo bistveno .višja. Tudi na področju odlaganja odpadkov bodo naredili pomemben korak, saj že jeseni dobijo poseben stroj, ki bo večino odpadkov, ki jih sedaj odvažajo v Leže, predelal tako, da jih bodo lahko poslali v kafilerijo v Zalog. Ta naložba je bila še toliko pomembnejša, ker so doslej za odlaganje odpadkov porabili precej denarja, sedaj pa bodo verjetno celo kaj zaslužili. Tretje področje — onesnaževanje zraka pa še naprej ostaja odprto. Bolj pogosto sicer čistijo dimnike, vendar pa denarja za nakup filtrov zaenkrat nimajo. Te naložbe se bodo morali lotiti v naslednjem srednjeročnem obdobju. V Tovarni usnja Šoštanj si torej prizadevajo, da bi kar najbolj dosledno izpolnili postavljene cilje, saj se dobro zavedajo, da jih vsako bistveno odmikanje od planskih usmeritev zlahka zopet potisne na spisek tistih, ki poslujejo z rdečimi številkami. Boris Zakošek Rek — Elektrofiltrski elementi Prvo polletje sklenili z rdečimi številkami Z' gospodarskimi težavami se zlasti v zadnjih letih ne srečujejo le gradbinci, v zelo težkem položaju so tudi proizvajalci gradbenega materiala. Povpraševanje po njihovih izdelkih namreč močno pada, proizvodni stroški pa nevzdržno rastejo. Zato so tudi mnoge tovrstne delovne organizacije zašle v resni položaj in v letošnjem prvem polletju izkazujejo izgubo. Zaradi teh vzrokov se ie kolektiv Rekove delovne organizacije Elektrofiltrski elementi znašel v nezavidljivem položaju. V prvem polletju namreč beležijo izgubo. Že tako težak položaj se je poslabšal, ker so morali zaradi obnove 4. bloka termoelektrarne uporabljati pepel iz tretjega bloka, ki je slabše kakovosti plasti v letošnjem letu, ker kurijo premog iz drugih premogovnikov. Zato so morali pri izdelavi izdelkov dodajati precej več osnovnih sestavin, če so želeli doseči vsaj enako kakovost proizvodov. Tudi-energije tega so porabili precej več. Poleg so se v zadnjem času močno povečali še prevozni stroški. Kar za polovico pa je ob vseh naštetih težavah padlo povpraševanje po tovrstnih izdelkih na tržišču. Zato se v tej delovni organizaciji ob pregledu rezultatov poslovanja niso mogli izogniti rdečih številk. Seveda v kolektivu ob teh neuspešnih rezultatih gospodaijenja ne držijo križem rok. Zavedajo se, da bodo morali največ storiti sami, da bi takšen položaj vsaj malo omilili. Res pa je tudi, da na zunanje vplive, ki so največji krivci, ne morejo ali zelo malo vplivajo. Ob koncu prvega polletja so izdelali program ukrepov, ki so ga na zborih delavcev v celoti potrdili. Zastavili so si načrtovano proizvodnjo do konca leta, dejstvo pa je, da bo to težko uresničiti prav zaradi upadanja prodaje tovrstnih izdelkov na žišču. Največ doslednosti in , zornosti pa bodo namenili prihranku in varčevanju energije ter surovin. Naj omenimo, da je samo cena hidratiziranega apna, ki predstavlja v Efe dobro polovico vseh stroškov, povečala ob koncu junija kar za 28 odstotkov. Kot nam je povedal direktor delovne organizacije Elektrofiltrski elementi Bogomir Zager, bodo storili vse, da bi zmanjšali proizvodne stroške, povečali pa proizvodnjo in kakovost svojih izdelkov. Močno pa se kljub sprejetim ukrepom in vsestranskim prizadevanjem vseh delavcev bojijo, da se do izteka letošnjega leta ne bodo otresli rdečih številk. Zlasti ne, če se bodo podražitve storitev, energije in surovin s tako naglico nadaljevale. Pri tem pa kolektiv pričakuje pomoč sestavljene organizacije Rek, ki je vsa leta nazaj veliko pomagala k uspešnemu gospodarjenju. Zlasti so se izkazale strokovne službe, ki so ob iskanju novih programov storile največ. Vse kaže, da se v delovni organizaciji krepko zavedajo, da bodo morali prejko-slej proizvodni program preusmeriti in poiskati nove proizvode, ki jih tržišče potrebuje in bodo za ta kolektiv gospodarni. Časa zato pa seveda ni na pretek. B. Mugerle 4. stran ★ fiaS C3S NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje -k 22. avgusta 1985 Osnovna organizacija ZSMS Konfekcija Šoštanj Le dobra polovica aktivnih Ob koncu prejšnjega meseca so v šoštanjskem Elkroju, po kolektivnem dopustu delavcev, ponovno pognali stroje. Z delom bodo morali pohiteti, kajti potrebe tujih kupcev so precejšnje, roki pa zelo kratki. Zato bodo v tem kolektivu morali delati tudi v prostih sobotah. Čeprav je delovni elan v kolektivu ta čas na višku, smo eno izmed delavk, predsednico osno- Mojca Slokan: »Čeprav smoi mladi zastopani v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih orgauizacijah, pa menim, da se predlogi mladih še vse premalo upoštevajo.« vne organizacije zveze socialistične mladine Mojco Slokan, za krajši čas zmotili in jo povprašali: o delu tamkajšnje mladine. Uvodoma nam je povedala, da je v šoštanjski Konfekciji okoli trideset članov mladinske organizacije, od tega le dobra polovica aktivnih. Na sestankih, ki jih sklicujejo nekaj pred drugo uro, da so lahko na njih prisotni tudi mladinci popoldanske izmene, obravnavajo vrsto vprašanj, ki predvsem zadevajo mlade v tem kolektivu. Poleg svojih nalog, kot pravijo, jih ni malo, saj so ob vseh pomembnejših praznovanjih, jubilejih, srečanjih, delov- ' nih akcijah in podobnem vedno prisotni, tudi samoupravne in delovne obveze ne zanemarjajo. Poleg dobrega sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v kolektivu mladi preko svojih delegatov in predstavnikov aktivno delujejo v vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih strukturah. »Čeprav nas aktivno deluje le dobra polovica, pa uspešni rezultati dela ne izostajajo. Vsako leto najmanj enkrat izvedemo očiščevalno akcijo delovnih prostorov. Organiziramo izlet in ekskurzije, letos pa smo v mesecu mladosti odigrale z mozirskim tozdom nogometno tekmo. Sicer pa je naša želja, da bi se z ostalimi tozdi Elkroja med seboj bolje povezali, spoznali, izmenjali izkušnje in tudi kdaj organizirali skupne akcije. Prav v ta namen bomo tokrat mi organizatoiji povratne nogometne tekme z mozirskim tozdom. Zelo dobro sodelujemo z občinsko konferenco ZSMS Velenje. Vsi že težko čakamo nove proizvodne prostore, pred otvoritvijo bomo uredili okolico le-teh v njih pa bomo dobili tudi svoj prostor za delo. Seveda si bomo v bodoče močno prizadevali povečati aktivnost, zlasti pa pridobiti v naše vrste tiste mlade, ki še razmišljajo ali bi se včlanili ali ne. Zelo zmotno je mišljenje tudi nekaterih mladih, ki po poroki izstopijo iz naših vrst, rekoč, da ne sodijo več v mladinsko organizacijo. Menim, da bi prav ti z dolgoletnim delovanjem in izkušnjami lahko prispevali največ, da bi naša organizacija bila še bilj uspešna«, je na koncu pogovora povedala Mojca Slokan. B. Mugerle Iščemo najstarejšo fotografijo Fotografijo za današnjo rubriko nam je prinesel Ivan Hojan iz Tavčarjeve 28 v Titovem Velenju. Povedal je, da so na sliki učenci prvega in drugega razreda prve povojne nižje industrijske rudarske šole v Titovem Velenju, ki so jo ustanovili v šolskem letu 1945/46. Posnetek je bil narejen leta 1948 pred odhodom učencev v jamo na Starem jašku. Tudi Ivan Hojan je bil udeleženec te šole. Pouk so imeli na Starem jašku. V šoli se je izšolalo nekaj letnikov kvalificiranih rudarjev, nato pa so jo ukinili. Letos je v Titovem Velenju končala šolanje, kot so povedali na osrednji proslavi ob rudarskem prazniku 24-ge-neracija mladih rudarjev. Ivan pa pravi, da jih je bilo že več, saj bi morali upoštevati tudi njih. »Res je, da nismo takoj skakali čez kožo in dobili nageljnov. Praznik smo praznovali delovno,« je dejal. Veliko mogočnega je, bolj mogočnega ni od človeka Toplo sobotno jutro je bilo. Člani ZZB Šalek, Paka, Gorica smo se s posebnim avtobusom odpeljali iz našega Titovega Velenja v neznano, novim partizanskim krajem nasproti. Za nami so ostale prijazne doline in soteske. Kmalu smo se ustavili v motelu ČATEŽ. Pb kratkem postanku smo nadaljevali pot proti Hrvatski,aijmo Zagreba, po novi avtocesti do Kdriov-ca. Ustavili smo se v kraju Vojnič. Tam nas je pričakal, tajnik občine in član federacije Hrvatske, ki nam je ob spomeniku tega kraja opisal nekdanjo vojno Krajino še iz časov turških vpadov do današnjih dni, kjer složno v bratski skupnosti živijo Srbi, Hrvati in Muslimani. Naš končni cilj pa je bil kraj Petrova gora. »Na Kordunu grob do groba, traži majka sina svoga.« Pred veličastnimi spomenikom žrtvam Korduna smo položili lovorjev venec. Spomenik stoji na vrhu gore; obdan s svetlečimi ploščami, ki ob zahajajočem soncu zažari-jo, zato mu pravijo spomenik zahajajočega sonca. Na vrh spomenika smo se povzpeli z dvigalom, od koder se je na vse strani odprla panorama s širokim obzorjem na Vse Štiri strani. Petrova gora — kraj, ki med NOB ni imela izdajalca, kjer se je zadrževal vrhovni štab Hrvatske. Leta 1942 so po neuspeli ofenzivi ustaši storili najhujše zločine nad civilnim prebivalstvom. Usmrtili so okoli 1.300 ljudi. V popoldanskih urah nas je pot vodila v Bela Krajino — zibelko partizan-stva na slovenskem. V Suhorju nas je pričakal komandant Tomšičeve brigade tov. Kramerič. Orisal je nastanek NOB v tamkajšnjem kraju irt poznejši pohod 14. divizije na Štajersko. Srečanje z nekdanjim komandantom je bilo prisrčno, posebno za borce, ki so skupaj z njim bili v akcijah in borbah. V večernih urah smo se prijetno utrujeni vrnili polni novih spoznanj o lepotah naše domovine. Hvaležni smo lahko besedam velikih mož Prešerna, Cankarja, Zupančiča, Kajuha, ki so lepote in vrednost svoje domovine z umetniško besedo ponesli na vse dele sveta. Anica TAMŠE Vzgojnovarstveni zavod Šoštanj Veselijo se novega vrtca Tudi v šoštanjskem vzgojno varstvenem zavodu je potekalo delo v času počitnic, seveda pa so imeli v dnevnem varstvu manj otrok kot običajno. Ta. čas so izkoristila investcijsko vzdrževanje, temeljito čiščenje in razkuževanje. Zelo prizadevno pa so se delavci tega zavoda že v počitniškem času pripravljali na novo, nad vse pomembno pridobitev — nov vrtec v Smartnem ob Paki, v katerem bo prostora za štiri skupine otrok. Med počitnicami so nabavili vso potrebno opremo in igrače. Ravnateljica tega vzgojno varstvenega zavoda Ivanka Rabič, je povedala, da so jim v skupnosti otroškega varstva Velenje zagotovili toliko sredstev, da bodo lahko uspešno začeli delo. Upajo seveda, da bodo izvajalci, ki so se še v tem novem vrtcu, končali delo pravočasno, tako da bodo vrata malčkom lahko odprli že 3. septembra, vrtec pa naj bi svečano predali namenu ob tednu otroka, to je v mesecu oktobrti. Med gradnjo se je marsikdaj pojavilo razmišljanja, da je vrtec s tolikšno zmoljivostjo, za Šmartno ob Paki prevelik. Vendar pa so bili ob vpisu prijetno presene-eni, saj šo zmogljivosti že zasedene. Starši so namreč vpisali kar 96 otrok. - • , In kako je v drugih enotah tega vzgojno-varstvenega zavoda? Na šoštanjskem območju pokrije vzgojno varstveni zavod v glavnem vse potrebe po dnevnem varstvu otrok. Tudi letos so ugodno razrešili večino prošenj. V tem času čaka na sprejem še približno 15 otrok. Več težav pa imajo v jasličnih oddelkih, saj imajo prostora le za 16 dojenčkov in tako vseh prošenj ne bodo mogli ugodno rešiti. Skupno bo tako obiskovalo enote vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj v Šoštanju, Topolšici in Smartnem ob Paki,. nekaj manj kot 400 otrok. Poleg rednega varstva opravljajo vzgojiteljice šoštanjskega vzgojno varstvenega zavoda tudi program priprave otrok na šolo, tudi za tiste otroke, ki redno ne obiskujejo vrtcev. Tudi na tem področju so letos veliko pridobili, saj jim je uspelo urediti prostor, za te in druge aktivnosti z otroki, v Mravljakovi hii v Šoštanju. Tako bodo organizirali malo šolo prav za vse otroke v dopoldanskem času. V prejšnjih letih so imeli' zaradi popoldanskega dela veliko težav, saj pokrivajo precejšnje območje in obiskujejo malo šojo tudi otroci, ki so vezani na avtobuse, teh pa popoldne ni. V oddaljenih krajih, kjer je otrok premalo, da bi organizirali celoletne redne oddelke priprave na šolo, bodo programe skrajšali, Kot je povedala Ivanka Rabič, bodo pri rednem delu z otroki še posebno pozornost letos namenjali govorni in celotni jezikovni vzgoji, estetskemu, likovnemu in glasbenemu področju. Utečeno je tudi že sodelovanje vzgojiteljic z društvi prijateljev mladine po krajevnih skupnostih. Letos ga bodo še poglobili, vzgojiteljice pa so tudi zadolžili, da pripravi-, jo programov krajevnih skupnostih za otroke, ki redno niso vključeni v dnevno varstvo. Vzgojiteljice pa bodo izajale seveda tudi petdeseturne programe ža petletne otroke. Spomini na Viktorijo Miklavžina 18. 11. 1960 je bil za mlada zakonca Miklavžinova iz Hra-stovca 9 srečen dan. Rodila se jima je zdrava in živahna hčerka Viktorija. Zanjo sta vzorno skrbela in ji vsak dan nudila dobro oskrbo in čvrsto duševno oporo. Trud staršev je bil bogato poplačan, saj je z vsakim dnem njuna hči dobro napredovala in se lepo razvijala. Šolanje na osnovni šoli je zaključila z ocenami, ki jih dosežejo bistri in pridni otroci — bila je vedno med najboljšimi. Vključevala se je tudi v aktivnosti, ki jih organizirajo šole in bila priljubljena med svojimi sošolci in vrstniki. Veselje do dela z ljudmi, zlasti za tiste, ki so v stiski, jo je vodila v Srednjo medicinsko šolo Slovenj Gradec, ki jo je tudi zaključila z odliko v letu 1979. Želja po še širšem znanju v tem zahtevnem poklicu jo je pritegnila še na višjo šolo za zdravstvene delavce v- Ljubljani, ki jo je prav tako uspešno zaključila. Že v času počitnic med šolanjem na srednji medicinski šoli. v Slovenj Gradcu v letu 1977, '1978 in 1981 je prihajala med oskrbovance doma za varstvo odraslih ter tu pridobljeno znanje vključevala v konkretne delovne dolžnosti. Po končani višji šoli pa se je v domu 9. maja, leta 1983 stalno zaposlila. Pretekli sta komaj dobri dve leti, ko je prišla z namenom, da teoretično znanje pridobljeno v srednji in višji šoli utrdi in uporabi za humane namene. Pomagala je bolnim in starim preko zadnjih čeri življenja. Njene načrte in hotenja je preprečila smrt. Zvesta, poštena in z veliko mero odgovornosti je opravljala svoje delo, žal veliko prekratek čas. Njeno prizadevanje so cenili oskrbovanci in sodelavke. Bila je dobra delavka in iskrena tovarišica, saj je s svojim nesebičnim delom rada pomagala vsakomur izmed nas. Zaradi njenih lepih lastnosti smo še toliko bolj žalostni in prizadeti. Ne moremo se sprijazniti, da se ne bomo več srečevali pri našem delu. Težko je zbrati besede s katerimi bi se ji zahvalili za sodelovanje in delovanje v samoupravnih organih doma. Novo sprejeto funkcijo predsednice sveta doma je prevzela šele pred kratkim, in že razmišljala ter aktivno delovala pri sestavi delovnega programa za naslednji dve leti. Delovala je tudi v sindikatu in se pridno vključevala v" razreševanje raznovrstnih težav dom--skega življenja. V zasebnem življenju si je iz rpeseca v mesec z zavzetim varčevanjem načrtovala in ustvarjala pogoje za lastno družino z zaročencem Miranom. Napačno prevoženi blagi Ovinek ceste Titovo Velenje—Šoštanj je v trenutku spremenil vsa hotenja in načrte v bolečo resnico, da zastavljeni cilj ne bo uresničljiv. Ostala bo boleča vrzel v družini staršev in sestre, pogrešal jo bo njen Miran, sodelavci ter oskrbovanci. Ostalo nam je le to, da skupaj zastavljeno delo nadaljujemo, našo Viktorijo pa ohranimo v lepem spominu. Besede, ki si jih izrekamo v našo tolažbo, so' uteha, ki nepreklicno nesrečo blažijo in potrjujejo dejstvo, da ljudje usode spremeniti ne moremo. Sodelavci in oskrbovanci Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE Kako bi brez dvigal? Dvigala! Tisti, ki živijo v visokih stanovanjskih stolpnicah si težko predstavljajo življenje brez njih. Koliko stopnic je treba prehoditi, da prideš v štirinajsto, petnajsto nadstropje ali" pa še višje. Za rekreacijo je to Andrija Marušič včasih sicer dobro, vendar v vsakodnevnem življenju, ko hitimo v službo, po nakupih ali kam drugam, pač mnogo raje stopimo v dvigalo, ki nas v nekaj minutah odpelje v željeno nadstropje. Dvigala imajo torej v našem življenju velik pomen, pa vendar se tega ne zavedamo. Z njimi ravnamo mnogokrat preveč malomarno, dovolimo, da se otroci igrajo z njimi, rezultat tega so razbite šipe in stikala. Potem je treba seveda dvigalo izklopiti, ko sopiha-mo po stopnicah pa se jezimo na tiste, ki okvar ne odpravijo hitro. V občini Velenje, predvsem v Titovem Velenju, imamo 70 dvigal, ki jih redilo vzdržuje servis Rade Končar, ki je tudi dobavitelj dvigal in vse opreme. Na področju od Prevalj, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca do občine Velenje de- lata dva serviserja. Kot je povedal eden izmed njih Andrija Marušič, ki smo ga zmotili med delom, redno vsak mesec pregledata vsa dvigala in odpravita pomanjkljivosti. Če bi stanovalci skrbno ravnali z dvigali in upoštevali vsa navodila — teh res ni toliko, da se to ne bi dalo — bi morala dvigala nemoteno obratovati brez večjih okvar. Žal pa temu ni tako, saj je število prijavljenih okvar — zbira jih Vekos tozd Stanovanjska oskrba — precejšnje. »Zanimivo je,« pravi Andrija Marušič, »da, je to od stanovanjske stolpnice do stanovanjske stolpnice zelo različno. Tako imamo primere, ko dvigala ponekod še sploh niso bila v okvari, drugje pa moramo intervenirat kar vsak teden. V Titovem Velenju je najhuje V stanovanjskih stolpnicah na Jenkovi 9 do 11 in Standardu. Na delu Kardeljevega trga pa ravnajo z dvigali zares skrbno, saj nekatera še sploh niso bila okvarjena, pa tudi sicer so lepo vzdrževana.« Andrija Marušič je tudi .povedal, da imajo vsa dvigala na velenjskem območju potrebne ateste in so povsem varna, seveda če jih uporabljamo v skladu z navodili. Ateste so pridobili v zadnjem času. »Prav-bi bilo, da bi ravnali z dvigali bolj skrbno,« poudarja Andrija Marušič. »Odprava različnih, največkrat nepotrebnih okvar je zelo draga in hišni sveti porabijo v ta namen kar precejšen delež zbranega denarja. Najbrž pa ni treba posebej poudarjati, kako nejevoljni so ljudje, ko morajo peš po stopnicah.« Andrija je doma iz Metkovi-ča, že sedem let pa živi v Titovem Velenju in tu namerava tudi ostati, saj ima svoje delo rad. M. Zakošek zavarovalna skupnost triglav a so|.o. Ijubljana ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE objavlja naslednja prosta dela in naloge ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP TITOVO VELENJE ' Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoja — da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V.' stopnja) in t leto delovnih izkušenj ali \ < — da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje. t O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA• FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA •FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA »KRPAJO« TITOV TRG*— Te dni so Vegradovi delavci pričeli obnavljati ploščad na Titovem trgu v središču mesta. Manjkajoče in razbite ploščice so bile že prava past za nesreče peščce. Seveda bo to le začasna rešitev, kajti bližnji prihodnosti bodo ploščad povsem obnovili, (b. m.) Z MANJ DENARJA DO ŽELENEGA - Pri Veleblagovnici ljubljanske Name in pri Erini blagovnici Standard so se v teh vročih dneh odločili za dokaj zanimivo prodajo nekaterih proizvodov. Da bi še bolje približali ponudbo in izbiro kupcem, so pred trgovine postavilPmanjše prodajne mize. Starši se seveda najpogosteje ustavljajo pri prodajni mizi s šolskimi potrebščinami, saj se bodo kmalu odprla šolska vrata. (b. m.) 22. avgusta 1985 •k Titovo Velenje ZAKAJ TAKO!? — Veliko prometnih nesreč se zgodi zaradi malomarnosti ali neupoštevanja zakona cestno-prometnih predpisov. Če bi bili doslednejši, bi lahko preprečili marsikatero nezgodo. Za primer vzemimo, kako včasih neodgovorno naložimo ta ali drug tovor na tovornjak. Na posnetku je lepo vidno, kako je voznik naložil profilno žeiezo, ki štrli ' iza širine avtomobila, obenem pa je brez označbe za nevarnost, (b. m.) ZADOVOLJNA OBA — Takšen naslov zanesljivo sodi k narejenemu posnetku v Titovem Velenju v teh vročih ali kot radi pravimo pasjih dnevih. Deček s psičkom se je močnega sonca obvaroval tako, da si je našel senco kar na pločniku. Njegova mama pa je med tem časom verjetno odšla po opravkih v Ljubljansko banko. (b. m.) ZANIMIVOSTI Na velenjskem gradu I »Grad brez vrat« Na velenjskem gradu je tudi v teh avgustovskih dneh nadvse živahno. Gradu, ki je pred dvema letoma dobil novo streho, so sedaj polepšali še zunanji videz. Obiskovalcu, ki se je te dni napotil proti gradu, se je pogled najprej ustavil na vhodnih vratih stolpa, ki so izleta 1556. Kot nam je povedal kustos Jože Hudales, jih bodo v naslednjih dneh odstranili, ker je treba nekatere dele tega zelo lepega renesančnega vhoda obnoviti. »Potem bo grad verjetno res nekaj časa brez njih. Gre za čisto tehnično težavo. Sedaj namreč ni možen dovoz različnega gradbenega materiala v grajsko jedro, saj je vhod preozek, zato bo okvir vrat ostal skladiščen tako dolgo, da bomo končali vsa obnovitvena dela v grajskem jedru. Obnoviti moramo streho in morda v naslednjih letih še pročelje. Po obnovitvenem programu, ki ga financirata občinska kulturna skupnost in kulturna skupnost Slovenije, bodo letos na gradu naredili še novo streho nad mizarsko delavnico, prav tako krito s skodljami. S končanjem tega dela pa bo obnovljen ves južni del gradu. OBISK Do srede avgusta je muzeje na velenjskem gradu obiskalo že nekaj več kot 7100 ljudi, kar je za približno 400 več kot lani. Tega so« na gradu seveda razveselili, če vemo, da obiski muzejev drugod sicer padajo. Največ "obiskovalcev, in to šolskih skupin, je bilo v mesecih maja in junija, kar 4000 otrok iz vse Slovenije. Tudi mladi iz velenjskih šol so pogosti obiskovalci, žal pa upada obisk posameznikov oziroma družin, ki naj bi ob ndeljah prihajali na grad. Še, pred leti je ob nedeljah prišlo med zidove velenjskega gradu tudi do 150 ljudi, sedaj pa morda le 10 do 20. »Verjetno je temu kriv tudi vedno dražji bencin,« se tolažijo na gradu. Ker jim ni mar če bo grad dobro obiskan ali ne, so predvsem letos, skušali povečati obisk iz Titovega Velenja z organizacijo poletnih prireditev. Teh so se ljudje razveselili, saj se jih vsakokrat zbere na njih 100 ali celo 200. Zato bodo takšno poletno obliko dela nadaljevali tudi v prihodnje. Med strokovnimi deli, ki jih opravljajo na gradu, pa naj omenimo raziskavo o zgodovini delavskega bivanja v Šaleški dolini za komite ZK Velenje. Delo naj bi končali do začetka prihodnjega leta. V tem poletju so se lotili še »obdelave celotne Šaleške doline« in zbiranja različnih podatkov predvsem o zgodovini v preteklih 85 letih, se pravi od začetka tega stoletja dalje. Med to nalogo, ki bo trajala sicer nekaj dalje, bodo obiskali vsa naselja v dolini, si zapisali,"kaj bodo povedali najstarejši krajani Šaleške doline, o gospodarskih, političnih, kulturnih oziroma kakršnihkoli drugih razmerah pred desetletji v dolini, pač kolikor se jih bodo spominjali. Ob teh obiskih pa bodo zabeležili tudi vso premično kulturno dediščino, ki jo imamo v Šaleški dolini, (vos) »VITAMIN« nabira vitamine — Velenjski ansambel Vitamin, ki ga sestavljajo Rajo Džordevič, Albin Brenči, Gorazd Cepin, Mi- Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega Titovo Velenje Koncerti v tednu kitare V prihodnjih dneh bo pripravila Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega v atriju velenjskega gradu več koncertov kitare. Jutri, v petek, 23. avgusta bo nastopil Jerko Novak iz Ljubljane, v soboto, 24. avgusta Istvan Romer iz Zagreba, v torek, 27. avgusta Jerko Novak in Igor Saje iz Lju-(duo kitara), v petek, 30. avgusta Gofan Listeš, Darko Petrinjak. in Istvan Romer iz Zagreba (trio kitara), v soboto, 31. avgusta pa bo sklepni koncert udeležencev poletne šole. Vsi koncerti bodo ob 20! uri. lan Kamenik in Aleš Rendlan, te dni pridno igra v Vrsarju in se pripravlja na mariborsko Veselo jesen, ki bo sredi septembra. Velenjski kolesarji na prvem savinjskem maratonu Enajstega avgusta je bil prvi savinjski kolesarski maraton s startom pred hotelom Rubin ob osmi uri zjutraj. Udeležilo se je preko šeststo kolesarjev' iz vse Savinjske doline, ogromno jih je prikolesarilo iz Velenja, pa tudi iz Maribora in Ljubljane. Nekateri Velenjčani so kolesa pripeljali z avtomobili, nekateri pa so se na maraton pripeljali s kolesom. Start je bil predviden ob osmi uri, zaradi velikega števila prijavljencev pa se je zavlekel za nekaj minut. Kolesarska pot je peljala mimo Pirešice, Vinjske gore, Velenja, po novi cesti do v^si Gorenje, čez klanec do bencinske črpalke do Mozirja in do Zekovca pod Goltmi, kjer so nam organizatorji kolesarskega maratona prvič postregli s čajem in kjer je bila prva kontrolna točka. Vreme je bilo sveže in oblačno. Že po prvih kilometrih je prišlo do kolesarskih okvar. Na koncu vrste je vozil avto in strokovnjak je okval« sproti odpravljal. Pri kolesarskem maratonu pa je žal sodelovalo zelo malo žensk, kot da bi bil to izključno moški šport. Resnica pa je, da se je treba pri kolesatjenju dosti manj naprezati, kot pri nekaterih drugih športih (tek, planinarje-nje) in da tudi kolesarjenje pripomore k lepšemu ženskemu telesu. Združeno pa je tudi z obiskom kulturnih in zgodovinskih ter naravnih znamenitosti, ki pa jih je v Savinjski in Šaleški dolini ter njeni okolici res veliko". Iz Žekovca so se nekateri pognali v pravo divjanje, kot da bi jih na cilju čakal pokal za prvega kolesarja, zato ni čudno, da so nekateri zgrešili pot in so občasno vozili kar po koruznih poljih. Nekateri so se opremili s čeladami, morda pa bi jih ob takem prehitevanju potrebovali kar vsi? Na srečo je prišlo le do manjše nesreče. Vračali smo se mimo Letuša, mimo Polzele, Šempetra, cilj je bil pred hotelom v Žalcu. Pokal niso dobili najhitrejši, toda najstarejši, najmlajši udeleženec in pa ekipa, ki je najštevil-neje zastopala ta maraton. Vse bi bilo v redu, če bi bili že doma, je pa kot za stavo posijalo utrujajoče vroče sonce in nas še nekaj kilometrov pomagalo naučiti do Velenja. Nada Koblar _nas cas * stran 5 w—mm^mm—amm——mmmmm—mm—mmm—mmmmmm^mm , . I Trofeja šoštanjskega jezera Ratku Stanisavljeviču se je nasmehnila ribiška sreča. V šoštanj-skem jezeru je ulovil belega amurja. Uplenil ga je z najlon vrvico 0,35 rpm in predvrvico 0,20 mm. Beli amur je bil dolg 87 cm in težak 12,40 kg. To je lepa ribiška trofeja, takšnih pa je v jezeru še veliko in vabijo poleg krapov, linjev, tolstolobikov, smučev in ščuk, ribiče, da se re-kreirajo ob jezeru in upajo na trofeje. M. Volk 6. stran -k OD TU IN TAM Titovo Velenje * 22. avgusta 1985 Začetek prvenstva v SNL Rudar v nedeljo s Kovinarjem Že nedeljsko prvo'prvenstveno kolo bo vsaj malce pokazalo, kakšno vlogo bodo imeli nogometaši velenjskega Rudarja v novi tekmovalni sezoni. V prvem kolu se bodo namreč doma sestali z mariborskim Kovinarjem, kije bil vselej trd oreh svojim nasprotnikom. Po treh suhih sezonah, ko so izgubili tudi skoraj vse gledalce, so v NK Rudar znova zastavili delo tako, da bi se gledalci vrnili nazaj na tribuno. To pa je odvisno od igralcev oziroma njihove igre, srčnosti, ki naj bi jo pokazali v jesenskem in spomladanskem delu. Poleg trenerja Aca Krivošeja je v klubu tudi veliko novih igralcev. Nekateri med njimi so zelo izkušeni, saj so igrali celo v drugi zvezni nogometni ligi. Tu mislimo predvsem na nekdanja Rudarjeva igralca Hudarina in Jalušiča, ki 'sta se vrnila iz Olim-pije. Iz Šmartnega se je po nekaj letih vrnil Frangeš, iz Kladivarja so prišli vratar Tašič ter igralca Marinšek in Zukič, ki pa sta trenutno poškodovana. Novi igralci so še. v Toskič, Hrnič in Tubič, M.Boškovičev in Sulejmanovič. Znova bodo zaigrali Buškovič in Čelik, ki bo kapetan ekipe. Tupa so še Novak, Gabrič, Kijajič, Stjepanovič in mlajši igralci Cvikl, Oblak, vrataija Hrast ter M. Verboten. Skratka, ekipa je v primerjavi s preteklo sezono zelo " spremenjena in upamo, da bosta trener Krivošej in njegov pomočnik Zlodej vendarle sestavila enajsterico, ki bo znova »pobirala točke in razveseljevala gledalce. NK Šmartno Vrnitev v slovensko nogometno ligo Lfeta 1973 so se nogometaši Šmartna uvrstili v slovensko nogometno ligo, takoj zatem izpadli in se v naslednji sezoni znova vrnili. Če to leto odpustimo, bodo po 12 letih znova zaigrali v območni slovenski ligi vzhod. Invalidski šport V letu 1985 tekmujejo invalidi po novem tekmovalnem sistemu, ki poteka od nastopov na občinskem prvenstvu preko tekmovanj v regiji in med-regiji. Najboljši nato nastopijo na republiških tekmovanjih in le najboljši -gredo naprej na zvezna tekmovanja, ki so za vse vrste invalidnosti izbirna za meddržavna srečanja! Športniki DI Velenja so v prvem delu tekmovanja dosegli lepe rezultate! Tako je ekipa ribičev v športnem ribolovu na republiškem tekmovanju v Novem mestu osvojila naslov najboljše ekipe, pa tudi posameznika Karel Brezovnik in Koloman Vidmajer sta hila v samem vrhu najboljših! Tak uspeh je dosegla tudi ekipa v namiznem tenisu, ki je na republiškem prvenstvu v Ljutomeru z veliko prednostjo osvojila naslov ekipnega prvaka, pri čemer sta bila zato zaslužna zlasti Matjaž Antlej ter Tone Tratnik. Pred tem pa je ta ekipa osvojila tudi vsa prva mesta na regijskih in medre-gijskih tekmovanjih! Ekipa plavalcev se je doslej odlično odrezala na regijskem in medre- gijskem prvenstvu v Celju, kjer so posamezniki Rastko Lah, Jože Angeli, Tone Tratnik, Tone Osolnik in Ana Marija Melanšek pobrali vsa prva mesta. Tudi rekreativci Ferdo ter Božo Komljenovič, Teufik Šehič in Milan Burger ter Herman Mastnak so zaslužni, da so plavalci DI Velenje tudi po množičnosti nastopajočih najboljši v Sloveniji in tako tudi na republiškem prvenstvu ne bodo imeli kake hude konkurence! -trih Republiško prvenstvo Velenjski kotalkarji se v teh dneh zelo marljivo pripravljajo na pomembno tekmovanje — republiško prvenstvo, ki bo od petka 23. avgusta do nedelje, 25. avgusta, na kotalkališ-ču v velenjskem parku. V času konjskih vpreg je lahko vsakdo počistil odpadke, ki so ostajali na cesti. Danes očitno ni nikogar, da bi dal avtomobilske izpušne pline očistiti svinčenih hlapov. Slovenija Izpad iz slovenske nogometne lige za ljubitelje nogometa v tem kraju Šaleške doline ni bil tako boleč, saj je treba upoštevati, da Novi predsednik IO Janko Vuzem: »Prepričani smo, da nas gledalci ne bodo zapustili, saj se zavedajo, da smo iz lige izpadli zaradi objektivnih težav« je iz kluba v dveh letih odšlo kar 15 igralcev, samo lani pa deset s trenerjem na čelu. »Kraj ima premalo zaledje,« je poudaril novi predsednik izvršnega odbora Janko Vuzem, »da bi lahko v dveh sezonah nadomestil toliko igralcev. Težave smo imeli tudi s trenerji. Po odhodu Prašnikarja v Elkroj smo se dogovorili z Lazičem, ki nas je pred samim prvenstvom pustil na cedilu. Nato smo v klub pritegnili Staliča, na koncu paje moral ekipo voditi Berdnik. Že tako zdesetkana ekipa pa je ob koncu ostala še brez kaznovanih Rau-koviča in Frangeša in s tem so bir le pokopane tudi najmanjše možnosti za obstanek v ligi.« Izpad iz lige članom izvršnega odbora ni vzel volje do dela. Mnogi so namreč celo napovedali, da bo klub povsem razpadel, toda v Šmartnem zatrjujejo nasprotno: »To se ne bo zgodilo. Že naslednje leto se želimo vrniti v slovensko ligo. Če nam to ne bo uspelo, bomo delali tudi vnaprej. Pripadnost kraja h klubu je velika, krajani, razen redkih izjem, vedo,' da smo izpadli zaradi objektivnih težav.« V Šmartnem vedo, da takojšnja vrnitev v slovensko ligo ne bo lahka. Po njihovem mnenju se bo kar šest ekip igralo za sam vrh. Vsekakor pa bosta od vseh srečanj najbolj zanimivr tekmi z mozirskim Elkrojem, kjer igra tudi nekaj njihovih igralcev in kjer je tudi njihov nekdanji trener Bojan Prašnikar. Za novo prvenstveno sezono imajo na voljo več kot 20 igralcev. Iz kluba so odšli Frangeš (k Rudarju), Podvratnik (Kladivar), Kopušar (Elkroj), Rudnik, Fajdi-ga, Grobelšek in Žohar so odšli v JLA, od koder pa sta se vrnila Magrič in Rogelj. Trener Ivo Berdnik s pomočnikom Jankom Goričnikom ter trenerjem vratarjev Uipšem Devičem želijo za naporno prvenstveno sezono kar najbolje pripraviti naslednje igralce: vratarja Magriča, Pusov-nika in Rakuna, ter igralca Rau-koviča, JJajca, (Vrnil se je iz Rudarja), Matka, Brunška, Zvera, Primožiča, J. Kopušarja, Tropa, Rogla, Jelena, Laznika, Lenov-ška, Korberja, Kodreta, Kolen-ca, Zaluberška, Rednaka, Stropnika, Oprčkala, Maksimoviča in nova igralca Tomažiča ter Magri-co. V prvem kolu, 1. septembra, se bodo nogometaši Šmartnega sestali z Dravo, že v četrtem kolu pa bo derbi Elkroj : Šmartno. (vos) OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE Maribor, StreUška 16 a RADITELJI PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km MONTAŽNI STROPOVI »NORMA« S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI Telefon (062) 39-911 S turneje po Italiji Kotalkarski klub Bologna je organiziral turnejo po Siciliji z revijskim programom. Namen turneje je bil predstaviti kotarka-nje tudi tistim področjem, kjer je ta šport manj znan. Na turnejo • so povabili tudi po dva predstavnika iz Španije in Jugoslavije. Na kotalkarski zvezi so določili, da odpotujm, na turnejo poleg članice DKK Olimpija Tadeje-Petač tudi jaz. 2. avguta smo ob 16. uri z avtobusom odpotovali iz Bologne ter naslednji dan zjutraj ob 8. pripotovali v Cosenzo na jugu Italije. Ogledali smo si mesto, zvečer pa smo imeli že prvi revij-. ski nastop. Naslednji dan smo odpotovali do Messinske ožine in odtod s trajektom na Sicilijo. Po dveh urah vožnje smo prispeli v obmorsko mesto Acireale in se naselili v čudovitem hotelu ob obali Jonskega moija. V tem hotelu smo preživeli deset nepozabnih dni. Dopoldne smo se kopali v hotelskih bazenih, popoldne malo počivali, zvečer pa potovali v razne kraje Sicilije, kjer smo nastopali. Obiskali smo Taormi-no, Catanio, Agrigento in Milaz-zo. Nastopali smo na športnih igriščih, ploščadih pred hoteli in bazeni, trgih, včasih pa tudi na pravih kotalkarskih ploščah. Povsod nas je publika prisrčno sprejela in naše nastope nagradila z aplavzi. Po nastopih so nas organizatorji nagradili s pokali in spominskimi darilL Potovanje je bilo sicer naporno, a vseeno polno lepih doživetij. Spoznali smo mnoge znamenitosti Italije, videli vulkan Etno, stkalo pa se je tudi veliko prijateljskih vezi, ki bodo ostale nepozabne. Gordana Miletič • KINO •KINO* KINO •KINO •KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 22. 8. ob 18. in. 20. uri ŠTIRJE ASI — italijanski vestem. V gl. vi.: Bud Spencer Petek, 23, 8. ob 10. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI — hongkonški. V gl. vi.: Bruce Lee Petek, 23. 8. ob 18. in 20. uri POŠTAR ZVONIDVAKRAT - ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Jack Nic-holson Sobota, 24. 8. in nedelja, 25. 8. ob 181, in 20.-uri ZMAJEVA IGRA SMRTI II DEL - V gl. vi. Briice Lee Ponedeljek, 26. 8. ob 10., 18. in 20. uri LASS1TER — ameriški, pustolovska komedija. V gl. vl.:Tom SeMeck Torek, 27. 8. ob 18. in 20. uri in sreda, 28. 8. ob 10., 18. in 20. uri GOSPODAR ZMAJ - hongkonški, v gl. vi.: Jachie Chan Četrtek, 29.8. ob 18. in 20. uri SOKOL NAPADA — francoski, kriminalka. V gl. vi.: Francis Huster KINO DOM KULTURE VELENJE » Četrtek, 22. 8. ob 20. uri POŠTAR ZVONI DVAKRAT - ameriški ljubezenski. V gl. vi.: Jack Nic-" holson Četrtek, 26.8. ob 20. uri PULA PO PULI RDEČI NI ČRNI. domači. V gl. vi.: Bekim Fehmiu. Režija: Miroslav Mi-kuljan KINO ŠOŠTANJ Sobota, 24. 8. ob 20. uri GOSPODAR ZMAJ - hongkonški. V gl. vi.: Jachie Chan Nedelja, 25. 8. ob 18: in 20. uri ŠTIRJE ASI — italijanski vestem. V gl. vi.: Bud Spencer Ponedeljek, 26. 8. ob 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI II DEL. hongkonški, v gl. vi.: Bruce Lee Sreda, 28. 8. ob 20. uri POŠTAR ZVONI DVAKRAT - ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Jack Nic-holson KINO BRASLOVČE Nedelja, 25. 8. ob 19. uri 10 MINUT DO POLNOČI Sreda, 28. 8. ob 20. uri -ZMAJEVA IGRA SMRTI II DEL - V gl. vi.: Bruce Lee ameriški, triler. V gl. y\.-. Charel Sramoti Pulj po Pulju IfINO VELENJE 26. avgusta RDEČI IN ČRNI politična drama o »Labinski republiki«. Režija: Miroslav Mikuljan. Vloge : Bekim Fehmiu, Milan Štrljič, Radko Polič, Boris. Kralj idr. »ZLATA ARENA« ZA MASKO — Snejžana Tomljenovič Buba 27. avgusta VOZEL makedonski, vojna drama. Režija: Kiril Cenevski. Vloge: Lazar Ristovski, Kostadinka Velkovska, Petar Arsovski idr.-»ZLATA ARENA« ZA TON - Gligor Pakoski 28. avgusta TUDI TO BO MINILO drama po motivih Andričeve novele »Zajček«, režija: Nenad Dizdarevič. Vloge: Fabijan Šovagovič; Olivera Markovič, Bata Zivojinovič idr. NAGRADA »KOKAN RAKONJA£« za film v celoti 29. avgusta ŽIVLJENJE JE LELPO drama po motivih beedil Aleksandra Tišme. Režija: Bora Draškovič. Vloge; Rade Šerbedžija, Sonja Savič, Dragan Nikolič, Ljubiša Samardžič idr. Zlata arena« ZA KAMERO — Božidar Nikolič »Zlati gladiator« za estetsko stvaritev — režiser 30. avgusta LJUBEZENSKA PISMA S PREMISLEKOM ljubezenska drama po lastnem scenariju. Režija: Zvonimir Berkovič. Vlo-■ ge: Irina Alferova, Zlatko Vitez, Relja Bašič idr. »ZLATA ARENA« ZA SCENOGRFIJO - Željko Senečič Posebno priznanje žirije Irini Alferovi za' izjemno kreacijo Melite 31. avgusta HORVATOV IZBOR po motivih Krleževe drame »Volčjak«. Režija: Rade Šerbedžija, Milena Dravič, Mira Furlan, Fabijan Šovagovič idr. »ZLATA ARENA« ZA GLASBO - Živan Cvitkovič 1. septembra TAJVANSKA KANASTA družbena drama po lastnem scenariju. Režija: Goran Markovič. Vloge: Boris Komnenič, Neda Arnerič, Radko Polič, Miki Manojlovič idr. »ZLATA ARENA« ŽENSKA STRANSKA VLOGA - Gordana Gadžič Nagrada »Prvomajske« za film 2. septembra BUTNSKALA politična groteska po radijski drami. Režija: Franci Slak/Vloge: Emil Fi-lipčič. Marko Derganc, Janez Hočevar-Rifie idr. NAGRADA »KODAK-PATHE« za kamero - Vilko Filač Nagrada za propagandni design (fotografija) 3. septembra DEDIŠINA družbeno-politična drama po lastnem scenariju. Režija: Matjaž Klopčii. Vloge: Milena Zupančič, Polde Bibič, Bernarda Oman, Radko Polič idr. »ZLATA ARENA« ZA KOSTUMOGRAFIJ0 - Alenka Bartl Nagrada za najboljši propagandni design (dizajn) 4. septembra LJUBEZEN vojna drama po motivih romana Maijana Rožanca. Režija: Rajko Ranfl. Vloge: Rok Bogataj, Lenka Ferenčak, Vesna Jevnikar idr. 5. septembra OVNI IN MAMUTI igrano-dokumentarni politični film po lastnem scenariju. Režija: Filip Ro-bar-Dorin. Vloge: Božidar Bunjevac, Slavko Štimac, Marko Derganc idr. »ZLATA ARENA« MOŠKA STRANSKA VLOGA — Božidar Bunjevac »Zlati venec« revije »Studio« Filip Robar-za režijo * Nagrada časnika »Mladost« za uspešen tretman mladih v filmu Nagrada za najboljši propagandni design (plakat) 6. septembra NAŠ ČLOVEK sodobna družbena drama po scenariju Janeza Povšeta. Režija Jože Pogačnik. Vloge: Boris Juh, Aleš Valič, Ivo Ban, Miranda Caharija idr. . 7. sepembra OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU politična drama po scenariju Abdulaha Sidrana. Režija: Emir Kuturica. Vloge: Miki Manojlovič, Mirjana Karanovič, Moeno Debartoli, Davor Dujmovič idr. »VELIKA ZLATA ARENA« ZA FILM . »ZLATA ARENA« ZA REŽIJO — Emil Kusturica »ZLATA ARENA« ZA SCEENARIJ - Abdulah Sidran »ZLATA ARENA« ZA ŽENSKO VLOGO - Mirjana Karanovič »ZLATA ARENA« ZA MOŠKO VLOGO - Miki Monojlovič »ŠTUDIJEV JELEN« - NAGRADA OBČINSTVA »ZLATA VRATA PULE« - URADNA NAGRADA OBČINSTVA Nagrada »Ruža Pazinke« — Mirjana Karanovič . ... 22. avgusta 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 7 Četrtek, 22. avgusta — ti-motej PETEK, 23. avgusta — FILIP SOBOTA, 24. avgusta — JERNEJ NEDELJA, 25. avgusta - LUDVIK PONEDELJEK, 26. avgusta — VIKTOR TOREK, 27. AVGUSTA - JOŽE SREDA, 28. avgusta — AVGUŠTIN M ALi OGLAS! HIŠO, 15 arov zemlje z urejenim sadovnjakom, njivo in vrtom, prodam. Informacije: Reber-njak, Špeglova 44, Titovo Velenje. AMI8 letnik 1974, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Cena 5 SM. Telefon: Jakop, 855-321 interna 135 — dopoldan. OSEBNI AVTO Wartburg - ca-ravan prodam po ugodni ceni. Bernard Zabukovnik, Kavče 3, Titovo Velenje, popoldan. SKRINJO Gorenje, 310 litrov (za 6 SM) in električni štedilnik s pečico (za 1,5 SM) prodam. Naslov v uredništvu. MLAD ZAKONSKI PAR nujno vzame v najem sobo s souporabo kopalnice in kuhinje v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Ponudbe na telefon: 853—321 interna 635 ali 621, Stopar. RABLJENO POHIŠTVO za otroško sobo prodam. Informacije na telefon: 853-412 od 20. do 21. ure. MOTORNO KOLO Jawa 350 cm* ugodno prodam. Telefon: 857-427. OSEBNI AVTO P - 125, registriran do 1986 leta poceni prodam. Ogled in informacije .na Kraigherjevi 6 B, pri Polutnik, Titovo Velenje, v popoldanskem času. Vzamem tudi gradbeni material ali karte za premog. RABLJENO POHIŠTVO ugodno prodam. Telefon: 857-791. NOV PRALNI STROJ Obod Cetinje 718 E ugodno prodam za 5,5 SM. Telefon 881-028, popoldan po 12. uri. LADO 1500, letnik 1979, dodatno opremljeno, prodam za 45 SM. Veljka Vlahoviča 47/19, Gorica, Titovo Velenje. ZASTAVO 125 P, letnik 1981, prodam za 37 SM. Ogled Selo 12, Titovo Velenje, popoldan. Prodam računalnik ZX-81 in vo-doodporno uro Seiko 5. Tel. 853-194 Prodam vrtno hišico ob Plevelo-vem jezeru, Informacije po tel. 855-242 popoldne. KARAMBOLIRAN AVTO Z 101 GT 55, v nevoznem stanju, prevoženih 14.000 km, prodam. Telefon: 858-458 TRAVNIK v Poljanah pri Rečici ob Savinji v izmeri 26 arov, prodam. Informacije v Šentjanžu 10, Rečica ob Savinji. Prodam traktor Tomo Vinkovič 18 s priključki. Drago Kozmos, Letuš 14, Šmartno ob Paki Prodam pomivalno korito, (80 cm) m skoraj novo sedežno' garnituro. Tel. 853-529 Prodam štiri »solčavske« ovce. Franc Avberšek, Paški Kozjak 37, Titovo Velenje Prodam gradbeni parceli št. 68 in 21 v skupni izmeri 4100 m2 po ceni 230 din za m". Naslov v jredništvu. Delavko za čiščenje prostorov honorarno zaposlim (30—40 ur na mesec). Slaščičarna pri Tržnici Prodam dobro ohranjeno dirkalno kolo. Informacije po tel. 884-028 GIBANJE PREBIVALSTVA Milan JAVERNIK, roj, 1960, strojnik iz Titovega Velenja in Dragica ZORZO, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenja; Branko MLINŠEK, roj. 1961, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Zdenka ŽILIČ, roj. 1965, cvetličarka iz Titovega Velenja; • Radovan ŠTANTA, roj. 1958, dipl. ing. strojništva iz Mirna in Nada DOBNIK, roj. 1961, učiteljica tel. vzgoje iz Velikega vrha. ROJSTVA: Rodilo se je: 22 dečkov in 21 deklic. SMRTI: 1 Borislav RIHTER, invalid iz Plešivca 70, roj. 1967; Magdalena FLORJANC, prevžitkarica iz Podgore 31, roj. 1900; Ivan KRAJNC, upokojenec iz Pernove 14, roj. 1929; Edvard KLOVAR, upokojenec iz Celja, roj. 1929; Janez ZUPANC, upokojenec iz Blatnega vrha, roj. 1909; Janez ZAVŠEK, kmetovalec iz Gozdeca 10, roj. 1910; Zofija JELEN, kmetovalka iz Založ 66, roj. 1902; Marija ARISTOVNIK," upokojenka iz Titovega Velenja, Koroška 15, roj. 1903; Jelka RAVNJAK, teh. risarka iz Titovega Velenja, Kardeljev trg 3, roj. 1959; Mihaela KRAJNC, delavka iz Titovega Velenja, Jenkova 11, roj. 1944; Jožefa ZAVOLOVŠEK, upokojenka iz Bočne 65, roj. 1914; ~ Ivana Štefanija POTOČNIK, gospodinja iz Zavodnje 63, roj. 1943; Frančiška IVANŠEK, uoko-jenka iz Kompol 75, roj. 1915. DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK 22. avgusta, dr. Pirtovšek Od 23. avgusta do 25. avgusta, dr. Menih Od 26. avgusta do 27. avgusta, dr. Lazar SREDA, 28. avgusta, dr. Menih V SPOMIN 23. avgusta 1985 mineva dve leti, odkar si nas zapustil dragi mož, oče in • dedek ivan pustinak - PUSTINEKOV ATA Težka je resnica, da te ni več med nami. Tvoja močna volja ni mogla premagati krute bolezni, odšel si od nas a v naših srcih boš ostal kot dober mož in skrben oče. Ostal nam boš V večnem spominu. Hvaležni smo ti za vse, kar si storil za nas. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in se ga spominjate. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoča žena, otroci, vnuki in pravnuka ZAHVALA 31. julija se je ustavilo srce dragega moža, očeta, dedka in pradedka martina kugonlca iz Skornega pri Šoštanju Iskreno Še zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Pirtovšku za dolgoletno zdravljenje, godbi Zarja Šoštanj, Rek-DS Zavarovanje ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, hčerka Danica z možem, sinova Tine z ženo ii^ Janko ter vnuki in pravnuki. DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 23. avgusta do 29. avgusta, Franc Blatnik, Prešernova 22 E, Titovo Velenje, telefon: 853-668 Kje je potovalka? Pri vračanju s taborjenja v Savudriji domov v Šoštanj, 3. avgusta, približno ob 18.30 uri, mi je nekdo morda »zamenjal« svetlo rjavo potovalko z belo-modro ma-Jo ključavnico. V njej sem imela vso svojo prtljago in zdravstveno izkaznico. Poleg tega tudi knjige, ki jih moram vrniti v šoštanjsko knjižnico. Prosim poštenega najditelja, otroke ali starše, naj mi, prosim, potovalko vrnejo na naslov: Valerija Žager, Cesta talcev 13, Šoštanj ali v pisarno osnovne šole Biba Roeck Šoštanj. EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE TOZD Komerciala Promet Komisija za delovna razmerja TOZD KP razpisuje prosta dela in naloge — področno prodajanje investicijsko opreme (dva delavca) Kandidata za zasedbo teh del in nalog morata poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1 ing. elektrotehnike, 3 leta delovnih izkušenj v prodaji, izpit B kategorije ' 2 ekonomist — komercialist, 3 leta izkušenj v prodaji, izpit B kategorije Rok prijave je 10 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Elektrokovinarsko opremo, kadrovska služba, Celjska cesta 9 c, Titovo Velenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke in sestre jelke ravnjak iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem DO RLV, kolektivu REK-DO RLV, govorniku, pevcem, godbi, duhovnikoma za opravljen obred in vsem ostalim za darovano cveje ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Igor, sin Benjamin, hčerka Mojca, mami, ati, sestra Darja z možem ter ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama justina hajsinger • b iz Titovega Velenja Od nje smo se poslovili 16. avgusta 1985 na pokopališču v Podkraju. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagalfin nam stali oh strani. Še posebej se zahvaljujemo zaposlenim v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju, govorniku Ivu Gorograncu, članom predsedstva Zveze borcev ter vsem znancem in prijateljem, ki ste jo spremljali na zadnji poti ter ji darovali cvetje. Žalujoči: mož Martin, hčerka Romana z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA - Ob smrti našega dragega brata in strica jožeta fajdiga iz Skornega pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma tov. Kurniku in tov. Volku, godbi Zarja Šoštanj, duhovniku za opravljen obred, tov. Tomicu, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, posebej medicinskima sestrama Alenki in Sonji za njihov trud in nego med njegovo boleznijo. Vsi njegovi Od sneznobelih uniform do predpasnikov V soboto popoldne so se pred gasilskim domom v Šoštanju zbrale številne gasilske desetine iz različnih krajev Slovenije na tekmovanje starih točnih in motornih brizgaln za memorial Jožeta Žunkoviča. Začetek tekmovanja je oznanil trobentač Jože Logar v snežnobeli uniformi s starinsko čelado in še starejšo trobento, nekoč gasilskim simbolom. Skratka, vse je bilo odeto s starinsko patino, povsem v skladu s starinskimi brizgalnami iz preloma našega stoletja. Še zlasti posrečeni so bili gasilci iz Letu-ša, ki so po stari kmečki navadi nastopili kar v modrih predpasnikih z ročno brizgalno na konjsko vprego iz leta 1907. Tekmovanje je pričel s pozdravnim govorom predsednik domačega društva Ivan Ojsteršek nato pa je »povejjstvo« prevzel sektorski poveljnik Miha Valenci, ki je tekmovanje popestril tudi s pre- cejšnjo mero humorja in- tako prispeval k vedremu razpoloženju tako tekmovalcev kot tudi številnih gledalcev i Zasluženo so zmagali vrti gasila iz Šentilja pri Titovem Velenju, saj je voda pritekla že v 29 sekundah.' Drugo mesto sta z enakim časom osvojili desetini iz Oplotnice in SSvnice (kopitarna) tretja pa je bila desetina iz Pa-meč-Troblje pri Slovenjgradcu. Sledilo je še tekmovanje z ročnimi brizgalnami, kjer so pravtako zasluženo slavili tekmovalci iz Pameč, z brizgalno iz leta 1900, torej staro kar 85 let. Zanimivo je, da so vodo dobili že v 31 sekundi kar je komaj dve sekundi za motorko. To je vsekakor izreden uspeh srčnih mož in gasilcev iz Pameč. Drugo mesto pa so zasedli nič kaj slabši gasilci iz Le-tuša, ki so nastopili kot že ome- njeno kar v predpasnikih, kot da so pri kakšnem domačem kmečkem opravilu. Po tekmovanju je kulturni referent Anton Levar zbranim povedal še kratek razvoj gasilske zgodovine* nato pa je sledila podelitev pokalov, nagrad in di- .. .in gasilci iz Pameč.so s svojima ročnima brizgalnama vzbudili največ pozornosti. (posnetek S. V6vk) plom z likom Jožeta Žunkoviča. Pionirki Vanji Urenjek pa so podelili kurirsko torbico, darilo Tapetništva Erhart za uspehe pionirk na državnem prvenstvu ko so postale državne prvakinje. K temu zanimivemu tekmovanju, ki je dokazalo, da se da v skrajnem^rimeru gasiti tudi še z več kot polstoletja starimi bri-zgalnimi je treba priznati, da so se šoštanjski gasilci kot organizatorji tega nenavadnega tekmovanja, ki naj bi postalo tradicionalno resnično potrudili in pri gledalcih vzbudili veliko zanimanja za kar zaslužijo vso pohvalo. Tekmovanje pa je popestrila tudi še domača delavska godba ZARJA, ki je pod vodstvom. Branka Skruba veliko prispeVala k veselemu razpoloženju. V. Kojc Rešila neznanega mladega kopalca Ob začetku letošnje kopalne sezone smo v našem tedniku opozarjali, da moramo biti pri kopanju zelo previdni in da ne smemo precenjevati lastnih sposobnosti. Srečo v nesreči je imel neznan mlad kopalec v torek, 13. avgusta, nekaj pred 14. uro, na velenjskem kopališču. V nedeljo smo srečali dva mlada Velenjčana — Stanislava Vtiča, zaposlenega v velenjskem Gorenju in Davorina Vi-dalija, učitelja telesne vzgoje na osnovni šoli Mihe Pintarja-Tolda, ki sta povedala, da sta bila kot Vsak dan tudi v torek . popoldne na kopanju na velenjskem bazenu. Tudi ta dan je bilo zelo veliko kopalcev. »S kolegi smo stali ob robu bazena in se pogovarjali«, je začel pripovedovati Stanisjav. »Slučajno sem se ozrl v vodo in zagledal nekoga na dnu. Še enkrat sem pozorneje pogledal in videl, da je povsem negiben. Brez razmišljanja sem skočil v vodo in ga potegnil ven. Čeprav je bil še deček, to ni bilo lahko, saj je bil brez znakov ži- vljenja. Takoj mi je priskočil na pomoč Davorin. »Deček je bil v nezavesti, za- Stanislav Vtič (prvi z leve) in Davorin Vidali: Komu sva rešila življenje? to sem mu začel dajati umetno dihanje usta na usta. Po dveh, treh minutah je prišel še reševalec, ki je nadaljeval umetno dihanje. Mladi kopalec je le prišel k sebi. Medtem so poklicali zdravnika, ki gaje odpeljal v zdravstveni dom. Kasneje sva zvedela, da je bil deček na kopanju z neko žensko in na počitnicah v Titovem Velenju.« Slučajen pogled Stanislava v bazen in hitra pomoč Davorina, pa kasneje tudi reševalca in zdravnika, je, neznanemu mlademu kopalcu rešila življenje; Čudno, da mladega obiskovalca niso opazili drugi kopalci. »Kar štirje so takrat plavali nad njim,« sta povedala Stanislav in Davorin. Mlada rešitelja pa tudi ne vesta, kdo je bil deček, ki je imel srečo v nesreči, saj ju doslej še ni nihče poklical, pa tudi se jima ni nihče zahvalil za njuno prisebnost. (S. Vovk) Mednarodna izmenjava mladine Šoštanj Državno prvenstvo v cartingu Ribiška družina Paka Šoštanj se že pripravlja na izvedbo državnega prvenstva v Castingu, ki bo v Šoštanju 1. septembra letos, in sicer na letališču v Lajšali, igrišču Partizana in na poligonu pri domu ribičev. Otvoritev državnega prvenstva, ki se ga bodo udeležile reprezentance republik in pokrajin, bo na Titovem trgu v Titovem Velenju, 31. avgusta ob 18. uri. Tekmovanje v suhih športnih disciplinah se bo začelo naslednjega dne ob 7. liri zjutraj r Laišah, nadaljevali ga bodo popoldne na igrišču Široko, ob 16. uri pa bodo pri domu ribičev razglasili rezultate, podelili medalje, diplome in pokale. Šoštanjska ribiška družina se pripravlja tudi že na organizacijo evropskega prvenstva v Castingu. To tekmovanje bo od 7. do 9. septembra na istih mestih kot državno prvenstvo. Na predvečer tekmovanja bo slavnostna otvoritev na Trgu svobode v Šo- Petra Heybach Med mladimi člani turističnega društva in njihovimi prijatelji Člani mladinskega odseka turističnega društva pri občinski turistični zvezi so zelo aktivni. Uspešno sodelujejo tudi z mednarodnim komitejem za izmenjavo mladine in mladimi iz Nemčije, Italije in Francije. Te dni so gostili mlade iz francoskega mesta Vienne in Eslinge-na iz ZR Nemčije. Gostje so živeli na domovih svojih jugoslovanskih prijateljev, Turistična zveza občine Velenje pa je oskrbela za pester program. Ogledali so si Titovo Velenje z okolico, bili na Graški gori, Črni na Koroškem, kot gostje Koroške turistične zveze, obiskali so tudi Šempeter in jamo Pekel, predstavili so jim kmečki turizem v mozirski občini, obiskali še pekatere delovne organizacije v občini in bili njihovi gostje, vsi pa so bili navdušeni tudi nad izletom v Ku-mrovec. Gostje iz Francije so se že vrnili domov, z njimi pa je odšlo tudi nekaj Velenjčanov, mladi iz Eslingena pa bodo preživeli še nekaj dni na Jadranski obali, z njimi pa sta odšla tudi dva predstavnika mladinskega odseka turističnega društva velenjske obči-ne. v dneh, ki so jih preživeli v Titovem Velenju, so se stkale prijateljske vezi, ki se gotovo ne bodo pretrgale. In kakšne vtise so odnesli domov? PETRA HEYBACH; »Prvič sem obiskala Jugoslavijo in moram priznati, da sem navdušena. Navdušila me je lepa pokrajina, še bolj pa prijazni ljudje. Povsod so nas lepo sprejeli, dobro pa sem se počutila tudi pri družini, ki me je gostila. Veliko so me vodili okoli, tako da sem v nekaj dneh ogromno videla in dobro spoznala vašo deželo. Zelo veselim pa se tudi dni, ki jih bom preživela ob Jadranski obali, za katero vsi pravijo, da je lepa. Če bom imela priložnost, bom v Jugoslavijo vedno rada prišla.« BRIGITTE BLUSHARDT, Eslingen: »Tudi jaz sem tokrat prvič v Jugoslaviji, za ta obisk pa so me navdušili moji prijatelji, ki so že bili tukaj. Vrnili so se navdušeni in polni lepih vtisov. Moram reči, da je vse kar so pripovedovali o Jugoslaviji res. Vaša dežela je lepa in polna prijaznih in gostoljubnih ljudi. V slovenski družini se očutim zares dobro, kot doma. Takšno sodelovanje z mednarodnim komitejem za izmenjavo mladine pozdravljam, saj si mladi, ki seveda nimamo veliko denarja, le tako lahko ogledamo druge države.« CHRISTINE ROUX, Vienne: »V Jugoslaviji sem že bila, ven-, dar je od takrat že deset let, obiskala pa sem predvsem mesta ob Jadranu — Split, Dubrovnik. Nisem si predsavljala, da je tako pestra in zanimiva dežela, Všeč mi je tukaj. Ugajajo mi manjša mesta, v katerih ni toliko velikih zgradb. Titovo Velenje je zares čudovito. Navdušena pa sem tudi nad prijatelji, ki sem jih tukaj spoznala in upam, da se bomo še srečali.« PHILIPPE LEIGNADIER, Vienne: »V Jugoslaviji preživljam zares lepe in zanimive počitnice. Vesel sem, da lahko na tak način spoznam to deželo. Ker živim pri družini, spoznavam njihove navade, običaje, kar mi še posebej ugaja. Vesel bom, če mi bodo moji gostitelji obisk vrnili, v Jugoslavijo pa bom še rad prišel.« EVGEN LOJEN, Titovo Velenje: »Trudimo se, da bi se naši gostje iz Francije in ZR Nemčije tukaj dobro počutili, da bi spoznali našo Jugoslavijo. Mladi smo nad tovrstnim sodelovanjem z vrstniki iz drugih držav zelo navdušeni, saj lahko le tako obiščemo druge države, tako jih dobro spoznamo, saj živimo z ljudmi v njihovem vsakodnevnem Evgen Lojen okolju. Če živiš nekje v hotelu si za vse to prikrajšan. Jaz sem že bil. v Eslingenu, letos pa odhajam v Francijo.« Mira Zakošek Christine Roux Mladi so navezali prijateljske vezi, ki jih gotovo ne bodo pretrgali Brigitte Blushardt