fiteiffrŠcJ	glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
fitovo velenje, 18. aprila 1S
_

od 21. do 25. aprila ob 20.00 v Kulturnem domu
—	Teden delavskega filma (vstop prost)
25.	aprila ob 1330 na OŠ bratov Mravljak
—	Odprtje razstave »Delavska in prosvetna društva Svoboda«
26.	aprila ob 8.00 na OS Veljka Vlahoviča
—	Proslava ob odprtju likovnih izdelkov učencev osnovnih šol občine Velenje na temo: »40 let svobode«
26.	aprila ob 19:00 v Kulturnem domu v Titovem Velenju
—	Osrednja proslava v počastitev 27. aprila in 1. maja 1985. na kateri bodo podeljena priznanja OF in srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije
—	Koncert mešanega pevskega zbora »Kajuh«
—	Koncert »Rudarskega okteta«
27.	aprila ob 19.00
—	Baklada po ulicah Šoštanja in kulturni program
Po bakladi srečanje delovnih ljudi in občanov na vrtu Kajuhovega doma
30. aprila ob 20.00 — Tradicionalna baklada po ulicah Titovega Velenja
ob 21.00 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju
—	Srečanje delovnih ljudi in občanov na prvomajskem plesu
—	Kresovanja po krajevnih skupnostih 1. maja ob 6.00
—	Budnica in kanonada ob 11.00 na G raški gori
—	Prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov
NA PRIREDITVE VABITA Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski sindikalni svet Velenje
Titovo Velenje - v soboto republiško tekmovanje
Kaj veš o prometu"
ri
Uspešno izvedeno občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« je bilo obenem generalka za republiško tekmovanje, ki bo v soboto, 20. aprila na osnovni šoli Antona Aškerca in na velenjskih ulicah. Organizacijski odbor je na zadnjem sestanku ocenil, da priprave dobro potekajo in ni bojazni, da prireditev ne bi uspela. Tudi Izvršni svet skupščine občine Velenje, ki je pokrovitelj tekmovanja, seje ob obilici drugih nalog odgovorno in uspešno vključil v priprave.
Za tekmovanje so se že prijavili tekmovalci iz petdesetih slovenskih občin, kar obeta množično udeležbo. Občino Velenje bosta zastopala Petra
kovinotehna
Majerič iz osnovne šole Veljka Vlahoviča in Ludvik Golob s Centra srednjih šol.
NAJRAJE NOSIM
HLAČE
[ElRrojJ
PRODAJNI CENTER PREVALJE
NOVA VRATA BOMO ODPRL! JUTRI OB 12. URf
V nedeljo
Za boljši jutri vsakega in vseh skupaj
Že četrtič od leta 1970 bomo na zgodnjo spomladansko nedeljo odhajali na volišča v naši krajevni skupnosti, da izglasujemo referendum za nov samoprispevek.
Soseske, zaselki, vasi in cele krajevne skupnosti se bodo odele v praznično obleko. Prebujajoča narava je poskrbela, da bo vse še bolj svečano. Tako, kot so se včasih, a temeljito rojevale želje in interesi ter z njimi referendumski program, se te pomladi, tudi brsti niso in niso želeli razviti v liste in cvetove. Toda skoraj čez noč je ozelenela narava, zacvetele so livade, oživele gozdne jase. Prav tako hitro, kot je dozorela misel, da nas čas ne sme prehiteti kljub gospodarskim in družbenim težavam.
V krajevnih skupnostih je veliko nerešenih problemov, ki jih je potrebno takoj razreševati, zato ne moremo čakati križem rok, da bodo nastopili boljši časi in da se bodo problemi rešili sami od sebe. Spoznali smo, da moramo in moremo del bremena prevzeti nase za napredek in boljši jutrišnji standard vsakega in vseh skupaj.
Večina občanov občine Veler nje živi v komunalno zelo dobro opremljenih mestnih naseljih, kar prav gotovo ne moremo trditi za primestne krajevne skupnosti.
V mestnih krajevnih skupnostih živi mnogo mladih družin, ki potrebujejo iz dneva v dan več prostora v vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih ... Pred nami stoji odgovorna naloga: vsak po svojih možnostih moramo omogočili zlasti srečno otroštvo najmlajšim. Zato moramo graditi novo šolo, otroška in športna igrišča. Seveda sami objekti še niso dovolj za vsebino dela, so pa pogoj. Ne moremo več pustiti, da bodo zelenice kolesarske steze, da bodo cvetlična korita edini peskovniki, vodometi otroški bazeni, prevladujoča pa sivo bela barva betona. Osnovnošolci se sami sprašujejo in mi bi se morah z njimi, kako bo na šoli z dvo ah celo troizmenskim poukom.
Ne smemo dopustiti, da bodo nekateri krajani, ki žive na obrobju Šaleške kotline, še nekaj let zaman odpirali vodovodne pipe, da jim še nekaj let ne bo omogo-
čen stik z zdravnikom, trgovino, šolo, mestom prek telefonske žice ali obnovljenih makadamskih cest!
Zahteve po ureditvi teh problemov prav gotovo niso zahteve po razkošju. Tisti, ki imajo vse to zagotovljeno, seveda teh problemov ne čutijo tako boleče. To je razumljivo, zato je toliko bolj potrebna solidarnost, da bi se življenjske razmere delovnih ljudi in občanov vsaj približno izenačili. Vsakdo izmed nas se mora s polno mero odgovornosti odločiti, kaj mu je storiti.
Želja in potreb je seveda veliko več, kot je trenutno opredeljenih nalog v programih samoprispevka po KS. Večina KS je v svoj program vnesla le tiste naloge, "ki" predstavljajo najbolj žgoče probleme. Programi samoprispevka so sestavni del srednjeročnih planov 1986—1990. Te plane bomo torej uresničili, če se bomo vsi odločili ZA samoprispevek.
Večina delovnih ljudi, in občanov v naši občini se zaveda svoje dolžnosti in obveze, še zlasti pa čutijo to odgovornost v vaških KS, kjer bodo sredstva samoprispevka oplemenitili še s svojim delom, različnim materialom in neposredno lastno udeležbo.
V zadnjih 15 letih smo v naši dolini predvsem zaradi samoprispevkov izgradili mnogo šol, vrtcev, cest, mostov, vodovodov, igrišč. To nam je zadostni porok, da bomo v nedeljo ponovno potrdili kot že tolikokrat veliko mero enotnosti in solidarnosti za razreševanje mnogih življenjsko perečih problemov in za izenačevanje našega splošnega družbenega standarda.
Štirideset let je od tiste pomladi 1945, ko je posijala svoboda in vsa ta povojna leta so bila leta zaupanja v lastno ustvatjalno moč, moč, s katero smo premo-ščali razjede med ljudmi, hotenje, s katerim smo ustvarili tudi današnjo podobo velenjske občine. Naši otroci tudi tokrat od nas pričakujejo, da se bomo odločili ZA napredek in lepši jutrišnji dan.
Predsednica OK SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin
2. stran *
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
18. aprila 1985
Komite za družbene dejavnosti
Sprejeli odlok o določitvi šolskih okolišev
Na zadnji seji, bila je prejšnji četrtek, so se člani komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje zadržali najdlje pri obravnavi osnutka razmestitve osnovnošolskih učencev za šolsko leto 1985/86. Med drugim pa so obravnavali še osnutek dolgoročnega plana Slovenije za obdobje 1986 do leta 2000.
Predlog razmestitve učencev in oddelkov za šolsko leto 1985/86je izdelan na osnovi evidentiranega porasta števila učencev, obstoječih prostorskih pogojev, pri oblikovanju tega predloga pa je strokovna služba velenjskega
vzgojnoizobraževalnega zavoda upoštevala še usmeritev čimmanj-šemu številu učencev poslabšati pogoje šolanja. S predlagano razmestitvijo bodo učenci ohranili sedanjo organizacijo dela, preprečili preseljevanje učencev na daljše relacije, že preseljenim učencem iz krajevne skupnosti Šalek—Gorica pa omogočili obiskovanje šole v svoji krajevni skupnosti. Predlog razmestitve učencev in oddelkov za šolsko leto 1985/86 ne predvideva spremenjene organizacije dela na osnovni šoli Antona Aškerca, prav tako ne na osnovni šoli XIV. divizije, Biba Roeck Šoštanj, osnovni šoli Karla Destovnika
Kajuha iz Šoštanja ter na osnovni šoli bratov Letonje v šmartnem ob Paki. Organizacija dela pa naj bi bila drugačna kot v preteklem šolskem letu na osnovni šoli Veljka Vlahoviča ter bratov Mravljakov. Zaradi povečanega preliva šolskih novincev v šolskem letu 1985/86 se bodo morali novinci, ki stanujejo na Kardeljevem trgu, šolati in vpisati na osnovno šolo Gustava šiliha, naraščajočo prostorsko stisko na šoli Veljka Vlahoviča pa bodo reševali tudi s postopnim spreminjanjem organizacije dela za učence 4. razreda, za katere bo organizirano delo v dveh izmenah. Prostorska stiska bo botrovala
Več kadrovskih štipendij kot lani
Po treh nesklepčnih sejah skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje je bila ta v četrtek, II. aprila, seja le sklepčna. Bila je v dopoldanskem času, delegati pa so obravnavali vrsto pomembnih odločitev z vseh področij kadrovske reprodukcije: usmerjanje mladine v izobraževanje, Štipendijsko politiko, letni načrt zaposlovanja, smernice za srednjeročne in dolgoročne kadrovske tokove, temeljni plan Skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1986—1990, finančni načrt skupnosti in Se več drobnih, a pomembnih zadev.
Z letošnjimi načrti zaposlovanja so se organizacije združenega dela zavezale, da bodo Se naprej omejevale ekstenzivno zaposlovanje, povečale produktivnost dela, pospešeno zaposlovale pripravnike in delavce s strokovno izobrazbo, prednostno zaposlovale ekonomsko-tehnološke presežke delavcev in nosilce pravice do denarnega nadomestila in denarne pomoči za čas brezposelnosti, sistemsko zagotavljale sredstva za pripravništvo sufici-tarnih kadrov ter programe prekvalifikacij tehnoloških presežkov delavcev in usposabljanja invalidnih oseb ter zagotovile pripravo srednjeročnih načrtov zaposlovanja v vseh organizacijah združenega dela.
Primankljaj nekaterih strokovnih profilov bo v tudi tem letu vplival na možnost uresničevanja kadrovskih planov organizacij združenega dela, kljub temu pa je nujno doseči takSno stopnjo kadrovske reprodukcije, ki bo zagotavljala zaposlitev generacijskega priliva.
V preteklem letu se je zaposlenost v občini Velenje povečala za 0,7 odstotkov, organizacije združenega dela pa so za letos napovedale povečanje za 1,3 odstotke, strokovna služba je ocenila, da bi bila realna rast od 0,8 pa do 1 odstotka. Pri tem pa prihaja do neusklajenosti v strukturi kadrovskih potreb in kadrovskih virov v občini. Pojavlja se izrazit primanjkljaj viso-kostrokovnega kadra — VII. stopnja strokovne izobrazbe in
kadra S IV. stopnjo strokovne izobrazbe ob hkratnem presežku kadra s V. stopnjo.
Ta izrazit primankljaj kadra s VII. stopnjo strokovne izobrazbe je posledica kratkoročnosti kadrovske politike v preteklih letih. Pa še danes se vrsta delovnih organizacij sicer načelno opredeljuje za kakovostno in produktivno zaposlovanje, hkrati pa vztraja pri premajhnem ali samo načelnem vlaganju v kadre. Čeprav je mogoče na različne načine priti do strokovnjakov z visoko izobrazbo je edini pravilen način skrb za svoj bodoči kader s Štipendiranjem.
Kako je s Štipendiranjem v občini Velenje? Kljub težavam, ki jih povzročajo pogoji gospodarjenja, je štipendiranje postalo pomemben sestavni del kadrovske politike, še vedno le do stopinje, s pomočjo katere si OZD zagotavljajo najbolj potreben kader. Kljub temu so organizacije združenega dela za šolsko leto 1985/86 razpisale 17 odstotkov kadrovskih štipendij več kot v letu poprej. Lani je ostalo 26 % kadrovskih štipendij nepodeljenih, to pomeni kar 500, največ štipendij ni bilo podeljenih do IV. stopnje zahtevnosti, kar pomeni da so izobraževalne namere učencev znatno višje, vzroki za to so tudi v neusklajenih kadrovskih planih, v stališčih, da so za nekatere poklice primerni samo moški. Tako ostajajo iz leta v leto nepodeljene štipendije v rudarstvu, lesarstvu, metalurgiji, kovinarstvu, gradbeništvu, gozdarstvu.
Pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje so v gradivu za skupščino zapisali oziroma se vprašali, ali je smiselno s kadrovskim štipendiranjem zadostiti zgolj trenutnim kadrovskim potrebam in ali ne bi kazalo štipendirati več visokošolskega kadra, od V. stopnje naprej, in tudi tako dati znanju svoje mesto v dolgoročnih razvojnih planih?
Prav zato velja razpisu kadrovskih štipendij za šolsko "leto 1985/86 Rudarsko elektroener-jetskega kombinata Franc Les-košek-Luka, samo zaploskati. Štipendije bodo po-
delili tudi nadarjenim učencem, vsem tistim, ki so bih v osnovni šoli odlični. Vsi ti bodo dobili štipendijo, ne glede na cenzus in v tem je perspektiva!	mkp
Prispevki za razširjeno reprodukcijo
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so namenili na zadnji seji vso pozornost med drugim tudi analizi razvojnih možnosti dejavnosti komunalne skupnosti.
Ugotavljali so, da je ta skupnost pri zagotavljanju enostavne reprodukcije, to je redne komunalne oskrbe ter vzdrževanju komunalnih sistemov, predvsem pa pri zagotavljanju potreb razširjene reprodukcije — izgradnje in posodobitve komunalnih oskrbovalnih sistemov in virov za spremljanje in omogočanje stanovanjske graditve v izredno težkem položaju. Prav zato so delegati te skupnosti že v mesecu februarju ob povišanju cen komunalnih storitev potrdili tudi posebne prispevke ob ceni za razširjeno reprodukcijo, vendar pa so takrat člani izvršnega sveta menili, da je bila ta odločitev preuranjena in predlagali delegatom samoupravne interesne komunalne skupnosti, da ta svoj sklep še enkrat pretehtajo. V tem času pa je ta skupnost že pobirala te prispevke občanov v zasebnih stanovanjskih hišah, med tem ko jih v družbenih stanovanjih še niso uveljavili. Ob obravnavanju te problematik, so člani izvršnega sveta predlagali delegatom te skupnosti, da ponovno razpravljajo o tem in da prispevke ob ceni za razširjeno reprodukcijo uvedejo šele s 1. julijem letošnjega leta. Seveda morajo v tem primeru poračunati vse doslej pobrane prispevke, odpraviti pa morajo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so nastale pri obračunavanju teh prispevkov. Ob tem pa je dolžna komunalna skupnost seznaniti občane s potrebo po uvedbi teh prispevkov. Več o tem v prihodnji številki Našega časa.
spreminjanju organizacije dela tudi za učence 1. in 3. razredov osnovne šole bratov Mravljakov, kjer bo delo prav tako organizirano v dveh izmenah. Učenci, ki se bodo preselili v novo stanovanjsko sosesko Šalek III, pa bodo imeli možnost vključitve na osnovno šolo Veljka Vlahoviča. V prostorih nove glasbene šole bodo oddelki podaljšanega bivanja za učence od 1. do 4. razreda osnovnih šol Mile Pintarja — Toleda, Antona Aškerca in Gustava šiliha. Takšno reševanje prostorskih vprašanj, ki je ta trenutek najustreznejše, je le izhod v sili.
Pri obravnavanju odloka o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol velenjske občine so člani komiteja za družbene dejavnosti menili, da so težave iz leta 1980 še vedno prisotne, in da bo za uskladitev razmestitve učencev skoraj zagotovo še nekaj let potrebno vsako leto spreminjati šolske okoliše. Pravice učencev in staršev seveda ne bodo večje od dosedanjih. Vztrajati moramo pri enotnih šolskih okoliših, ki zagotavljajo osnovno šolanje vsem učencem na območju mesta ter najustreznejšo organizacijO in izkoriščenost šolskega prostora, čeprav se republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo s tem ne soglaša, so poudarili v razpravi. Hkrati z odlokom so člani komiteja za družbene dejavnosti dali pobudo za spremembo Zakona o osnovni šoli, kjer govori o šolskih okoliših, v obravnavo Izvršnemu svetu oziroma občinskim zborom. Ti pa naj bi ga posredovali skupščini SR Slovenije. Prav tako so menili, da je treba predlog razmestitve učencev in oddelkov za šolsko leto 1985/86 dopolniti z organizacijo dela na podružničnih osnovnih šolah, pri. nadaljnem razmeščanju pa upoštdVati usmeritev zmanjšanja števila učencev v 1. in 5. razredu na 30 otrok v oddelku.
Odlok o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol velenjske občine, obravnavali ga bodo tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine, bo veljal od vpisa in razmestitve otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1985/86.
Tudi na osnutek dolgoročnega plana SRS za obdobje od leta 1986 do leta 2000 so imeli člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti vrsto pripomb. Prav bi bilo, da bi interesne skupnosti osnutek dolgoročnega plana obravnavale vsaka na svojem področju zelo široko.
Izobraževanje odraslih v funkciji razvoja občine
V petek, 12. aprila je bil v hotelu Vesna v Topolšici enodnevni posvet na temo Izobraževanje odraslih v funkciji razvoja občine. Posveta so se udeležili kadrovski delavci, delavci izobraževalnih služb, šol in skupnosti za zaposlovanje občine Velenje, predstavniki kadrovskega druStva Celje in zavoda za Šolstvo SRS enote Celje. Uvodoma je udeležence posveta pozdravil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Miren Arzenšek, uvodna referata pa sta imeli Štefka Kor-deš, predsednica komiteja za družbene dejavnosti in Nena M|j oč Iz izobraževalnega centra Gorenje. Opozorili sta kako vpliva gospodarstvo na izobrazbeno strukturo kadrov in prebivalstva v občini ter prikazali probleme izobraževanja odraslih v občin'
Osrednje referate so imeli Milan Pinter, direktor projekta Slovenija 2000, na temo vloga kadrov in znanja v prihodnjem razvoju Slovenije; Vlado Kočevar, sodelavec pri tem projektu, na temo pomen izobraževanja odraslih v razvoju SR Slovenije, dr. Ana Kraje, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa je govorila o uspešnosti in neuspešnosti izobraževanja odraslih.
V popoldanskem delu posveta je magister Drago Sulek govoril o mikroelektroniki — neizogibnem elementu tehničnega napredka, nato pa so delo nadaljevali po delovnih skupinah. Seveda je bilo sprejetih na tem posvetu tudi več sklepov in usmeritev za nadaljnje delo.
M. Z.
7. april — dan zdravja
Letošnji Svetovni dan zdravja je bil pod geslom ZDRAVA MLADINA: NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Tokrat so ta dan prvič praznovali tudi delavci velenjskega zdravstvenega centra, v Topolšici se jih je zbralo stopetdeset. Dr. Barbara Vrečko-Ležaič, dr. Marija Klepič-Vido-vič in Tatjana Krašovec so orisale pomen, ki ga ima zdravje mladine za usodo nekega naroda, natanko so spregovorile o delu posameznih enot Zdravstvenega centra Velenje, ki se ukvaijajo z zdravjem mladine in seveda o trenutnem zdravstvenem stanju velenjske mladine. Opaziti je, da delavci Zdravstvenega centra natančno spremljajo stanje skozi več let in na osnovi tega tudi usmetjajo določene akcije, ki so že rodile sadove.
0 teletekstu
V okviru mreže kabelske televizije, ki jo načrtujemo v Titovem Velenju, je predvideno tudi oddajanje teleteksta. Mnogi bralci so že videli teletekst, saj ga že nekaj let oddaja avstrijska televizija, od maja lani pa tudi Radiotelevizlja Ljubljana.
Signal teleteksta oddajamo istočasno s televizijskim signalom. Za prenos izkoriščamo prazne televizijske vrstice. Če ima televizijski
Danimir Kopušar
„Za nas same gre!
it
V pripravah na izvedbo obširne, a nadvse pomembne akcije, kije pred vrati, skoraj ne mine dan, da se v pisarni krajevne skupnosti ne bi oglasil zdaj ta, drugič drug krajan s svojo željo ali težavo.
»Toliko truda in dela smo vložili, da referendum mora uspeti. Za nas same gre in naše koristi. Tako bomo lahko še kaj naredili, drugače denarja še za vzdrževanje ne bo dovolj,« je na začetku pogovora razmišljal o pomembnosti samoprispevka Danimir Kopušar iz Gorenja. To-svojo trditev je podkrepil še z naštevanjem pridobitev narejenih s sredstvi prvega, drugega in zadnjega samoprispevka. S tako zbranim de-naijem so krajani krajevne skupnosti Gorenje naredili kar veliko in si tako. precejižboljšaliživljenjskepogoje;od cest, kanalizacije, vodovoda. javne razsvetljave ... »Brez samoprispevka ne bi imeli veliko, skoraj ničesar. Potrebe in želje na eni strani,
na drugi pa majhen kupček denarja, je težko usklajevati. Vendar smo do sedaj še kar dobro »vozili«. Vprašanja rešujemo kolikor se le da. Včasih
na sejah sveta, skupščine ali drugih družbenopolitičnih organizacij v kraju padajo kar ostre besede, a na koncu se vse uredi.«
Danimir opravlja tajniška posla v krajevni skupnosti Gorenje od leta 1974 dalje. Zaposlen je bil v Sipu v Šempetru kot vodja nabavne službe. Ob odhodu v pokoj mu je bilo dolgčas. V krajevni skupnosti pa ravno takrat m bilo nikogar, ki bi vodil tajniška "posla, pa je prevzel to odgovorno nalogo. »Ce hočeš delati za krajevno skupnost, se hočeš ali nočeš komu kdaj zameriti. Dela mi resnično nikpli ne zmanjka. Pišem vabila za seje delegacij, pomagam krajanom pri reševanju tega ali onega vprašanja, vodim vso administracijo, skrbim za naš kulturni dom. za nameček pa sem še vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti.«
K.o smo ga vprašali o njegovem prostem času, je samo skimal z glavo
kot, češ kako pa ga naj ob obilici dela za krajevno skupnost še imam. Komaj toliko ga najde da naredi kaj malega na vrtu, poreže sadno drevje ali trto. Čeprav so uradne ure dvakrat na teden, »skoči« Danimir v svojo pisarno čez cesto vsak dan. Večkrat pa »ureduje« kar doma. »Krajani negodujejo nad trgovino. Ties si zaslužimo malo boljšo. Prav tako nimamo niti ene gostilne ali bifeja. Družabnega življenja je kljub lepi dvorani zelo, zelo malo. Pozimi, ko imajo krajani malo več časa za ogled prireditev, nimamo denarja za kurjavo, spomladi, poleti in v jeseni pa je vsak zaposlen z delom na zemlji.«
Ob našem slovesu so bile Dani-mirjeve misli ztaova pri nedeljski akciji'. »Vsi si želimo lepši in srečnejši jutri. Imeli ga bomo samo, ie bomo glasovali ZA samoprispevek. Prepričan sem, da bodo naši krajani glasovali zanj.« Poslovili smo se z besedami: »Pa na svidenje v nedeljo.«
sprejemnik posebno vezje, dekoder za teletekst, lahko prikaže informacijo, ki jo nosi signal teleteksta, v obliki strani teleteksta.
Strani teleteksta so oštevilčene. Izbiramo jih s pomočjo daljinskega upravljalnika sprejemnika. Strani vsebujejo besedilo, ki jih lahko spremljajo enostavne risbe. Število strani je običajno sto do tristo.
Kot vir obveščanja je teletekst primeren za posredovanje kratkih informacij, ki morajo biti ažurne. To so najnovejše novice, sporedi, •vozni redi, podatki o vremenu, stanje na cestah in podobno. Teletekst lahko uporabimo tudi za razširjanje poslovnih informacij.
Naj omenimo še možnost, ki jo
nudi teletekst pri podnaslovljanju oddaj. S teletekstom je mogoče sočasno podnaslovljati televizijske oddaje v več jezikih. Oddaje lahko spremljajo tudi podnaslovi, ki omogočajo spremljanje programa gluhim.
Za uvedbo tega novega vira informacij je potrebno imeti ustrezno opremo v študiju in sprejemnike, ki lahko sprejmejo in prikažejo teletekst. Oboje izdeluje Gorenje. Z napravami za oddajanje teleteksta, ki so jih razvili in izdelali v Gorenju, oddajajo teletekst v RTV Ljubljana.
V delovni organizaciji Elektronika široke potrošnje izdelujejo dekoderje za sprejem teleteksta in sprejemnike s takimi dekoderji.
Koleda tokrat v Zagrebu
Pretekli petek je bila v Zagrebu ob petintridesetletnici umetniškega dela dr. Ivana Ivančana, velikega raziskovalca in koreo-grafa ljudskih plesov in običajev hrvatskega naroda, svečana prireditev.
Dr. Ivan Ivančan je za predstavitev svojih najboljših koreo-grafskih stvaritev povabil na oder Hrvatskega narodnega ka-zališta plesalce iz Ljubljane, Zagreba, Korčule, Varaždina, Osijeka, Siska, Beograda, Dunaja in Titovega Velenja.
Z mladostnim zanosom in veliko srčnostjo so plesali in peli pesmi in plese Slavonije, Medi-mutja, Severnega Gradišča, Like, Baranje in drugih pokrajin Hrvatske.
Vse folklorne skupine in njihove plese je predstavljal dr. Ivan Ivančan sam. Po veliki hvali plesalcem Kolede, predvsem pa umetniškim vodjem, ki svoje znanje požrtvovalno prenaSajo na mlado generacijo doma in v tujini^ so naši folkloristi zaplesali — dubrovačko poskočnico Lindo.
Gre za edinstveno postavitev na jugoslovanski folklorni sceni, ki je po svoji dinamiki in načinu glasbenega izražanja slovenskemu temperamentu zelo oddaljena, po stilu pa zelo blizu.
Prav zato je njena uspešna predstavitev še eno izhodišče več za nove nastope doma in v tujini, samo povabilo na to prireditev pa za plesalce in za nas vse velika čast.	Alenka Avberšek
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je, izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200 dinaijev (na mesec 100 dinarjev), za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljfli*-.davek od prometa pro£jyo8«\»,
-JLM—t*—.-:-

*. tr.v
18. aprila 1985	* Titovo Velenje	, V SREDISCU POZORNOSTI	nas ca	5 * stran 3
				
Programska konferenca občinske organizacije ZK Velenje
Temelj napredka so lastne moči, znanje in ustvarjalnost
Sredi prejšnjega tedna je bila v Titovem Velenju programska konferenca občinske organizacije zveze komunistov. Na konferenci so najprej obravnavali in nato, obenem s pripombami, ki jih je navrgla javna razprava po osnovnih organizacijah, sprejeli poročilo o uresničevanju programskih usmeritev občinske organizacije v preteklem letu. Osrednja pozornost je bila seveda namenjena oceni družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmer v občini Velenje, ki jo je podal sekretar predsedstva občinskega komiteja Jože Čurčič. Razprava o obeh dokumentih je tokrat tekla ločeno in sicer v komisiji za družbenoekonomske odnose in v komisiji za politični sistem ter organiziranost in delovanje ZK. Predlogi, pripombe in napotki bodo podlaga za dokončno oblikovanje programskih usmeritev delovanja občinske organizacije zveze komunistov.
SKLEPE IN STALIŠČA POTRDITI Z AKCIJO
Uvodne besede sekretarja predsedstva OK ZKS Velenje Jožeta Čurčiča so bile namenjene sedanjemu družbenopolitičnemu in gospodarskemu trenutku in akciji zveze komunistov pri premagovanju vseh težav, spodbuda zanjo paje bila 13.sejaCKZKJ,ki je bila namenjena odkriti oceni lastne idejne enotnosti in akcijske usposobljenosti. Ocena in razprava sta dali jasne odgovore na vsa pomembna vprašanja, stališčem in opredelitvam pa seveda mora slediti konkretna akcija. V zvezi s temje Jože Čurčič dejal: »V naši družbenopolitični skupnosti smo razumeli pomen razprav o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ. Dosegli smo visoko stopnjo angažiranosti v vseh osnovnih organizacijah, komunisti smo odkrito in neposredno spregovorili o razmerah v lastnem okolju terosvojivlogivnjem, ugotavljali pa tudi lastno idejno enotnost in akcijsko usposobljenost. Razprave so bile večinoma usmetjene na probleme v lastnih vrstah, manj pa smo obravnavali delo višjih partijskih organov. Povzetek vseh razprav je pomembna ugotovitev, da zveza komunistov potrebuje uspešne akcije, s katerimi bi dvignila svoj ugled in utrdila zaupanje med člani ter delavci in občani. Ugled zveze komunistov .zagotovo ni odvisen samo od odločitev, sklepov in stališč najvišjih organov ZK, temveč v veliki meri od odločnosti, idejne enotnosti in akcijske usposobljenosti osnovnih cetic ZK pri njihovem vsakdanjem delu v neposrednem okolju. Komunisti so izrazili visoko stopnjo pripravljenosti za akcijo, zdaj nas čaka naloga, da to
potrdimo z operativnim izvajanjem sklepov in stališč. Tudi nadzor nad izvajanjem sklepov in stališč je naloga, ki jo moramo bolje opraviti.«
LJUDJE UPRAVIČENO PRIČAKUJEJO USPEŠNO ZK
Ocena govori tudi o povezanosti in obveščenosti znotraj zveze komunistov, kar prav tako zavira ustrezno politično in operativno akcijo. Primeri namreč, da do organov zveze komunistov v regiji in republiki prihajajo drugačne informacije, kot jihje posredovala občinska organizacija, kažejo na poskus uveljavljanja lastne vizije določenega problema. Takšno obnašanje ustvatja vtis nepovezanosti in neenotnosti v velenjski družbenopolitični skupnosti in obenem vtis nesposobnosti za samostojno reševanje problemov. »Dejansko obstajajo nekateri problemi, ki jih objektivno ne moremo razrešiti sami, vendar praksa potrjuje, da smo probleme najuspešneje rešili s konkretnim medsebojnim informiranjem in z usklajenim akcijskim delovanjem, kar je seveda osnova za uspešno politično delo,« je med drugim poudaril Jože Čurčič.
Jasno je tudi, da se morajo člani zveze komunistov dosledno boriti proti znanim slabostim v praksi družbenega sistema, kot so negiranje povezav političnega z ekonomskim sistemom, neuveljav-ljanje odgovornosti praktično na vseh ravneh, slabo strokovno obvladovanje strokovnega in družbenopolitičnega dela, fo-rumsko odločanje, ubiranje stranpoti pri reševanju problemov, predvsem pa se morajo komunisti boriti proti vsesplošnemu opredeljevanju problemov in opredeljevanju politike razreševanja, kjer ni nobenega izvajalca. »Zavedati se tnoramo, da nas nenehno nadzirajo delovni ljudje in občani in da od nas upravičeno pričakujejo uspešne rezultate,« je rečeno v oceni.
SOOČENJE SSTVARNOSTJO
Veliko pozornosti je bilo v oceni namenjeno težavam in seveda tudi dosežkom v gospodaijenju. Enotna je ugotovitev, da delovne organizacije nekajletne netigodne in zaostrene razmere gospodaije-nja, že jemljejo kot stvarnost, mimo katere ne morejo in se ji obenem ne morejo izogniti zgolj z izgovarjanjem na objektivne zunanje težave. Hkrati s tem se utijuje spoznanje, da je treba rešitve poiskati v lastnih vrstah z naslonitvijo na lastne sile in s kakovostnim gospodarjenjem. Dejansko uresničevanje takšne miselnost že daje lepe uspehe v številnih delovnih okoljih, neupoš-
Iz razprave
V	razpravi so najprej omenili, da so priprave na -programsko konferenco tekle vse od januarja, da so z njo sicer nekoliko zakasnili, pomembno pa je, da so razprave po osnovnih organizacijah dosegle svoj namen. To je dokaz večje kritičnosti in pripravljenosti za delo in akcijo.
V	nadaljevanju je Miran Arzenšek spregovoril o problematiki gospodarjenja in pri tem posebej opozoril na nerazumljive zakasnitve pri oblikovanju srednjeročnih in posebej še dolgoročnih razvojnih načrtov.
Irena Brloinik je ocenila prizadevanja v Gorenju ter vlogo in dosežke komunistov pri tem. Poudarila je, da je razvoj Gorenja odvisen od tehnološke posodobitve in prestrukturiranja proizvodnje. Pogoj zanjo je višja akumulacija, ki jo bodo dosegli le z izpolnitvijo zelo zahtevnih načrtov.
Tudi gradbeništvo je v vse težjem položaju. Peter Jovanovič z Vegrada je v zvezi s tem dejal, da bo pri odpravljanju težav gradbenikov potrebna širša družbena pomoč. Ti se namreč med drugim srečujejo z nelojalno medsebojno konkurenco, pa tudi investitorji terjajo nižje cene in krajše roke.
Kristian H rasle I je opredelil težave v zdravstvu in pri tem omenil prostorsko stisko in že kritično dotrajanost opreme. Zavzel se je tudi za vsestransko povezanost zdravstva v regiji in za izrabo zmogljivosti v Topolšici,
Da je kadrovski vidik v dokumentih vse premalo upoštevan, je menil Drago Šulek, ki je opozoril tudi na dejstvo, da je zelo slabo stanje na tem področju posledica neustrezne kadrovske politike v preteklosti. To se bo še posebej pokazalo ob sedanji industrijski revoluciji, ki je že zajela svet in ko se bo treba soočiti z načelom ,.znanje za preživetje".11
Henrik Jonko je spregovoril o tem, da letošnja kmetijska proizvodnja ne bo tako uspešna kot lanska, saj kmetijstvo pestijo izrazita cenovna nesorazmerja, neugodni kreditni pogoji in podobno. Po njegovem mnenju je kmetijstvo v tem trenutku v najhujši krizi v povojnem obdobju.
Spregovorili so še o postopkih pri oblikovanju cen, stanovanjski problematiki na rudniku, o naporih delavcev PTT in podobno.
V	razpravi na komisiji za politični sistem ter organiziranost in delovanje ZK so največ pozornosti namenili delu osnovnih organizacij v krajevnih. skupnostih. Poudarili so, da so v dokumentih premalo opredeljena področja SLO in DS, mladinska organizacija, pa tudi vzgoja in izobraževanje in zdravstvo ter razmere s katerimi se ta področja dejansko srečujejo.
Na podlagi vseh teh razprav, pripomb in dopolnitev vseh predlaganih dokumentov, bo posebna delovna skupina pripravila predlog programskih usmeritev za delo v prihodnjem obodobju.
tevanje te stvarnosti ter dediščina preteklosti, pa seveda pogojujeta težave v nekaterih delovnih organizacijah.
Precej besed je bilo posvečenih Gorenju, kjer so ob uresničevanju sanacijskega programa dosegli pomembne rezultate. Dosežki so večinoma znani, jasno paje, da jih ne bi dosegli brez velike pripravljenosti, pomoči in solidarnosti delavcev, občanov in organov ožje in širše družbenopolitične skupnosti. Nekateri sprejeti cilji so sicer še nekoliko odmaknjeni,
Jože Čurič: »Sklepe in stališča dosledno potrditi v praksi«
doseženi uspehi pa vlivajo utemeljeno upanje, da bodo uspešno uresničili vse cilje sanacije.
NUJNO ZAUPANJE V LASTNE SILE
O lanskoletnih in trenutnih gospodarskih dosežkih in trenutnih razmerah je bilo veliko napisanega in povedanega, in temu se seseda niso izognili tudi na programski konferenci komunistov velenjske občine. Spregovorili so med drugim tudi o problemu izgub, o nizki akumulaciji, ki ne omogoča izdatnejših naložb, o življenjskem standardu delavcev in občanov ter podobno. Posebej so opredelili izvozno dejavnost, ki še vedno sloni predvsem na Gorenju in zato z dosežki v celoti ne morejo biti zadovoljni. Razen v Gorenju se namreč drugod vse premalo zavedajo, da izvoz ni samo pridobivanje, sicer nujno potrebnih deviz, ampak je to srečanje delovne organizacije s svetovnim trgom, ki daje jasen odgovor na vprašanje o vrednosti njenega izdelka, o njenih sposobnostih in možnostih. Nikakršno zadovoljstvo z izvoznimi dosežki torej ne pride v poštev, v ospredje je stopila nujnost teme--Jjite razvojne dejavnosti. To so novi programi, nove rešitve, višja kakovost, boljša organizacija dela in podobno, kar je obenem sestavni del dolgoročne gospodarske stabilizacije. Izvoz torej ni vprašanje posameznih organizacij združenega dela, temveč idejno vprašanje celotnega gospodarstva in s tem obvezujoča naloga vseh komunistov.
Doseženi uspehi nas torej ne smejo uspavati, čeprav nas lahko navdajajo z optimizmom, obenem pa ponekod vračajo in drugod utijujejo zaupanje v lastne sile. Zato se bodo komunisti zavzemali, da bodo povsod izdelali programe za nadaljnjo rast in-
dustrijske proizvodnje in za krepitev vseh ostalih kazalcev kakovostnega gospodarjenja. Pri uresničevanju teh programov pa bo treba jasno opredeliti tudi vlogo subjektivnih sil. »Predvsem je potrebno razčistiti s Še vedno uveljavljeno miselnostjo, da so vodilni in vodstveni delavci odgovorni le za poslovanje in strokovna vprašanja, delovanje sistema socialističnega samoupravljanja pa je stvar nekoga tretjega. V takšnih okoljih je največ težav pri udeležbi delegatov pri njihovih samoupravnih nalogah, posebej še, če so poleg tega še delegati krajevnih skupnosti m tu je največ ovir za aktivne družbenopolitične delavce. Praksa potrjuje kratkoročnost takšnega obnašanja. Dobri rezultati gospodarjenja so praviloma posledica razvitih družbenoekonomskih odnosov in uveljavljenega delovanja subjektivnih sil,« je med drugim rečeno v oceni. To bi seveda veljajo upoštevati pri kadrovanju na vodilna in vodstvena dela in naloge.
KADROVSKE RAZMERE — NELJUBA DEDIŠČINA
Nesprejemljivo je namreč, da nekateri sposobni komunisti ne sprejemajo odgovornih funkcij, samo zato, ker se morajo pri tem bolj izpostavljati. Trenutne razmere pač terjajo, da najodgovornejša dela prevzamejo najbolj sposobni. Kljub vsem težavam se zagotovo ne smemo predati črnogledosti, ampak moramo z voljo, ustvarjalnostjo in optimizmom reševati probleme. Pravi ljudje na pravih delovnih mestih torej ni samo parola, je pa zato v velenjski občini toliko večji problem. Kadrovska problematika je namreč trenutno zagotovo v ospredju pozornosti, zlasti, ko se govori o težavah. To je neljoba dediščina in posledica kadrovske politike v preteklosti. Toda tudi sedanje težave, da o prihodnjih ne govorimo, niso spodbudile združenega dela za izdelavo celovitih programov kadrovske politike.
To se kaže tudi v tem, da oblikovalci izobraževalnih programov ne dobivajo podatkov o potrebah in prednostnih usmeritvah od kasnejših »porabnikov«. Ob sprejemanju srednje in dolgoroč-
nih razvojnih načrtov bo zato treba nujno izdelati tudi načrte za kadrovsko in izobraževalno področje. Danes pa je pomembno, da sprostimo znanje m ustvarjalnost, ki ob drugih pogojih, predstavljata edino realno pot napredka.
Pomemben dejavnik, ki bo vplival na boljše delo in hitrejši razvoj, bo zagotovo pravilno opredeljen sistem delitve po delu.
Predvsem v zvezi sindikatov si že vrsto let prizadevajo, da bi uveljavili elemente vrednotenja dela, uspešnosti pri delu in minulega dela, dejansko pa smo še vedno le pri vrednotenju dela. Nadaljnje dograjevanje tega sistema je nujnost in ena prednostnih nalog komunistov." Tudi zato, ker se v zadnjem času znova ooiavliaio težnje po uravnilovki, ki seveda nevarno duši ustvarjalnost in strokovno delo.
To je pomembno tudi zaradi nadaljnje krepitve inventivne dejavnosti, kjer smo v naši občini dosegli lepe rezultate, vendar ne v vseh okoljih. Prav nestimulativno nagrajevanje, nezaupljivost, ljubosumnost in nestrokovnost so tiste ovire, ki jih moramo premagati. Nazorno namreč kažejo, da ponekod vidijo le majhne osebne koristi posameznikov, ne vidijo pa velikih koristi celotnega kolektiva.
ZA VEČJO UČINKOVITOST SISTEMA
Vsaka osnovna organizacija zveze komunistov mora uspešnost svojega delovanja ocenjevati tudi s stopnjo uveljavljanja družbenopolitičnega sistema v svojem okolju. Kjer ni napredka v samoupravljanju, ne more biti dobre ocene za delo subjektivnih sil. Večja uveljavitev delavskih svetov in razprav ob periodičnih obračunih ter krepitev pomena izdelovanja in sprejemanja razvojnih načrtov so prednostne naloge komunistov. Kjer še sedaj ni vsebinskega odločanja delavcev v delavskih svetih, ne moremo govoriti o razvitem samoupravljanju. Povsod tam bo treba ta vprašanja urediti na samoupravnih organih, odkrito pa se pogovoriti tudi s strokovnimi službami
in poslovodnimi organi. Uspeh ali neuspeh pri uresničitvi te naloge bosta pokazala dejansko akcijsko usposobljenost zveze komunistov v določenem okolju.
V širši družbi in tudi v naši družbeno-politični skupnosti smo lani ocenjevali delovanje političnega sistema in njegovo učinkovitost. V velenjski občini niso bile izražene potrebe po dopolnjevanju političnega sistema, jasne pa so zahteve po njegovi večji učinkovitosti. Kritično smo oceniti tudi delo delegatskega sistema.
Najbolj kritična pripomba je bila, da delegatski sistem ne more biti učinkovit, ker ga v bistvu sploh nismo aktivirati. Povzetek razprav je bil podlaga za oblikovanje konkretnih nalog, pri uresničevanju katerih smo sicer dosegli napredek, pomembnejših sprememb pa vendarle še ne beležimo.
ZASKRBLJUJOČ ODNOS DO DRUŽBENE LASTNINE
Zaostrene politične in gospodarske razmere vodijo svet v oboroževalno tekmo. Naša pomembna naloga je torej skrb za lastno varnost, ne le na vojaškem področju, temveč predvsem v obvladovanju splošnega ljudskega odpora in družbene samOzaš-Ste. Da bi dosegli višjo stopnjo pripravljenosti in znali v izrednih razmerah ustrezno ukrepati, mora postati družbena samozaščita vsakdanji dejavnik v življenju delovnih ljudi it. občanov. Tega pa ne bomo dosegli na formalističen način, temveč s preverjanjem in doživljanjem v praksi.
Področje varnosti pa ne zajema le vojaške varnosti, pač pa tudi varovanje osebnega in družbenega premoženja ter prometno in požarno varnost. S svojim delom in obnašanjem lahko na ta področja nenehno vplivamo. Žal ocene kažejo, da smo še vse preveč ravnodušni in smatramo, da so to zadeve organov varnosti. Skrb namreč vzbuja dejstvo, da se ob nenehnem upadanju življenjskega standarda, ko se veča tudi ogroženost osebne in družbene lastnine, naša budnost ni povečala.
Tehtna in temeljita razprava je vse te ocene potrdila in bistveno dopolnila.
		B
		HHHMbfcjb.' a Hkik Wm
K H		m ' ^^■B
"> d		Iv ^■NS
m. J	■ 9 ■	Wf * ™ m * H'
	K M	B' d v
		■k
Delegati so z razpravami bistveno dopolnili predlagane dokumente
Številčno šibkejši, akcijsko okrepljeni
Občinska organizacija zveze koipunistov se je lani številčno okrepila z 18 novimi člani, njene vrste pa je iz takšnih ali drugačnih razlogov zapustilo 74 članov. S tem pa nikakor ni reče; no, da je oslabila svojo vlogo, svojo kadrovsko usposobljenost in akcijsko učinkovitost. V "razpravi na programski konferenci občinske organizacije so posebej poudarili, da število izključenih in črtanih ter tistih članov, ki so samovoljno izstopili ni zaskrbljujoče. Temelj takšne ocene je dejstvo, da so to predvsem komunisti, ki so bili povsem neaktivni. Osnovne orga-
nizacije so se namreč po 13. seji CK ZKJ odločile za bolj kritičen odnos do (ne)aktivnosti svojih članov, čeprav še vedno velja ugotovitev, da vse premalo upoštevajo določila o vzgojno-političnih ukrepih za vse Člane, ki niso delavni, ne plačujejo članarine in podobno. Dogaja se celo, da osnovne organizacije od občinskega komiteja zahtevajo ugotavljanje odgovornosti za takšne člane.
Od 74 članov, ki so zapustili vrste ZK jih je bilo 9 izključenih, vsi zaradi neaktivnosti, 26 črtanih, 39 pa jih je izstopilo
samovoljno. Zaradi neudeležbe na sestankih je bilo črtanih 16 komunistov, zaradi neplačevanja članarine 8 in zaradi nepovezanosti v osnovno organizacijo 6. Pri vzrokih za samovoljni izstop je na prvem mestu previsoka članarina(?>. O tem so na konferenci precej razpravljati, menili pa so, da bo treba članarino sproti prilagajati položaju.
Ostali so izstopili zaradi konflikta z okolico, družinskih in zaradi, drugih razlogov. Med vsemi, ki niso več člani, je 47 nekvalificiranih, kvalificiranih m viso-kokvalificiranih delavcev, 24 s aifiŽ
srednjo izobrazbo in 3 z več kot srednjo izobrazbo.
Veliko bolj zaskrbljujoče je seveda stanje na področju sprejemanja novih članov, ki je v lanskem letu že doseglo kritično mejo. Poleg razlogov, ki objektivno zmanjšujejo zanimanje za vstop v zvezo komunistov, je najpomembnejši vzrok vsekakor premalo načrtno delo osnovnih organizacij pri dolgoročnih-pripravah mladih kadrov.
Občinski komite je zato konec lanskega leta že sprejel vrsto nalog za organizirano obnavljanje vrst zveze komunistov.
4. stran ★ nSS C3S
ZA NAŠ JUTRI
Titovo Velenje -k	18. aprila 1985
Samoprispevek
Z mamo sva se pogovarjali. kako je bilo včasih v Velenju. Velenje je bilo samo velika vas. Nikjer ni bilo lepih belih stavb. Iz močvirja je zraslo moderno veliko mesto. Sedaj živi veliko ljudi v tem velikem mestu. Da so lahko zgradili stavbe, smo vsi v Titovem Velenju prispevali in delali tudi udarniško. Sedaj bomo morali spet prispevati samoprispevek, da bomo spet
gradili vrtce, šole ali trgovine,- Sedaj je že četrto samo-prispevanje. Ta denar se zbere na občini, potem ga dajo tja, kjer bodo zidali. Zidati bomo morali hitro, ker je denar vsak dan manj vreden. Opeka in cement se pa kar naprej dražita.
Morali bomo HITRO reči vsi skupaj DA.
Francka IRŠIČ 6. razred OŠ XIV. divizije
Vaš DA za boljši jutri

ŠljmJvi^.H/.
.DA,ww> JUp ^tij
Xrralu/ hwmy /ir imnint/m/ isMjj /nov JU/-tuM/rvA/ dm/ tuv /unfoc/r Ilfo, /(mky |uv "HJ JLfctuwm/ Adptf-w im/ /tanMs i m^hJkimm/ /mAxr m obok/fa dvoj' tlfflpdia/ irnur	U7 ijJiuMa^v )WMW
Irt)m0' JmfMv tmljj h^vAM/ m MAW/.
& dw	/ta/ mjm/ w huJiMv m-
/whvwmm/W- %j Mtmu LMj w dolu idihnj A rnv-
tipldUbi. ™
1K yC{rtAAW/ M/ ^ttiov fUUjlMA/JjO/ KM MM^m-IUakJv.i^J^,^ hoj tAima/^ tukh h Mmlal,da/ u/ klur ft|K/Wij»/ dmvrn/ imjna' flobtinur XM/ dmiU^ JrnJm. UM
MoJi/ tuJur da/	fw/ hr wUa/
Nip Hfbrno' ijmmlmh W.
iDo' /mtV m/ /inoKAjiMav itiMOjm . itcruavuoi/. 4ittJto'	iiacUi'| ifutujltAtUit/ /
mm/ rJjJka /tu/iv. 9Mw w mu/ /v mm ML ImJ, lami dlahr mjfoj" $ woji/m/|i m jiOTJOČiajjo' wmj] (d^mjc jMi/,
dfi/U
w At/,jda/ Mouc "Aoia m/- OJjj m
tjfi/Amia« r uj^ikj Mom /gkdtr mJ- /oJU/ rn^mj fav-tom/, Ju/ /i4w N&Mf firn/vm/i/oti/ iliS/ Amdmj tax/ JfopiuMidtf.lt W\\mJ mrnuM MX/ Iv ioJucr HMtr dob
tAl ftiiil knT.m / m , An rt ti < i. . i. V ,i/i .. .L ■
Samoprispevek za boljši jutri
no, kulturni dom, kino, lepo urejen park, cesto, bazen in še in še. Vendar je najbrž vsem delovnim ljudem jasno, da se vse te dobrine ne bodo same zgradile, amjpak' je treba v njihovo izgradnjo in resničnost vložiti veliko denarja in dela, zato pa potrebuje naša družba pomoč od delovnih ljudi, ki jo sestavljajo. Torej smo pomagali s tem. ko bomo prispevali del dohodka družbi, tudi sebi in svoji družini.
Zato glasujemo za samoprispevek, ki bo našel pot v prihodnost.
Matjaž Groznik, 7. c.
OŠ Anton Aškerc
mmkoimJ
ihti JUjia/m^fllA/ hcr UJ
hj khr ItfooGft/ jjn/ fcuucU/ MJw/.
v
Gradili smo. Gradimo. Gradili bomo.
Ni mi neopazno ušlo (z vida) geslo, ki se je glasilo iz izložbe. Vendar ni bilo osamljeno, še mnogo plakatov z gesli je bilo nalepljenih in vsi so pozivali k čim večji udeležbi na referendumu za samoprispevek.
Zakaj sploh samoprispevek, sem se vprašal?
Zopet sem preletel plakate in začel razmišljati.
Danes je naša družba v težkem gospodarskem položaju, ki teija vse večjo pomoč občanov in delovnih ljudi naše domovine, Kaj ni lepo imeti novo poslopje, trgovi-
Kaj pričakujemo
1.	Z vašim samoprispevkom bomo imeli otroci lepšo prihodnost!
Janko
2.	Starši glasujte ZA!
Franci
3.	Odrasli, obkrožite ZA, da bomo imeli otroci lepša igrišča!
Vesna
4.	Vsi pojdite na referendum in glasujte ZA!
Esudin
5.	Mamica, tudi ti glasuj ZA, da se bom jaz imela lepo!
Anita
6.	Z vašim DA — bodo lepše ceste!
Safet
7.	Starši, recite vsaj DA, za lepše šole!
Lucija
8.	Mamica in atek, tudi vajin DA bo odločal o lepšem življenju!
Snežana
9.	Vsi glasujmo ZA, da bomo imeli lepše Velenje!
Romana
3. b razred, OŠ XTV. divizije
In zatorej; Mama! Oče! »Da« recimo, da s prispevkom boljši, lepši svet si izgradimo.
Ko bom velika
Ko bom velika, bom tudi jaz prispevala delež za boljši jutri
—	poskrbela bi za šole, za čisto Velenje', postavila bi očiščevalne naprave, da bi ohranili reke čiste
Barbara Hojnik, 5. d
—	Jaz bi z denarja iz samoprispevka zgradila še eno veliko šolo.
Tjaša Podpečan, 6. b
—	Jaz bi v zvezi s samoprispevkom sklical sestanek, na katerem bi se pogovorili, kaj moramo graditi. Zame je najbolj pomembno, da bi skrbeli za okolje.
Franjo Podpečan, 5. d
—	Poskrbela bi za vse otroke, ki nimajo varstva, pa
tudi za nove telovadnice in igrišča.
Zali Gruber, 6. d
—	Naš grad je zelo lep. Morali bi ga ohraniti, prav tako i udi druge stare stvariL
Jasmina Ibriševič, 5. d
—	Jaz bi s samoprispevkom kupil mhterial, ljudje pa bi morali več delati sami, tako kol nekoč.
Gorazd Terglav, 6. d
—	Jaz bi poskrbel za igrišču in uredil ceste'.
Matej Šviga, 5. d
Učenci osnovne šole Anton Aškerc, Titovo Velenje
V našem mladem mestu kup otrok živi; njih vsaka drobna glava učenosti si želi. A v šolah ni prostora vsi razredi polni sol Kdo naučil bo modrosti nadebudno mladež vso? Vse premalo je denarja, da bi šole zgradili, vse premalo je denarja, da bi otroci se učili.
Rok Poles, 6. a. COŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje
Naše misli za boljši jutri
Vsak delavec v občini prispeva od svojega dohodka nekaj denarja, katerega potrebuje občina za razne gradnje pomembnih stvari.
Ta denar imenujemo samoprispevek. Tako ga imenujemo zato, ker vsak delavec sam prispeva denar od svojega dohodka, ki ga zasluži ob vsakodnevnem delu. V naši občini je vedno več otrok, ki hodijo v šolo. V Titovem Velenju potrebujemo novo osnovno šolo, saj bomo drugače morali imeti kmalu izmenični pouk.
To nam nikakor ni všeč, saj bi imeli takrat vsak drugi teden pouk popoldan.
Lepo bi bilo, če bi novo osnovno šolo začeti kmalu graditi, saj bi tako bilo zopet dovolj prostora za vse učen-
ce, nam pa ne bi bilo treba hoditi v šolo popoldne.
Če bi mi razpolagali s samoprispevkom, bi najbrž dali na prvo mesto osnovno šolo, šele potem ostalo. To bi storili zato, ker menimo, da smo mladi kot brsti na drevju, saj bomo kmalu tudi mi pomagali še naprej graditi našo domovino, jo braniti ter ustvaijati lepšo prihodnost.
Vendar pa še sedaj nekaj časa lahko samo upamo v lepšo in boljšo prihodnost — v lepši in boljši jutri.
Maijan Pungertnik, 6. a OŠ Miha Pintar-Toledo Titovo Velenje
1
j
OD TU IN TAM • OD TU ll\l TAM • OD TU
Gornji Grad
Kidričeve nagrade tudi delavcem Gorenja
V Ljubljani je bila 11. aprila slovesnost, na kateri so podelili nagrade Raziskovalne skupnosti Slovenije in sklada Borisa Kidriča v letu 1985. Nagrado sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične iz-
boljšave je prejela tudi skupina strokovnjakov delovne organizacije Gorenje Proces-
na oprema. Nagradoso prfejeli za video krmilni modul KLT-T in zaslonski terminal Paka 3000.
Video krmilni mudul KLT-T, ki jc sestavni del video terminala PAKA 3000, v bodoče pa tudi drugih proizvodov ERS, je rezultat večletnega dela strokovnjakov Gorenja Procesna oprema. Razvita materialna in pro-
gramska oprema omogoča bistveno zmanjšanje deleža uvoza, potrebnega pri izdelavi terminala. Programska oprema je razvita modularno in omogoča hitra prilagajanja karakteristik terminaia specifičnim zahtevam oziroma enostavno emulacijo različnih tipov sinhronih in asinhronih terminalov. Izdelek je že v redni proizvodnji, piše v obrazložitvi in utemeljitvi za to nagrado, ki jo je prejela skupina strokovnjakov Gorenja Procesna oprema Konrad Steblovnik. dipl. ing., mag. Iztok Gabrovec, "Vojko Lon-čarič, dipl. ing., Andrej Križnik, dipl. ing., Boris Krofi., dipl. ing. in Milena Jan. (na sliki)
Elkroj-Konfekcija Šoštanj
Končno pričeli graditi
Udeleženci med obiskom na Mi
Kolektivu šoštanjske Konfekcije se obetajo lepši časi, saj se jim je končno uresničila večletna želja in bodo dobili-nove in prepotrebne proizvodne prostore z industrijsko prodajalno.^ Pred dnevi je namreč Vegrad ob Termoelektrarni Šoštanj pričel z gradnjo nadomestnih proizvodnih prostorov, ki bodo merili 2.000 kvadratnih metrov. Gradbena dela naj bi sklenili do konca oktobra, nato pa bi preselili stroje in opremo iz sedanjih prostorov in pričeli poiskusno obratovati. Novogradnjo |iaj bi slovesno izročili namenu ob Dnevu republike.
Celotna naložba bo veljala
130 milijonov dinaijev. Zanjo so 40 odstotkov sredstev namenili iz lastnih sredstev, 20 odstotkov predstavlja kredit izvajalca, za 40 odstotkov pa je kreditov Ljubljanske banke. Novi prostori so za šoš-tanjski kolektiv izrednega pomena, saj bodo prihodnje leto povečali proizvodnjo za 100 odstotkov, s sredstvi amortizacije pa bodo kupili nekaj opreme in novih strojev. Zaposlili bodo tudi 70 novih delavcev, ki se bodo pred tem usposabljali v temeljni organizaciji Konfekcija Mo-zirje.
B. M.
Obenem z zemeljskimi ddi urejajo to« odtok bližnjega hudournika
Vinska gora
Telefoni 29. julija
Lansko jesen so se krajani Vinske gore na referendumu odločili za krajevni samoprispevek, ga izglasovali in si hkrati že zavihali rokave, pljunili v roke in pričeli z udarniškim delom; vse tako kot so sami zapisali v svojih referendumskih programih in sedaj te sklepe že ureničigejo.
Za gradnjo telefonskega omrežja, tako primarnega kot sekundarnega, je potrebno na gospodinjstvo odšteti še poleg referendumskih obveznosti, gradbenemu odboru petinsedemdeset tisoč dinarjev ali sedem in pol starih milijonov in za prvo fazo gradnje (primarni vod) opraviti še petdeset udarniških ur.
Za izgradnjo telefonskega omrežja bodo namenili 15 odstotkov sredstev iz samoprispevka, v
dobi dveh let. Ker imajo za to naložbo že vse projekte in soglasja, so zbrali dodatni denar od krajanov in nabavili ves material. Za telefone se je odločilo 250 gospodinjstev.
Sedaj udarniško kopljejo jark za primarni telefonski kabel v dal žini 6320 metrov na trasi Titovega Velenja do Vinske gore, Vsa dela bodo končali do kraje* nega praznika, 29. julija, pral predsednik gradbenega odbora 1 ter Rebernik in dodaja, da bode telefoni zazvonili v vseh zaselki Vinske gore: Prelska, Janškovo s lo, Lopatnik, Pirešica, Lipje Studenci v KS Ponikva in seveda sami Vinski gori, kjer je trenuU že 24 telefonskih priključkov.
L. Ojstei*
ia aprila 1965
* Titovo Velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
•k stran 5
Krajevna skupnost Zavodnje
Tudi s pomočjo solidarnosti do postavljenih ciljev
Kako urediti Številne komunalne |
in zagotoviti krajanom ije, to je problem, g katerim se
vsaj približno izenačene pogoje za živi} ubadajo tudi v krajevni skupnosti Zavodnje. Do središča vasi sicer vodi lepa asfaltirana cesta, tu so v glavnem urejeni tudi drugi
komunalni priključki, toda krajevna skupnost je velika, hiše sebi in pri nekaterih domačijah pogosto primanjkuje še tisto najosnovnejše kot je cesta, voda, pa tudi elektrika, da o telefonu niti ne govorimo.
Zato je samoprispevek pač ena od oblik, kako hitreje po poti napredka, kako do tistega boljšega jutrišnjega dne, ko življenje tudi v najbolj nedostopnih zaselkih, predvsem v viharnih zimskih dneh, ne bo tako nebogljeno osamljeno in prepuščeno zgolj lastni iznajdljivosti.
V krajevni skupnosti Zavodnje imajo sedaj 307 prebivalcev. Zaposlenih je okoli 70'domačinov, imajo pa tudi 36 kmetij na katerih se v glavnem ukvaijajo z živinorejo in gozdarstvom. Tako malo prebivalcev v tako veliki krajevni skupnosti seveda ne more zlahka uresničiti številnih nalog, ki jih prednje postavlja splošni napredek in razvoj doline. Zato ni čudno, da mladince privablja blišč mestnih luči in zapuščajo svoje domove. Novogradnje so zato tod naokrog redke in že za prevzem domačije je bodočega
gospodarja potrebno kar pošteno nagovaijati.
Seveda se v kraju trudijo, da bi izboljšanje življenja spremenilo takšen tok. Z dosedanjimi samoprispevki so naredili precej. Tako so ob prejšnjem elektrificirali del kraja, ter tako še nekaterim domačinom zagotovili tisto najosnovnejšo možnost za nadaljnji razvoj. Zelo pomembna pridobitev je bila tudi izgradnja šest kilometrov dolgega vodovoda v zaselku Vrhe in izgradnja prepo-trebnega telefonskega omrežja, ki
je z dolino povezal nekatere najbolj oddaljene domačije.
S prejšnjim samoprispevkom so v Zavodnjah uspeli obnoviti tudi streho na prosvetnem domu ter prestaviti športno igrišče, na ustreznejši prostor, saj je bilo prejšnje tik ob pokopališču.
Kljub vsem prizadevanjem pa so neuresničene ostale tri naloge, in sicer izgradnja kanalizacije v zahodnem delu kraja, cesta od Sedlarja do Velunje z mostom čez Velunjo in izgradnja mrliške veže, ki je predvidena skupno z razširitvijo pokopališča.
Kot so povedali predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Ročnik, predsednik krajevne konference SZDL Franc Veter-nik, član sveta krajevne skupnosti Franc Meža in tajnica krajevne skupnosti Anica Meža, je za dokončno uresničitev vseh nalog zmanjkalo kar precej denatja, k čemer pa je svoj delež prispevala tudi inflacija.
Po široki javni razpravi v kateri je sodeloval velik del krajanov so
V pogovoru so sodelovali Franc Meža, Jože Ročnik, Anica Meža in Franc Veternik
se odločili, da bodo te neuresničene naloge prioriteta v naslednjem samoprispevku. Poleg teh pa bodo izvedli še rekonstrukcijo ceste Slopoška koča — Žlebnik, razširili bodo telefonsko omrežje v zahodnem delu Zavodnje m proti Šentvidu, uredili cesto Potočki ovinek — Koželnik — Puš-ner in obnovili prosvetni dom. Seveda bodo precejšen del de-| naija porabili tudi za vzdrževanje
Krajevna skupnost Škale
Zgradili bodo novo središče
Krajevno skupnost Škale poznamo kot eno tistih krajev v občini Vekqje, ki je največ izgubila zaradi izkopavanja premoga. Pred leti so izginili pod zem|jo pomembni objekti na Škalskem griču, nekdanjem središču kraja, pa tudi sicer pomembnem središču Šaleške doline. Škalča-nom vse do danes ni uspelo postaviti novega središča. Na robu področja ugrezanja so sicer zgradDI novo šolo, trgovino imajo še danes v zasebni hiši, v glavnem z lastnimi rokami pa so postavili tudi gasilski dom. Ti objekti pa ne tvorijo nekega središča, poleg tega pa že nekaj let vemo, da so ogroženi, da jih je potrebno prestaviti. V to srednjeročno obdobje so stopili krajani Škal z dvema večjima obvezama. To je bila na eni strani naloga krajevne skupnosti, ki naj bi zgradila primerne prostore za trgovino, na drugi strani pa so gasild načrtovali izgradnjo nadomestnega gasilnega doma.
V zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja in v času, ko se izteka tretji samoprispevek, pa v Skalah ugotavljajo, da zadanih nalog niso uresničili. Vzrok za to pa ni bil v tem, da ne bi ničesar delali, pač pa v konceptu in pristopu k izvajanju srednjeročnega plana. 2e leta 1982 so si bili krajani enotni, da težav v krajevni skupnosti ne bodo odpravili, če postavijo na enem delu krajevne skupnosti trgovino (za to so že imeli predvideno lokacijo), na drugem delu pa gasilski dom. Spoznali so, da se bodo Škale "" lahko razvile le v primeru, če bodo oblikovali ustrezno središče. Tako so se tudi odločili, da naj bi novo središče te krajevne skupnosti zgradili v srednji dolini — Podlju-beli, poenotili pa so se tudi, da prostora za trgovino, gasilski-dom ter prostore namenjene za delo DPO in samoupravnih organov eradiio skupaj, torej v enem objektu. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da je takšna gradnja tudi racionalnejša in cenejša. V tem času so se skupaj z Rudnikom lignita, ki tudi sicer dobro sodeluje s krajani, Zavodom za urbanizem in Ero in seveda celotno velenjsko družbenopolitično skupnostjo, odločili, da predvidijo vse možne prostore za zazidavo. Tako so vse aktivnosti krajani te krajevne skupnosti namenili v naslednjem obdobju pripravi potrebnih
zaradi kurjenja na trda goriva še posebej v jesenskih in zimskih mesecih zelo slab. Kljub temu, da so za gradnjo predvideli vsa možna zemljišča; pa so v Skalah namenili skupaj s celotno družbeno politično skupnostjo vso pozornost temu, da ohranijo perspektivne kmetije. Tako na takšni zemlji niso načrtovali gradnje.
Pri pripravah na naslednji samoprispevek, so povedali naši sogovorniki: predsednik skupščine
dokumentov. Izdelan je bil zazidalni načrt za to območje, tako programski kot tehnični del, izdelan je bil načrt izgradnje komunalnih naprav, idejne smeri tipov hiš in tako dalje. Seveda pa ti dokumenti podrobno določajo tudi gradnjo novega središča, v prvi fazi nadomestnega objekta za trgovino in gasilski dom, v katerem bodo tudi prostori za delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov krajevne skupnosti, rezervirali pa so tudi prostor za bodočo osnovno šolo, saj leži sedanja na področju ugrezanja. Ko bo ta kraj dograjen pa bo tudi premajhna. Na območju krajevne skupnosti pa naj bi zgradili tudi 170 novih enodružinskih hiš. Graditelji bodo pretežno tisti občani naše občine, katerih stanovanjske hiše so se zaradi ugrezanja porušile, torej predvsem z območja Družmirja, Šoštanja, Topolšice. Pri tej gradnji prav zato sodeluje tudi Rudnik lignita Velenje, Z novo gradnjo bodo odpravili tudi nekatere težave, ki jih pestijo. To so nerazrešena komunalna vprašanja v srednji dolini, kjer kljub gosti gradnji ni kanalizacije, zrak pa je
krajevne, skupnosti Miran Ahtik, predsednik krajevne konference SZDL Jože Krk, podpredsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik za izdelavo srednjeročnega plana Toni Tajnšekter sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Ivan Cerkovnik, so imeli velika aktivnosti, saj so morali krajanom podrobnto obrazložiti, zakaj doslej iz sredstev tretjega samoprispevka še niso uresničili načrtovanih nalog. Obrazložili so jim tudi, da ves ta čas delo v krajevni skupnosti ni zamrlo, da je bilo veliko aktivnosti pa tudi denarja usmerjenega v pripravo potrebnih dokumentov (za to je bilo porabljenih preko 10 . milijonov dinarjev družbenih sredstev — referendumska sredstva pa še imajo). Večino sredstev za te namene je zagotovil Rudnik lignita Velenje, ki želi pridobiti potrebne parcele za rudarske oškodovance, pokril pa jim bo tudi manjkajbča sredstva za izgradnjo nadomestnih objektov (RLV sodeluje seveda tudi pri tej naložbi, saj gre za nadomestne objekte).
Družbeno politične organizacije so skupaj s samoupravnimi organi
V krajevni skupnosti Škale so bili naši pogovori
krajevne skupnosti pripravile vrsto sestankov, na katerih so podrobno spregovorili o težavah in bodočem razvoju krajevne skupnosti. O tem so govorili na zborih krajanov, pripravili pa so tudi več sestankov v vseh treh vaških odborih, kjer so namenili vso pozornost problematiki posameznih zaselkov. Na teh sestankih so podrobno spregovorili o programu za naslednje petletno obdobje. Nadomestni objekt za gasilski dom in trgovino ter prostore krajevne skupnosti smo že omenili. Zgradili ga bodo s sredstvi prejšnjega samoprispevka ob pomoči Rudnika lignita Velenje. Za uresničitev te naloge pa bodo krajani namenili tudi vsa sredstva, ki jih bodo s četrtim samoprispevkom zbrali še v letošnjem letu. Sredstva, ki jih bodo zbrali v naslednjih letih pa bodo namenili razrešitvi najbolj perečih vprašanj po posameznih soseskah. Odločili so se, da dobi vsaka soseska enak delež — po sedanjih predračunih okoli 5 milijonov dinarjev.
V vaškem odboru Škale so se
odločili, da bodo ta sredstva namenili za ureditev cest, kanalizacije, težave pa imajo tudi s pitno vodo, vendar bodo ta problem skušali razrešiti skupaj s komunalno skupnostjo. V vaškem odboru Podfjubela, kjer smo že omenili, da je težav največ bodo skušali s sredstvi četrtega samoprispevka razrešiti predvsem osnovna komunalna vprašanja. Sredstva bodo uporabili predvsem za ureditev kanalizacije ter izgradnjo primarnih komunalnih vodov. V Hrastovcu pa so se krajani odločili za posodobitev cest.
Nadomestnega objekta v Skalah še niso začeli graditi, ker si niso pridobili potrebnega zemljišča, prav tako pa je kazalo tudi, da bodo težave s pridobitvijo potrebnih gradbenih parcel. Zato so delegati vseh treh zborov občinske skupščine na zadnji seji potrdili odlok o prenehanju lastninskih pravic na tem območju. To je seveda za krajane zelo neljub ukrep, zato si v krajevni skupnosti prizadevajo, da bi krajani potrebna zemljišča prostovoljno odstopili.
Omenili smo, da referendumskega programa v Skalah niso uresničili. Vseeno pa je treba povedati, da so poleg pridobitve omenjenih projektov posodobili cesto od Miklavžina do Šmona v Skalah, dogradili 70 telefonskih priključkov in zgradili vodovod v zaselku Lazpše, ki je bil edini predel te krajevne skupnosti, kjer niso imeli dobre pitne vode.
Tako kot v večinj krajevnih skupnosti v občini Velenje, si tudi v Skalah ne morejo predstavljati uspešnega nadalnjega razvoja brez samoprispevka, zato seveda upajo, da bodo krajani glasovali ZA. Sicer pa so v program vklučili prav tiste naloge, ki si jih krajani najbolj želijo.
M. Zakošek S. Vovk
krajevnih cest, imajo jih kar 25 kilometrov in jim povzročajo precejšnje finančne skrbi.
S pomočjo samoprispevka bodo zbrali 4,6 milijonov dinarjev, majhen delež pomoči pričakujejo tudi od mestnih krajevnih skupnosti, pa od samoupravnih interesnih skupnosti, ostalo pa
bodo zbrali še v kraju samem in seveda naredili z udarniškim delom. Ta solidarnostna pomoč pa je že tako nekaj običajnega, saj drugače ne bi zmogli trdo življenje in boj s pogosto tudi neprijazno naravo, kakršnega v mestu pač ne poznamo.
B. Zakošek
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja
Pomembne naloge
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja je najmlajša krajevna skupnost v občini Velenje, saj so se sem krajani naselili kasneje kot smo glasovali za samoprispevek, ki se v tem mesecu izteka. Tako seveda niso imeli lastnega referendumskega programa. Pa vendar so tudi v tej krajevni skupnosti koristili nekaj sredstev, ki jih občani občine Velenje že tretje petletno obdobje zbiramo s samoprispevkom.
Kljub temu, da je krajevna skupnost Edvarda Kardelja novo zgrajeno naselje, kjer naj bi bile osnovne potrebe krajanov zadovoljene, ni tako. Krajani so takoj ob vselitvi v ta del Titovega Velenja spoznali, kako zelo pogrešajo otroško igrišče. Mala otroška igrišča med stanovanjskimi bloki, so se zelo hitro pokazala kot neprimerna, saj ležijo nad pokritimi parkirnimi prostori in so nevarna, saj lahko otroci padejo v globino, poleg tega pa so ob slabem vremenu in še dolgo potem poplavljena. Prav zato so se krajani lotili izgradnje novega otroškega igrišča na zelenici med novim ptt centrom in reko Pako. Ker pa je bila ta zelenica močno zamočvirjena, je bilo treba najprej razrešiti to težavo.Del te naloge so že uresničili. F
. Dokončno izgradnjo pa bodo začeli v prihodnjih dneh. Vendar pa jim bo sredstev zmanjkalo, zato so se tudi odločili, da vključijo to nalogo v program za naslednji samoprispevek. Igrala za otroško igrišče pa je že kupila občinska skupnost otroškega varstva. Igrišče je v krajevni skupnosti resnično zelo potrebno, saj je tu zelo veliko otrok, ki se nimajo kje igrati.
Druga prav tako nujna naloga, ki jo morajo uresničiti v tej krajevni skupnosti, je komunalna ureditev Kardeljevega trga. Ta je ob hudih nalivih in še posebej ob večjih odjugah v zimskem času, poplavljena. Tudi za uresničitev te naloge, bodo prispevali sredstva iz naslednjega samoprispevka. Poleg tega pa bodo uredili tudi hrib med stanovanjskima blokoma B2inD3. To je namreč gosto naseljena krajevna skupnost z zelo malo zelenicami in gredica-
mi. Ta hrib med stanovanjskima blokoma, kjer bi lahko krajani tega dela Titovega Velenja preživljali prosti čas in pripravljali razna družabna srečanja, pa je doslej neizkoriščen. Krajani so predvideni, da bodo z ureditvijo tega hriba veliko pridobili in tudi to nalogo so vključili v referendumski , program. Iz sredstev samoprispevka pa bodo financirali tudi opremo skupnih prostorov v stanovanjskih blokih ter pomagali krajevni skupnosti Titovo Velenje Levi breg pri ureditvi Titovega trga, ki je v neposredni bližini te krajevne skupnosti. -
Seveda pa je za krajane te krajevne skupnosti izredno velikega pomena tudi skupni program krajevnih skupnosti na območju Titovega Velenja. Predvsem si želijo, da bi čim prdbričeli graditi novo šolo. V osncmii šoli Velika Vlahoviča, ki je organizirana kot celodnevna šola, se srečujejo z veliko prostorsko stisko (to je šola, ki jo obiskujejo otroci, iz te krajevne skupnosti), prostorska stis-ka pa bo še veliko večja, ko bo naseljen Šalek III. Prav zato si seveda močno želijo, da bi bik čimprej narejena nova šola.
Tudi v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja so si za prihodnje petletno obdobje zastavili nadvse pomemben program, za te krajane pa je nujno potrebna tudi nova osnovna šola, saj bodo sicer njihovi otroci obiskovali ospovno šolo v slabših delovnih pogojih. Za krajane te krajevne skupnosti je četrti samoprispevek res nujno potreben, saj je njihov uspešni nadaljnji razvoj odvisen od »DA«, ki ga bodo izrekli na referendumu v nedeljo, 21. aprila.
M. Zakošek
Ob vsakem deževju nastanejo na Kardeljevem trgu luže
6. stran ★ f>aS C8S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje *	18. aprila 1985
Krajevna skupnost Paka je precej redko naseljena
novih uspehov
V krajevni skupnosti Paka živi približno 530 ljudi, zato je po Številu prebivalcev med manjšimi, po obsegu pa med večjimi krajevnimi skupnostmi v velenjski občini. Kot v ostalih vaških krajevnih skupnostih, §o tudi v Paki v zadnjem času precej napredovali. Zlasti so ponosni na obnovljeno osnovno šolo v kateri so našle svoje prostore vse družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in dragi tamkajšnji dejavniki. Na novo so naredili, obnovili in asfaltirali nekaj najpomembnejših cest, razširili telefonsko omrežje, uredili avtobusno postajališče in podobno. Zelo so bili veseli pričetka regulacije Pake, ki ob močnejšem deževju poplavlja travnike in njive. Seveda pa bi v tej krajevni skupnosti naredili še mnogo več, če bi imeli na voljo več denarja. Zato upravičeno pričakujejo, da bo 4. samoprispevek uspel in bodo lahko tako nadaljevali z vsemi nalogami, ki so za kraj velikega pomena.
, »Naša moč je v prostovoljnem delu«
Dosedanje uspehe in trenutne težave predsednik sveta krajevne skupnosti Vinko Ježovnik takole ocenjuje: »V preteklem obdobju smo trdo delali in dosegli veliko vidnih uspehov, čeprav vsega tudi nismo zmogli. Seveda so nam bila
pri tem v veliko pomoč referendumska sredstva. Naši krajani zelo radi delajo, pa zato tudi pričakujejo precej. Reči moram, da je naša velika moč v udarniškem delu, s katerim vsa sredstva bogato oplemenitimo in si tako zagotavljamo boljši jutrišnji dan. Težave pa imamo s kadri. S tem ne
mislim na prostovoljno delo in druge akcije, ampak na papirnato vojno, ki se je vsi otepajo. Kljub temu smo si tudi za prihodnje obdobje zadali obsežne naloge in za njihovo uresničitev bomo znova strnili svoje vrste in moči, kot smo jih vedno doslej, seveda pa je veliko odvisno od uspešnega samoprispevka.«
Priprave v polnem teku
Priprave na referendum za 4. samoprispevek so v tej krajevni skupnosti v polnem teku. O tem in o bodočih nalogah je spregovorila predsednica krajevne organizacije socialistične zveze Marjana Bračič: »Med vrsto aktivnosti pred.referendumom sodita tudi dva zbora krajanov, ki sta bila zelo dobro obiskana. Na njih smo govorih o krajevnem referendumskem programu, seveda pa smo predloge prej oblikovali v vaških
odborih, jasno pa seveda je, da vsem željam in potrebam krajanov ni bilo moč ustreči. V načrte smo vnesli najnujnejše.
V naši krajevni skupnosti bomo v nedeljo volili na volišču v osnovni šoli in na volišču na Avberškovi domačiji v zaselku Loke. Za boljšo obveščenost bodo mladi skupaj s šolo izdali poseben bilten, v kateregai bomo zajeli življenje v krajevni skupnosti, nov program in vse drugo kar sodi poleg.
v prihodnjih letih nameravamo obnoviti vse krajevne ceste, zgraditi avtobusna postajališča, sofinanciranje vodovoda na Paškem Kozjaku, semafor pri osnovnih šolah, ureditev športnih igrišč, v program pa je seveda zajetih več manjših in za kraj prav tako pomembnih del. Vsega tega seveda ne bomo mogli uresničiti samo z referendumskimi sredstvi, pač pa bo tudi v bodoče potrebno veliko
prostovoljnega dela, pri čemer pa so se krajani že doslej velikokrat izkazali.«
Potrebe večje od možnosti
O družbeno-političnem delu v krajevni skupnosti Paka je nekaj več povedal sekretar osnovne organizacije zveze komunistov Rajko Kumer: »Družbeno-poli-tično delo pri nas je dokaj težko. Po eni strani so potrebe veliko večje od materialnih možnosti, na drugi pa se le malo krajanov odloča za delo na ključnih funkcijah v družbeno-političnih organizacijah. To je tudi posledica dokaj zahtevnih gradiv delegatskih skupščin, krajani pa imajo poleg službe še obilico dela doma. Z obnovo šole in novimi prostori za dejavnost dejavnikov v krajevni skupnosti so se pogoji za delo bistveno izboljšali, večja uspešnost pa se bo kmalu pokazala. Menim, da so novi prostori v šoli, v katero smo vložili veliko sredstev, dela in prispevkov
krajanov, premalo izkoriščeni. Z ustreznejšo organizacijo bi lahko tudi naše učilnice polno izkoristili, o čemer smo se v kraju že veliko pogovaljali in imamo tudi svoje predloge. Šolaije bi lahko k nam vozili iz bližnjih krajev, s tem pa bi tudi za naše otroke odpadel kombiniran pouk v dveh oddelkih.
Gonilna sila v naši krajevni skupnosti je svet krajevne skup-nosti. Nekaj težav je bilo z zasedbo mest v krajevni organizacijiji socialistične zveze, z izvolitvijo novih ljudi na ključna mesta pa mislim, da smo odpravili tudi ta problem. Pohvaliti velja tudi delo mladine, o delu, problemih in željah mladih pa pripravljamo tudi posebno okroglo mizo, saj bodo prav mladi kmalu prevzemali delo v krajevnih skupnosti na najrazličnejših področ-jih.«
B. M.
Z združenimi močmi do
Obnova cest - največja naloga
Krajevna skupnost Ravne
Medtem ko se v mestnih krajevnih skupnostih otepajo s problemi zaradi pomanjkanja šolskih prostorov in tudi z nekaterimi komunalnimi vprašanji, pa je to največja težava v vaških krajevnih skupnostih. Ponekod jim primanjkuje vode, drugje še nimajo elektrike ali pa je njena moč premajhna, cestno omrežje pa je povsod izredno breme.
Tudi v krajevni skupnosti Ravne ni drugače. Že ob prejšnjem samoprispevku je bilo največ pozornosti namenjeno temu vprašanju. Tako so opravili nekaj rekonstrukcij cest, uredili so prizidek za društvo dejavnost pri domu krajevne skupnosti, v tem domu pa so uredili tudi centralno kurjavo. V spodnjih Ravnah so v preteklem srednjeročnem obdobju postali bogatejši za vodovodno omrežje, v krajevni skupnosti pa je bilo izpopolnjeno tudi telefonsko omrežje.
Apat — Pristava, Jožev mlin — Konovšek — Podvelanšek — Vrholan, Jelenko — Honker, Podbregar — Podvinšek — Koren, Lajše, Žnider — Kavčnik, Sovič — Konovšek, Lah — Jev-šnik, Ober — Kešpan, Podvinski most — Lipovšek, Rogovnik — Meh, Cigler — Strahovnik — Epih, Kaplanov mlin — Krištan, Kaplanov mlin — Meh, Jeternik
—	Laznik, odcep Vrabič, Virant
—	Pristava.
Uredili bodo tudi nekaj vaških vodovodov, zgradili avtobusno obraščališče in nekaj postajališč, zgradili igrišče v Spodnjih ravnah, sofinancirali pa tudi gradnjo telefonskega omrežja.
To je precej nalog, za katere bodo krajani s samoprispevkom zbrali nekaj nad 14 milijonov din.
»V naši krajevni skupnosti najbrž ni skoraj nikogar, ki se ne bi zavedal pomena samoprispevka. Sicer pa nam bi neuspeh na referendumu le poglobil že tako velike komunalne težave. Pa saj je želja vseh, da bomo cilje, ki smo si jih zadali, tudi uresničili,« sta menila Ivan Stvarnik in Viktor Potočnik.
Prebivalci te krajevne skupnosti pa se ne otepajo le s težavami, ki jih bodo skušali urediti s samoprispevkom. Največji komunalni problem je cesta, ki teče skozi celotno krajevno skupnost in je bila pred leti velika pridobitev, saj je slabša kot marsikakšen krajevni odcep.
Drug problem pa je trgovina, ki bi jo tu potrebovali, vendar zaenkrat zanjo še niso našli ustrezne rešitve.
Nalog bo torej, ob uspešnem referendumu tudi za naslednje srednjeročno obdobje veliko, saj bodo ostavljene cilje krajani lahko uresničili le ob dodatnem delu in pomoči.
B. Zakošek
Ivan Stvarnik
Viktor Potočnik
V nedeljo glasujemo ZA
Ivan Stvarnik, predsednik sveta krajevne skupnosti in Viktor Potočnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti pravita: »Izpolnjene so bile vse naloee nred-videne s samoprispevkom. Pravzaprav je bilo narejeno še več, saj smo krajam z dodatnimi sredstvi in z veliko udarniških del
oplemenitili s samoprispevkom zbrani denar.«
Za normalno razreševanje nekaterih komunalnih vprašanja pa je v Ravnah zelo potreben nov samoprispevek. Največjo skrb bodo namenili obnovi cest in sicer bodo to po predvidenem prioritetnem vrstnem redu uredili ceste
Krajevna skupnost Bele vode
S solidarnostjo do ceste
Krajevna skupnost Bele vode, ki sodi po površini med največje v občini Velenje, po številu prebivalcev pa med najmanjše, saj ima le okoli 260 prebivalcev, je zaradi tega ena tistih, ki se še vedno otepa s številnimi komunalnimi problemi in zato s precej manjšim standardom življenja, kot ga poznano in si ga lahko predstavljivo krajani v mestnih krajevnih skupnostih. Boljši pogoji v dolini, oddaljenost kraja od mesta, slaba cestna povezava predvsem v zimskem času ter pre šolanje otrok višjih razredov na osrednjo šolo v Šoštanj, je vplivalo na to, daje od nekdanjih 75 domačij naseljenih le še nekaj nad petdeset. Ustrezna cestna povezava v vseh letnih časih je torej nnjna, saj se v zimskem času domačinom pešpot podaljša še za nadaljnje štiri kilometre. In ker ie orecci domačij tudi po uro in več oddaljenih od središča kraja, je tako pot Še bistveno daljša.
Ko so leta 1967 v makadamski izvedbi dogradili cesto Graben-šek—Savinek, je bila to za krajevno skupnost zelo pomembna pridobitev, vendar pa je velika strmina v Petelinskem klancu, ki v zimskih mesecih največkrat ni prevozna, posebno za avtobusni in tovorni promet,, ob splošnem napredku postajala vedno večja ovira.
,,Ze ob prejšnjem samoprispevku smo se zato v kraju odločili, da posodobimo to cesto," pravijo Melhoir Mazej predsednik sveta krajevne skupnosti, Andrej Lenko, predsednik krajevne konference SZDL, Stane Goličnik, predsednik odbora za SLO in Zlatka Kompan-Lampret, tajnica sveta krajevne skupnosti, ki so bili naši sogovorniki ob obisku v krajevni skupnosti.
Sredstva, ki jih zberejo v krajevni skupnosti, so zaradi števila prebivalcev majhna in kljub dodatnim prispevkom krajanov ter ob širši družbeni pomoči niso zadoščala za ureditev celotne ceste. Nedokončan je ostal prav najtežji del; to je strmina v Petelinskem klancu, kjer je potrebno izbrati novo traso in tako omogočiti lažjo* in varnejšo pot.
Seveda pa to za domačine ni edina težava. Zato so že ob prejšnjem samoprispevku del sredstev, predvsem pa veliko dodatne pomoči namenili tudi za elektrifikacijo dela krajevne skupnosti. Luč je tako posvetila še na nekaterih domačijah. Kako težko pa si je danes zamisliti življenje brez elektrike, najbrž nikomur ni potrebno posebej razlagati.
V krajevni skupnosti zato ni nikogar, ki bi izražal dvome ob razpisu novega referenduma. Vsi . so si bili enotni, da se je zanj potrebno odločiti, saj bo cesta drugače ostala še dolgo nedograjena, pobočja krajevne skupnosti pa bodo bolj in bolj zapuščali mladi ljudje. Zavedajo se, da bo njihov prispevek ob gradnji skromen, saj bodo s samoprispevkom zbrali le nekaj nad tri milijone dinarjev. To bodo sicer oplemenitili, z lastnimi vlaganji in udarniškim delom, s pomočjo denarja, ki jim ga bo nakazala JLA in samoupravne interesne skupnosti, tens sredstvi, ki jih bodo mestne krajevne skupnosti solidarnostno namenile za ureditev nekaterih večjih komunalnih problemov v vaških krajevnih ! skupnostih.
Skromen del zbranega denarja, predvsem pa veliko dodatnih lastnih prispevkov, bodo v kraju namenili za nadaljnjo izgradnjo . telefonskega omrežja, saj so neka- * tere domačije pozimi skoraj" .; Odrezane od sveta". S postavitvijo j nekaterih novih telefonskih priključkov na najbolj izpostavljenih domačijah pa bo življenje v njih prijetnejše, enostavnejše in tudi varnejše.
B. Zakošek
Marjana Bračič	Rajko Kumer
Krajevna skupnost Paka
so
V pogovoru
sodelovali.: Andrej Lenko, Stane Goličnik, Zlatka Kompan-Lampret in Melhior Mazej
_
18. aorila 1985
* Titovo Velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas * stran 7
Naš DA za 4. samoprispevek
Krajevna skupnost Šmartno-Titovo Velenje
Karel Seme: »Z novo šolo pridobi mlada generacija veliko.«
Franc Savinek: »IV. samoprispevek je nuja.«
Slavko Brglez: »Brez samoprispevka si ne moremo zamišljati, da bi lahko v krajevni skupnosti še kaj delali.«
Dušan Tkavc: »Pred zborom krajanov smo raznašali vabila.«
Krajevna skupnost Cirkovce
• ■ ' ' ' • • - ' . • - ' Najpomembnejša je razširitev telefonskega omrežja
Cirkovce so ena tistih krajevnih skupnosti v občini Velenje, kjer je želja in potreb skoraj toliko kot krajanov. Domačije so med sabo precej oddaljene in krajani morajo več ali manj sami vzdrževati kar dolge odseke krajevnih cest. Ceste pa niso edina nerazrešena težava. V kraju si tudi zelo močno želijo razširitve telefonskega omrežja. Življenje si danes brez telefona kar težko predstavljamo, ta pa je še toliko bolj pomemben v kraju, kjer imaš do najbližjega soseda tudi kilometer in več. 6 teh in še o številnih dnigih težavah so govorili krajani Cirkovc, ko so oblikovali program, ki naj bi ga uresničili v naslednjem petletnem obdobju s pomočjo sredstev četrtega samoprispevka.
S pomočjo sredstev vseh treh samoprispevkov so v kraju veliko pridobili. Najbolj ponosni so na iepo asfaltirano cesto, ki jih je zbližala z dolino, zgradili pa so jo sredstvi drugega krajevnega samoprispevka. Sredstva zadnjega samoprispevka pa so namenili za razširitev, telefonskega omrežja, v
kraju imajo sedaj 18 telefonskih priključkov, pri šoli pa je tudi telefonska govorilnica. S pomočjo
sredstev tretjega samoprispevka, prispevki krajanov in z udarniškim delom (vsakdo mora opraviti okoli 200 prostovoljnih delovnih ur) gradijo tudi nov vodovod.
Rezervoar so postavili v Šmar-tinskih Cirkovcah. tako da bo od tam voda tekla v sa gospodinjstva v središču Crikovc. V začetku bo vodo koristilo 25 gospodinjstev, zmogljivost pa je tolikšna, da se bodo na ta vodovod lahko priključili tudi kasnejši graditelji. Za izgradnjo tega vodovoda so morali položiti okoli kilometer in pol vodovodnih cevi, računajo pa, da bodo dela z končali sredi prihodnjega meseca.
Omenili smo že, da so v Cirkovcah v zadnjih letih razširili telefonsko omrežje, vendar s tem niso zadovoljili potreb vseh krajanov. Interesentov za pridobitev telefonskega priključka je v kraju še zelo veliko. Razumejo jih tudi
tisti krajani, ki telefon že imajo, saj jim ta prihrani marsikatero dolgo
obdobje zastavili razširitev telefonskega omrežja, za kar imajo trenutno predvidenih 554 tisoč dinarjev. Telefonske priključke naj bi zagotovili približno 25 krajanom, to pa pomeni, da bodo morali potegniti iz doline nov telefonski kabel.
Druga nadvse pomembna naloga, kiji bodo prav tako namenili vso pozornost, sta povedala naša sogovornika predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Dvorjak
(Kjer je volja, je tudi pot
pot v doline, pa tudi delo samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij je lažje, saj lahko sestanke sedaj skličejo kar po telefonu, prej pa_ so morali raznašati vabifa, karjim je vzelo veliko dragocenega 'časa. Da bi telefonske priključke pridobili še ostali krajani, so Cirkovčani kot prvo nalogo za naslednje petletno
Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Dvorjak
in predsednik krajevne organizacije SZDL Janez Venta, je redno vzdrževanje krajevnih cest. Za 8 kilometrov takšnih cest, večina jih je strmih in vs_ako neurje spere z njih ves gramoz in tako torej na njih ni dela ne konca ne kraja, bodo porabili iz sredstev samoprispevka po trenutnih predračunih nekaj več kot 832 tisoč di-
Predsednik krajevne organizacije SZDL Janez Venta
narjev. Ze v prejšnjem referendumskem planu so imeli predvideno. da bodo asfaltirali nekaj odcepov krajevnih cest, vendar jim je zato zmanjkalo denarja. To nalogo prenašajo v novo srednjeročno obdobje, vendar tudi sedaj niso prepričani, da jim bo to uspelo, saj je asfalt zelo drag, v Cirkovcah pa bodo zbrali le dobre tri milijone dinarjev (po sedanji vrednosti). Za uresničitev te naloge načrtujejo nekaj manj kot 1,4 milijone dinarjev, asfaltirali pa bi radi odseke cest od Brileja do Je-romlove apnenice, od Avberška do Ocepkovega križa ter od šole do križišča Lepena. Vsekakor si bodo prizadevali, sta poudarila naša sogovornika, da asfaltirajo čim več krajevnih cest, saj bodo imeli potem manj dela z zdrže-vanjem, seveda pa si krajani takšne posodobitve tudi sicer močno želijo. Nekaj sredstev iz prihodnjega samoprispevka pa bodo namenili tudi za ureditev. partizanske bolnišnice Lepena.
O programu, ki ga naj bi uresničili v Cirkovcah v prihodnjih petih letih so že temeljito spregovorili na številnih sestankih v krajevni skupnosti, potrdili pa so ga tudi že na zboru krajanov. V nedeljo so sklicali ponoven zbor, na katerega so osebno vabili vse volilne upravičence ter krajanom še enkrat podrobno obrazložili referendumski program, ki jim zagotavlja uspešen razvoj tudi v prihodnje. Brez samoprispevka si uspešnega razvoja ne morejo predstavljati, so ponovno ugotavljali, saj drugje ne bo mogoče pridobiti sredstev v ta namen. Naloge, ki naj bi jih uresničili pa so resnično takšne, da ustrezajo kar največjemu številu krajanov.
M. Zakošek
Krajevna konferenca SZDL Skorno-Florjan
Vsi ZA lepši in srečnejši jutri
V nedeljo se bomo občani naše občine na referendumu za uvedbo četrtega samoprispevka odločili ZA napredek krajevnih skupnosti, v katerih živimo in delamo: V krajevni skupnosti Skorno—Florjan so se na tako obsežno in pomembno nalogo pripravljali zelo skrbno.
nadaljnji razvoj potrebna, saj še vedno nimamo rešenih vrsto komunalnih vprašanj. Poleg ureditve cest bomo v naslednjih petih letih, seveda če bo večina krajanov na volilnih lističih obkrožila ZA, gradili toplovod, razširili telefonsko omrežje. Krajani pa so znova obljubili, da bodo sredstva samoprispevka, tako kot sedaj, oplemeniti še s prostovoljnim delom,« je povedal predsednik krajevne konference SZDL Skorno—Florjan Franc Kurnik.
Ta krajevna skupnost je zelo obsežna. Zat< so imeli nekaj težav pri usklajevanju programa. Vaška odbora Skorno in Florjan sta namreč povsem vaška, Pohrastnik pa primesten. Potreba in želje so zato precej različne.
Krajani te krajevne skupnosti v Šaleški dolini se dobro zavedajo, da boljših časov križem rok ne bode'dočakali. Tudi težav, kijih bo vsako leto več,, brez referendumskih sredstev ne bodo mogli reševati. Vsi pa si želijo boljši in srečnejši jutri. Pripravljenost nadaljevati takšen način zbiranja sredstev in s tem zagotoviti razvoj svoje krajevne skupnosti so krajani že večkrat dokazali. Čez pet let pa bodo lahko znova ponosni na vrsto pridobitev. »Naše želje bodo postale stvarnost, če bomo v nedeljo vsi glasovali ZA. Prepričan sem, da je v naših krajanih dovolj zavesti in da bo velika večina glasovala za uvedbo četrtega samoprispevka. Napredek krajevne skupnosti tako ne bo izostal, naša skupna prizadevanja pa brodila željene sadove.«	T. P.
Franc Kurnik
Prvič so o referendumu spregovorili že v lanskem decembru. Takoj po novem letu so člani krajevne konference SZDL in sveta te krajevne skupnosti pripravili osnutek referendumskega programa vseh treh vaških odborov in ga predstavili na prvem zboru krajanov. Ker je potreb in želja veliko, so ga krajani na tem zboru še dopolnili. Priprav pa s tem še ni bilo konec. Dopolnjen in tudi že ovrednoten program četrtega samoprispevka so nato dali'»na isto« še na druge/-1 zboru. Krajani so takšen program z manjšimi spremembami sprejeli. Odločili so se namreč, da bodo milijon dinarjeV namenjenih za toplifikacijo namenili za posodobitev in ureditev krajevnih cest, nekaj pa tudi za postavitev TV pretvornika. »Program je skrbno načrtovan in vključuje vsa področja dela in življenja krajanov po vaških odborih. V tako široko zastavljeno akcijo smo Mi enotni in jo enotni tudi zaključili. Na zborih so krajani menili, da je uvedba četnega samoprispevka za
Ne moremo in ne smemo nazaj
Kabelska televizija oziroma pretvornik, dokončanje Doma krajevne ' skupnosti, ureditev peš poti, rekreacijski objekti — otroška igrišča, '' sofinanciranje komunalnih objektov. Tak je referendumski program krajevne skupnosti Šmartno Titovo Velenje in o njem se bodo krajani i odločali že to nedeljo, 21. aprila.
Pretekli teden pa smo se v Domu krajevne skupnosti, lepem objektu, ki so ga zgradili s sredstvi iz III. samoprispevka, pogovarjali s Karlom | Semetom, predsednikom krajevne konference SZDL Šmartno, Francem Savinekom, sekretarjem osnovne organizacije Zveze komunistov
! Šmartno, Slavkom Brglezom, predsednikom krajevne organizacije združenja borcev NOB in Dušanom Tkavcem, predsednikom mladine.
:
POMAGAMO SI LAHKO LE SAMI
Naši sogovorniki so nas seveda najprej seznanili s programom. »Z hovo šolo pridobi mlada generacija veliko in mi smo ji dolžni omogočiti nadaljnje, še boljše pogoje za izobraževanje; s kabelsko televizijo dobimo v vseh delih krajevne skupnosti normalen televizijski Sprejem; peš poti so v naši krajevni skupnosti rak rana, z njirtii si bomo skrajšali pot do trgovine, na delo. Tudi vročevod, kije našel svoje mesto v skupnem programu mestnih krajevnih skupnosti, je neobhodno potreben tudi za nas, ne glede na to, da se preko njega ne bomo direktno greli. Razbremenil bo naš vod in pomeni večjo garancijo za ta predel,« meni Karel Seme, predsednik " krajevne konference SZDL v Šmartnem.
Naši sogovorniki pa so tudi za solidarnost. Kako le ne bi bili! Saj
nam »jamranje« nič ne pomaga. Pomagamo si lahko le sami, združeni v akciji ZA BOLJŠI JUTRI, za ustvar]anje novih materialnih vrednot in vrednot, ki izvirajo iz naših medsebojnih odnosov, spoštovanja, zaupanja, dela in ustvaijalnosti. Vsega tega pa ne bo, če se ne bomo odločil^ pravilno. In tudi zato smo za nov, IV. krajevni samoprispevek. In prav zato ne moremo in ne smemo nazaj. Samo naprej. VSI V AKCIJO ZA BOLJŠI JUTRI
Priprave, ki so v preteklih mesecih potekale v vseh šestindvajsetih krajevnih skupnostih občine Velenje, bodo svoj vrhunec dosegle v nedeljo, 21. aprila. Želimo si, da vse te priprave niso ±>ile zaman. Ne bi smele biti. Vsi, ki smo seznanjeni s programi krajevnih skupnosti v katerih živimo, vsi, ki smo seznanjeni s skupnim programom mestnih krajevnih
skupnosti in vsi. ki. smo za solidarnost. smo se že odločili ZA, saj drugače tudi ne more biti. Vsi pa smo imeli možnost, da program, za katerega se bomo v nedeljo odločali, tudi sami pomagamo oblikovati.
V krajevni skupnosti Šmartno so se v priprave vključile vse družbenopolitične organizacije, SZDL, kot frontna sila in komunisti, borci in mladina kot del te široke organizacije.
Komunisti. * V osnovno organizacijo zveze komunistov Šmartno je vključenih 61 komunistov. Prizadevno se vključujejo v delo krajevne skupnosti. Prisotni so v svetu, skupščini," predsedstvu krajevne konference SZDL, v odboru zveze združenj borcev NOV. V krajevni skupnosti Šmartno pa živi tri sto komunistov.
Kako so se vključili v referendumske priprave? »Smo pred referendumom. V osnovni organizaciji smo dvakrat razpravljali o pomembnosti samoprispevka in o samem programu. Osnovna organizacija je bila soglasna. da je IV. samoprispevek nuja. Zato smo sprejeli sklep, da skličemo tudi zbor komunistov, ki prebivajo v naši krajevni skupnosti. Čeprav udeležba na njem ni bila najboljša, pa je tudi ta zbor pokazal, da je referendum potreben,« pravi sekretar OO ZK Šmartno, Franc Savinek.
Borci. V krajevno organizacijo združenja borcev NOV je vključenih 144 borcev. Tudi referen-
dumu so namenili veliko pozornosti. Kako tudi ne. Dobro vedo, kaj vse se da narediti, če smo si enotni, če vemo, kaj želimo. »O referendumu . smo razpravljali tudi na letni konferenci, pa že prej na sejah in rekli, da bomo pomagali po svojih močeh, da bo referendum uspel. Brez samoprispevka si ne moremo zamišljati, da bi v krajevni skupnosti še lahko kaj delali, saj sredstev ni. Če drugega ne, bomo na dan samega
»Za delo jih želimo pridobiti čim več. Lani oktobra smo spet začeli delati. Naša največja akcijaje bila smučarski sejem, za novo leto smo natisnili koledar, prirejamo trim plavanje v Topolšici, smučamo na Golteh, tekmujemo v nogometu in po svojih močeh pomagamo tudi pri delu v krajevni skupnosti,« pravi Dušan Tkavc. Tudi v referendumske priprave so se vključili.. »Program smo obravnavali na sestanku mladinske organizacije in se z njim dobro seznanili. Pred zborom krajanov smo raznašali vabila. A moraih reči, da je bila kljub temu udeležba na zboru slaba.«
KJE BODO ŠMARČANI GLASOVALI?
Volilno mesto v krajevni skupnosti Šmartno Titovo Velenje bo samo -eno. Zakaj so se tako odločili, smo jih povprašali še ob koncu. »Zato, ker menimo, da je kljub temu, daje krajevna skupnost obsežna, prav, da se vsi dobimo na sedežu krajevne skupnosti. v domu, ki smo ga zgradili v prejšnjem obdobju in prav tu izrazimo svoj DA za boljši jutri,« pravijo.
njajo socialnemu in zdravstvenemu varstvu borcev, ohranjanju tradicij NOB, kijih prenašajo na mlade rodove, o izletih. Tu je še posebno omenil obrtnika Staneta Skornška, ki jim vedno priskoči na pomoč z brezplačnim prevozom. Letos se bodo udeležili tudi proslave ob 40. obletnici osvoboditve. Tako v Topolšici, kjer je bila podpisana kapitulacija kot v Poljani. kjer so potekali zaključni "boji. Nekateri šmarški borci so se
glasovanja angažirali nekaj članov. da bodo šli do tistih, ki bodo zamujali in jih malo spodbudili, da čim prej opravijo svojo dolžnost.« nam je povedal Slavko Brglez, predsednik krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV Šmartno.
Veliko nam je o njihovem delu še povedal. O skrbi, ki jo name-
tani borili še potem, ko je bila domovina že svobodna. Med njimi tudi Slavko Brglez.
Mladina. V mladih je moč. V tej krajevni skupnosti živi kar 420 mladincev. Ce bi bili vsi delavni, bi lahko gore prestavljali. Tako pa. Pred dvemi, tremi leti, je mladinska organizacija dobro delala, kij ub temu, da so imeli zelo majhne prostore, danes pa, kljub temu. da imajo lep, nov dom, v , njem svoje prostore, še ni tako, kot si želijo delavni in prizadevni mladinci OO ZSMS Šmartno.
I	1
" ■ ■ ' ' - ' • ' " _ ; _ \ '........
8. stran ★ HflS C3S__KULTURA	_Titovo Velenje ★ , 18. aprila 1985
Slikar Mišo Skornšek
40 let dela in zorenja
Pisali smo že o razstavi v hotelu Vesna v Topolšici, na kateri se je predstavil član in bivši predsednik Šaleških likovnih ustvaijalcev, domačin Mišo Skomšek.
Čeprav je avtor v štiridesetih letih ustvaril več kot 2000 slik, se je predstavil le z izborom svojega velikega opusa. Razstavo bi tematsko lahko razdelili na troje obdobij njegovega življenja. Gre za dela s socialno tematiko, ki so nastala pod vplivom očetovega pripovedovanja, ki je bil štiri deseletja rudar v velenjski jami. Seveda je imelo to vsakodnevno težaško delo očeta velik vpliv na sli-kaijevo ustvarjalno usmerjenost. Leta 1% 1 je naslikal očeta Jaka. na katerem se poznajo sledovi težkega dela in skrbi za družino. Ob njem je avtoportret iz leta 1967, iz katerega veje optimizem in s svetlobo ožaijen obraz s čopičem v roki. Tudi portret hčerke Maje s pre-križanimi rokami in velikimi temnimi očmi je dovolj zgovoren o slikaijevi portretni sposobnosti. Pravo nasprotje je slika Stari hišnik, na kateri je upodobljen možak z zavihanim ovratnikom in globoko na oči potegnjeno kapo, kakor da nebi hotel videti sivih kant za odpadke, ki jih z muko prenaša na odrejeno mesto. Kakor je to enolično in nič kaj prijetno delo, tako je tudi slika ena sama barvna sivina. Povsem drugačna je slika Na zdravje tvojega sina, ki ga slavijo rudarski ka-meradi. v ozadju pa sedijo rudaiji v čeladah, ki so se po šihtu ustavili še v nekdanjem Rudarskem domu. Barve so svetle in kompozicija številnih oseb dobro rešena. Sledita dve kmečki idili iz Skorna in Saleka iz časa, ko le-ta še ni bil pozidan s stanovanjskimi hišami. Barvno sta sliki živahni in kompozicijsko razgibani, saj prikazujeta večjo skupino ljudi pri kmečkih opravilih.
Nato se oko ustavi pri povsem drugačni slikaijevi preokupaciji, ko se je avtor posvečal rudarski tematiki. Slike so starejšega datuma in skoraj vse nenavadno temnih barv, kar je spričo dela v jami tudi razumljivo. Odkop po starem prikazuje rudarje, ki v soju medle svetilke s krampom odkopavajo premog. Grenak kruh pa prikazuje skupino rudaijev pri malici s kruhom in klobaso ob jamski svetilki. Ne gre prezreti tudi slike Črni humor, ko ru-dat*odnaša na rami kanto z odpadki in napisom WC, za njim pa je rudar, ki odpadkom dodaja še poginulo podgano. Skratka sila grozljiv prizor iz življenja v jami v vsej svoji resničnosti. Tudi delo Zlovešča senca človeka zgrozi, kajti Mišo je naslikal sklonjene rudaije pri težkem delu, nad njimi pa kot nekakšen netopir lebdi smrt. In kot zadnja slika iz rudarskega življenja je delo Jama gaje vzela, ki gledalca globoko presune. Rudar v črni in prepoteni majici leži na tleh, kot večna luč pa mu v zadnjih vzdihljajih sveti rudarska svetilka. To je bilo obdobje izpred desetih let, ko je Mišo globoko v sebi podoživljal očetovo rudarjenje.
Zatem se zvrstijo slike zadnjih let v tehniki akvarela. Gre za eno najtežjih slikarskih veščin, kajti akvarel nastane v hipu ali paje zanič — torej se ne da popravljati ali prebarvati. Ali uspe ali pa ne — in Mišo je razstavil tiste, ki so mu uspeli. Za dolgoletnega spremljevalca slikarjevega dela je te vsekakor novost. Slike so pretežno pokrajine v jesenskih barvah, pa prosojni motivi družmirskega jezera in ugreznine. Gre pravzaprav za motive preteklosti. Še zlasti dokumentarne pa so upodobitve zemljišč, drevja in stavb, ki se pogrezajo v jezero, nastajajoče vsled izkopavanja premoga. Družmirska vas pri Šoštanju scerkvijo in župniščem se je že skoraj v celoti pogreznila, zato je slika Družmirska tragedija izredno pretresljiva. Prikazuje napol porušeno, v jezero pogreznjeno hLšo, na drugi strani pa vaško kapelico in drevje v vodi. iz katere molijo le še posamezne veje sadnega drevja, ljudje v ospredju pa to nemočni opazujejo. Skratka gre
za davek, ki ga moramo plačati za današnjo civilizacijo in nujno energijo, ki jo dobivamo iz šoštanjske termoelektrarne, katere dolgoletni delavecje bil tudi sedaj že upokojeni Mišo Skornšek. In prav v tem dejstvu je veijetno vzrok, da se je slikar zadnja leta odločil za tako nenavadno in po svoje grozljivo tematiko. Gre za obstoj in ugodje, za katerega so morali nekateri žrtvovati svoje hiše in posestva, kar tudi čustveno prizadetega slikarja ni moglo pustiti ob strani, da bi ravnodušno gledal to družmirsko tragedijo, kot jo sedaj na sliki vidimo mi — in prav je tako.
Kakor slikar, bi se morali nad to usodo Družmiija in pogrezanja dela Šoštanja ter Šaleške doline zamisliti še mnogi drugi. Za ohranjanje te doku-**"" Skorniku
mentacije gre Mišu
tudi
gre
posebna zahvala in zasluga, saj upodablja sedanjost za rodove bodočih generacij.	v. Kojc
FOLKLORNI KOTIČEK -19
Godčevski sestavi
Pred tedni smo spregovorili par besed o tamburaših, danes pa si bomo pobliže ogledali godčevski sestav. Tisti sestav, v katerem so harmonika, klarinet, kontrabas, violina in še nekateri drugi.
Tipičen godčevski sestav se je ohranil povsod po Sloveniji (razen v Reziji, kjer imata glavno vlogo violina-citira in mali bas-brunkula). Vsi ostali inštrumenti so bili priložnostni in so bili v uporabi odvisno od razvoja inštrumentov.
Ce se povrnemo v Vafvazoijeve čase, se pravi s šestnajsto stoletje, lahko ugotovimo, da so najstarejši inštrumenti bile piš-čali in dude. Okoli leta 1795 so na Koroškem (Ziljska dolina) igrali gosli, oprekelj in bas. V letih od 1810 do 1850 pa se goslim in basu pridružujejo še drugi inštrumenti: klarinet, trobenta, rog in piščal. Harmonika — fraitonarica se pojavi okoli leta 1890 in je bila na začetku solistični inštrument. Šele v novejšem času so se ji pridružila ostala glasbila.
Nekaj posebnega pa je Prekmurska banda. Sestavljajo jo violina, cimbale, klarinet, flavta in kontrabas. Godci so poleg teh igrali tudi pihalne instrumente, da so bili bolj glasni.
Kot ste veijetno že razbrali iz naših prejšnjih zapisov plesov, sem vedno poudaril, da vodilno vlogo prevzema harmonika. To vlogo ima še od devetnajstega stoletja, ko je postala edino god-čevsko glasbilo.
Ko smo takole na hitro preleteli razne godčevske sestave, smo skoraj povsod opazili violino in klarinet. Včasih sta bila res ljudska inštrumenta, vendar pa se zdaj uvrščata med koncertna glasbila.
Gorenjski godčevski sestav, kot ga uporabljamo mi pri Gorenjskih plesih, pa je sestavljen iz naslednjih inštrumentov: dveh harmonik, dveh klarinetov, violine in basa.
O drugih inštrumentih, predvsem tistih starejših, pa bom spregovoril naslednjič.
Vili Grabner
Gorenjski godci
V Hofovi družini se je rodilo trinajst otrok, najstarejši je rojen leta 1911, najmlajši pa leta 1929. Danes še živi pet Hofovih otrok.
Še enkrat
Samovolja ravnatelja
Zbor delavcev Kulturnega centra »Ivan Napotnik« je obravnaval pismo Fotokluba Zrno, kije bilo objavljeno v tedniku Naš čas, dne 11. aprila letos in v zvezi z začasno odstranitvijo razstave v avli doma kulture v Titovem Velenju sprejel naslednja stališča:
Pismo, ki je bilo objavljeno v tedniku Naš Čas in kije bil? poslano tudi družbenopolitičnim organizacijam, ZKO in Kulturni skupnosti Velenje, he odraža vseh okoliščin, pomembnih za pojasnitev zadeve je žaljivo pisano in je prizadelo kolektiv kot celoto. Predvsem bi želeli poudariti, daje šlo le za začasno odstranitev razstave fotografij beograjčana Peterneka, ker bi številni panoji lahko ovirali izvedbo dveh drugih prireditev.
Razstava fotografij ie bila odprta v soboto, 23. marca 1985. V petek, 29. marca, paje k ravnatelju prišla tajnica ZKO Velenje. Neva Trampuš in ga opozorila, da bo v nedeljo, 31. marca, v primeru slabega vremena, potrebno razstavo nekako umakniti tako, da bo avla lahko sprejela 3 avtobuse udeležencev Karavane Cankarjevega doma, da bo v njej lahko nastop Šaleške folklorne skupine Koleda, in da bo lahko opravljen tudi sprejem gostov z manjšo pogostitvijo. Ravnatelj je še istega dne tehničnega organizatorja obvestil z besedami: »Če bo v nedeljo slabo vreme, morate biti pripravljeni, da boste razstavo na hitro umaknili, da bo v avli doma kulture možen nastop folklore in sprejem gostov«. Pripominjamo, da bi bilo dobro obvestiti o tem Fotokiub Zrno in se mu v tem pogledu tudi opravičujemo. Čeprav potem v nedeljo, 31. marca, ni bilo slabega vremena, so delavci doma kulture pospravili razstavo že v petek, 29. marca, popoldne, ko so bili ravno na delu. Do nedelje ni bilo nobenih pomembnejših prireditev v domu kulture in bi talto razstavo itak bila zaprta za obiskovalce. V ponedeljek, 1. aprila, bi razstavo pravzaprav morali znova postaviti, vendar ravnatelj zato ni mogel več poskrbeti, ker je tega dne zbolel. Tehnični organizatorje smatral, da naj razstava ostane še nekoliko časa odstranjena, dokler ne mine posvetovanje ekonomistov Slovenije, kije bilo pripravljeno za 4. in 5. april, saj v tem času ni bilo razen kinopredstav nobenih drugih priredif katerih obiskovalci bi si lahko o,_ ii razstavo, sicer paje bil dom kultur«, zaprt.
Zveza ekonomistov Slovenije je za to posvetovanje zahtevala posebne pogoje. Predvsem so pričakovali okoli 450 gostov (naročili so 50 dodatnih stolov), uredili informacijsko in telefonsko službo v avli ter non-stop gar-
derobo. Ce bi bili še panoji v avli, ki so otežkočali dostop do garderobe in pot do stranišča ter panoji v nadstropju, ki so bili tokrat postavljeni ne samo ob ograji, temveč tudi po sredini pred-vežja, bi bil maneverski prostor gostom občutno zmanjšan Kulturni center je moral vse prostore v domu kulture pripraviti tako, daje posvetovanje steklo brez najmanjše ?.apake. Zato je bilo sklicanih tudi več sestankov s predstavniki Zveze ekonomistov Slovenije in Društva ekonomistov Velenje ter sklenjena ustrezna pogodba. Domači ekonomisti so imeli za nemoten potek posvetovanja velik interes, saj so pri predsedniku izvršnega sveta občine sklicali sestanek, kjer je bil navzoč tudi ravnatelj, ki je obljubil, da bo za to posvetovanje vse urejeno. Posvetovanje je uspelo (res je bilo precej manj udeležencev, kot pa so jih pričakovali), organizatorji pa so za pomoč pohvalili delo Kulturnega centra. Še zaradi enega razloga so delavci Kulturnega centra smatrali, da naj bi bili panoji v času posvetovanja odstranjeni: na gledališki predstavi dne 27. marca, ko je bilo v dvorani kar 450 obiskovalcev, so se nekateri pritoževali, ker je bil zaradi panojev oviran dohod do garderob in je bilo premalo prostora v nadstropju za vse, ki so v dveh odmorih zapuščali dvorano.
Iz vsega ugotovljenega izhaja, da v očitnem primeru ni šlo za nikakršno samovoljo ravnatelja, temveč le za splet raznih okoliščin, ki so privedle do
tega. da je bila razstava odstranjena teden dni, potem pa so jo delavci Kulturnega centra v zgornjih prostorih
spet postavili (o čemer p? pisec članka molči). Zbor delavcev ni našel motiva, zakaj bi ravnatelj, ki je sam odobril postavitev te razstave, sicer brez razloga umikal razstavo, očitali so mu le, da prepogosto dovoljuje uporabo prostorov v domu kulture na škodo normalnega vzdrževanja in čiščenja teh prostorov, ki morajo biti zaradi najrazličnejših uporabnikov pripravljeni v različnih časih in zaporedjih uporabe doma. Pisec članka bi moral omeniti vsaj to, da je ravnatelj tov. Vrbiča (telefonski razgovor) zaradi svoje odsotnosti napotil k tehničnemu organizatorju po podrobnejše informacije. Kar pa se tiče očitka, da se je ravnatelj precej potrudil pri razstavi rojaka Feriča, poudarjamo, da se delavci Kulturnega centra pri vsaki razstavi zelo potrudimo, kolikor najbolje moremo in mislimo, da so rezultati vidni. Feričeva razstava sicer ni spadala v redni program, bila paje odobrena s slrani Programskega sveta. Morda pa izhaja slaba volja pisca članka zaradi okoliščine pred letom dni, kosi je Fotokiub prizadeval dobiti
razstavni prostor v knjižnici ravno v času, ko je bila v njej planirana razstava o slovenskem prebuditelju, dr. Josipu Vošnjaku, ob njegovi 150-let-nici rojstva in ob simpoziju, ki ga je Kulturni center priredil ob tem jubileju. Člani Fotokluba (ali vsaj nekateri) tega še dolgo niso mogli doumeti in so intervenirali celo preko OK SZDL in OK ZSMS. Delavci Kulturnega eehtra so ponovno ugotovili, daje bila takrat pravilna odločitev ravnatelja, ki Vošnjakove razstave ni mogel prestaviti, saj je bila pripravljena za širši slovenski prostor.
Ob dejstvu, da po naših močeh dobro sodelujemo z vsemi ljubiteljskimi skupinami in nas zato tembolj moti tak način pisanja, ki naj v kolektiv vnese nemir in trenja. Zahteva po ugotavljanju krivde, po drugi strani pa vnaprejšnja zašli ta določenih delavcev
vnaprejšnja zašli ta določenih delavcev ter opozorilo snažilki, da bo njen ravnatelj že plačal za vse to, ne govorijo o želji članov sekretariata Fotokluba
ZRNO. da bi problem osvetlili z vseh vidikov. Pa še to: na dan objave članka v Našem času, so bili nekateri dvobarvni plakati Kulturnega centra, ki so vabili na koncert in otvoritev razstave, prelepljeni s plakati Fotokluba, prav tako fasada in zidovi doma kulture ter celo propagandni lepaki za samoprispevek.
Zbor delavcev Kulturnega centra »Ivan Napotnik«
Fotokiub Zrno
Mladi člani najuspešnejši v Sloveniji
V Titovem Velenju je bilo v petek, 12. aprila, žiriranje 25. republiške razstave mladinske fotografije. Žirijo so sestavljali likovni kritik Brane Ko-vič, kandidat mojster fotografije Alenka Vidergar ter Marina Lekič, fotoamater I. razreda. Mladi člani Foto kluba Zrno iz Titovega Velenja so bili najuspešnejši v obeh skupinah in sicer do 19 let ter od 19
do 25 let.
V skupini do 19 let je prvo nagrado med posameznimi fotografijami prejel Boštjan Abina, med kolekcijami fotografij pa Selma Filipančič ter Metod Podkrižnik. Drugo nagrado pa je tudi tu osvojil Bol tjan Abina. Diplome so prejeli Jože Povse, Peter Drame, Aljoša Videtič in Darko Skornšek.
V Skupini od 19 do 25 let pa je Darko Lojen prejel drugo nagrado, Vlado Blagus tretjo ter Peter Groznik diplomo.
Tako so člani foto kluba Zrno (nekateri najmlajši so še učenci osnovnih šol — predvsem osnovne šole Antona Aškerca) znova potrdili svoje mesto v slovenski fotografiji, saj so bili uspešnejši kot vsi fotoklubi iz Slovenije skupaj.
To zanimivo fotografijo nam je prinesla Albina Ring iz Podkraja 13 a, na njej pa je Hofova družina iz Doliča. Fotografija je bila posneta leta 1929.
Sašo Židov, osnovna šola Antona Aškerca: Padalci
Iščemo najstarejšo fotografijo
18. aprila 1985
* Titovo Velenje
OBJAVE, RAZPISI...
* stran 9
gorenje
GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, n. sol. o., TITOVO VELENJE	,
Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge
1. VODJA SEKTORJA GOSPODARJENJA
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje:
pod 1. — diplomiran ekonomist ali ekonomist
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj za kandidate z visoko izobrazbo oz. najmanj 5 let delovnih izkuSenj za kandidate z višjo izobrazbo na področju financ
—	pasivno znanje enega tujega jezika
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmeijih.
- Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD Delovna skupnost Splošni posli. Sektor kadrovskih zadev. Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveSčeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE
Komisija za delovna razmeija Elkroj TOZD Konfekcija Šoštanj
dodatno
objavlja
1 štipendijo za poklic
konfekcijski tehnik V. stopnja zahtevnosti
Prijave na razpis sprejema splošni sektor delovne organizacije do 15. 7.1985.
/Q ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje n. sub. o.
Po sklepu Komisije za delovna razmerja Temeljne banke Velenje, vabimo k sodelovanju
DVA DIPLOMIRANA EKONOMISTA ALI EKONOMISTA S 5 LETNIMI DELOVNIMI IZKUŠNJAMI, za področje
1.	VODENJE ODDELKA ORGANIZACIJE IN KONTROLE
2.	VODENJE ODDELKA POSLOVANJA Z OBČANI
Vloge z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov Temeljna banka Velenje, Rudarska 3, 63320 Titovo Velenje.
Hkrati vabimo vse kandidate na oseben razgovor, kjer bodo dobili podrobnejše informacije.
gorenje
GORENJE SOZD, o. o., TITOVO VELENJE DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNI POSLI
Komisija za delovna razmeija
ponovno oglaša prosta dela in naloge:
REFERENTA POŽARNE VARNOSTI V SEKTORJU SPLOŠNIH ZADEV
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje:
—	gasilski tehnik
—	4 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	Šoferski izpit B in C kategorije
—	temeljito poznavanje tehnoloških procesov v DO Gorenje
Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveSčeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo.

DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekosn. sub. o. Titovo Velenje, Koroška37b
DO ,,VEKOS" N. SUB. O. TITOVO VELENJE KOROŠKA 37 b
Na podlagi sklepa 6. redne seje delavskega sveta DO „Ve-kos" in v skladu z določili 87. do 90. člena Statuta DO „Ve-kos" — Titovo Velenje razpisna komisija
RAZPISUJE prosta dela in naloge
DIREKTORJA DO „VEKOS" - TITOVO VELENJE
Za direktoija DO „Vekos" Titovo Velenje je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev za sklenitev del. razmeija in drugimi z zakoni določenimi pogoji izpolnjuje Se naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakoni; samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
—	da je družbenopolitično aktiven,
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji DO kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti,
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri,
—	da ima 3 oz. 5 let delovnih izkuSenj pri opravljanju vodstvenih odgovornih del in nalog,
—	da ima organizacijske sposobnosti,
—	da predloži program razvoja DO za mandatno obdobje.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov:
DO „VEKOS" n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b za razpisno komisijo
Vse prijavljene bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
kovinotehna kovinotehna kovinotehna
'rodajni center Prevalje
Nova vrata bomo odprli jutri ob 12. uri
Dobrodošli!
kovinotehna kovinotehna kovinotehna
10. stran * |"iaS CSS	00 TU IN TAM	Titovo Velenje *	18. aprila 1985
			
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenie za obdobje
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
objavlja
XX. RAZPIS
posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka TOZD in delovnih skupnosti
Razpoložljiva sredstva v višini 75.000.000,00 din
je namenjajo za kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini.
1. Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo*	.
—	delavci, ki združujejo delo v temeljni organizacji zdru-ženegaiiela iri delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali z vezavo lastnih sredstev, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo ter rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ah v kraju, od koder se dnevno voziio v OZD (ima organiziran avtobusni prevoz);
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ah drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali z vezavo lastnih sredstev za pridobitev stanovanjskega posojila;
—	upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ah z vezavo lastnih sredstev pridobijo stanovanjsko posojilo, pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu.
1. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2
2.	Poprečni mesečni čisti, osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji je v letu 1984 znašal 27.762,00 din.
3.	Obrestna merq za posojila iz sredstev vzajemnosti je 5 % letno. Doba odplačila posojil
—	za družbeno izgradnjo je do 10 let
—■ za individualno izgradnjo do 19 let,
s tem, da mesečna anuiteta za odobreno posojilo ne more biti nižja od 500,00 din.
4.	Glede tehnike poslovanja in drugih določil, ki so navedena v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilifi za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, štev. 4/83),
II. Kreditiranje graditve, pridobitve (nakupa) in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti:
1.	Delavci lahko dobijo posojilo za pridobitev (nakup), graditev in prenovo stanovanj In stanovanjskih hiš,'če:
—	so že pridobili pravico do posojila na podlagi namenskega varčevanja ali vezave lastnih sredstev,
—	niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja ah stanovanjske hiše ali imetniki pravice uporabe primernega družbenega stanovanja,
—	predlože kupoprodajno pogodbo ah predpogodbo,
—	predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračunom,
—	imajo stanovanjsko hišo, zgrajeno do III. gradbene faze (pokrit objekt brez vzidanih oken),
—	bodo s prenovo povečali stanovanjsko površino v okviru stanovanjskih normativov ter izvajali tiste posege, ki izboljšujejo stanovanjske razmere, vendar ne sodijo v redno vzdrževanje.
2.	Posojila za gradnjo ah nakup stanovanja ah stanovanj--ske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešene stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. V tem primeru skleneta Samoupravna stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti.
Če delavec ne izprazni stanovanja v roku, kije določen s pogodbo, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo. *
Vsak upravičenec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-člansko družino'70 m , če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m2 na člana, vendar največ 90 m2.
Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki:
—	ima stanovanjsko hišo zgrajeno v višji gradbeni fazii
—	ima slabe stanovanjske razmere
—	kupuje ali gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje.
III. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za pridobitev (nakup), graditev in prenovo, je odvisna od:
—	razmetja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povečanim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu.
Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici:
Ce znaša mesečni skupni čisti dohidek ni člana družine (gospodinjstva) v primerjavi t poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu	Pripada delavcu posojila v odst od cono stanova- nja največ do
do 50%	40%
od 51% do 75%	35%
od 76% do 100%	30%
od 101% do 120%	25%
nad 120%	20%
— je sam ah njegova družina v stanovanjske površine za leto 1984, ki znaša 62.606,00 din/m2. stanju ali težkem materialnem stanju,
težkem zdravstvenem
IV. Na natečaj lahko kandidirajo le tisti, ki predlože:
—	dokazilo o zaključenem namenskem varčevanju pri banki,
—	opis stanovanjskih razmer,
—	kupoprodajno pogodbo, če kupuje etažno staiiovanje ah predpogodbo,
—	gradbeno dovoljenje, če gradi stanovanjsko hišo oziroma jo prenavlja
—	potrdilo o dohodkih družine v zadnjih treh mesecih,
—	izjavo o vseh prejetih posojilih.
Natečaj za posojilo traja do vključno 3. maja 1985,. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu in prijave brez navedene dokumentacije ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije LJUBLJANSKA BANKA
—	TEMELJNA BANKA VELENJE — Oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja Titovo Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem.
Vloge bo pregledala komisija in pripravila predlog za odobritev oziroma zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev. Sklepe o odobritvi ah zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vseh udeležencem natečaja Ljubljanska banka
—	Temeljna banka Velenje najkasneje 60 dni po zaključku natečaja in sklenila z udeleženci natečaja, ki bodo uspeh na natečaju, posojilne pogodbe.
Komisija za razdeljevanje kreditov iz sredstev vzajemnosti
Predsednik Jože Kandolf, s. r.
SRAR
TRGOVINE
PUBERK-SMIHEL-LABOT
3 X VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE
JAFFA
ORANŽE 1 k9
14:
ALV0RADA »VVIENER«
ALi JAC0BS MERIDO
KAVA
89?°
BENSDORP ČOKOLADA 300 g
197
RIZ
lkg
9r
MEHČALEC
ZA PERILO
4L
ŽENSKE HLAČNE ,Q90 NOGAVICE ikoni. Om
WILKINSON BRITVICE u
r
27?
1 dz.
TROVREMENSKI LAK ZA LASE"
S tem kuponom dobite pri SPAR
OTROŠKO
PLASTIČNO * TORBO
V SMIHELU IN LAB0TU IMAMO VSAKO SREDO POPOLDAN ODPRTO, m MALIH VREČK VAM NE ZARAČUNAMO. ^^
PONUDBE VELJAJO D0 30. APR. 85, VSE CENE V ŠILINGIH. ČE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - ŠMIHEL - LAB0T
SRAR
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
Nama Titovo Velenje
Vas vabi v petek, 19. in soboto, 20. aprila oa
KOLESARSKI SEJEM
pred veleblagovnico NAMA v Titovem Velenju
—	strokovni nasvet pri nakupu koles, rezervnih delov in prodaji rabljenih koles
—	ugodni nakupi
—	gostinska ponudba
nama
S KOLESOM PO KOLO PRED VELEBLAGOVNICO
N
18. aprila 1985	* Titovo Velenje	NAS 0BVESCEVALEC	35 * stran 1f
			
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
Rudnik lignitu Velenje
Kadrovska služba	*
komisija za delovna razmerja pri DS TOZD Jamska mehanizacija
OBJAVLJA dela oz. naloge
REZKALSKA DELA (1 izvajalec)
Pogoji:
—	osrednja izobrazba IV. stopnje — oblikovalec kovin
—	I leto delovnih izkušenj
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska slu8ba DO RLV. Prešernova 10. Titovo Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijavljene kandidate ibomo pismeno obvestili v 30 dneh po
opravljeni izbiri.
Srečno!
KOLEDAR
ČETRTEK. 18. aprila - KONRAD
PETEK, 19. aprila - LEON SOBOTA, 20. aprila — NEŽA NEDELJA, 21. aprila — SIMEON
PONEDELJEK, 22. aprila — LEON IDA
TOREK, 23. aprila — VOJKO SREDA, 24. aprila - JURIJ
MALi OGLAS/
PRODAM BOJLER in izmenjevalec za centralno. Telefon: 854-909. PRODAM ZASTAVO 101, dobro ohranjeno. Telefon: 854-016. PRODAM RODOVNIŠKE SIMEN-TALKE, breje telice in krave (odlične molznice), brejo svinjo in dve svinji po 100 kg za zakol. Šentilj pri Mislinji (pri Martinu). Telefon: 855-423, Mlinar.
PRODAM DELE ZA S1MCO 1100 po zelo ugodni ceni. Informacije po telefonu: 855-710.
PRODAM GLASBENI CENTER GORENJE. Telefon: 853-911, zvečer. ANSAMBEL IZ ŠOŠTANJA IŠČE rutinirano pevko (sopran) in trobentača, ki imata izkušnje v narodno
zabavni glasbi. Telefon: 858-059 vsak dan od 16. do 18. ure. ZAPOSLIM ŠIVILJO z delovnimi izkušnjami. Delo je v Spodnji Rečici ob Savinji. Ob zagotovljenem OD možnost dodatnega zaslužka. Telefon: (063) 840-136 od 17. do 21. ure. PRODAM TRI NOVE KOLEK-TORJ E1KP in novo varnostno posodo (501). Telefon: 701-445 od 7. do 14. ure. UGODNO PRODAM »FRAJTO-NARCO«. Informacije na telefon: 888-297.
PRODAM HIŠO v Starem Velenju, Celjska 76, z urejeno projektno dokumentacijo za adaptacijo niše. Poslopje je primerno za obrtno dejavnost (gostinstvo). Ogled možen vsak dan po 15. uri. Informacije po telefonu: (078) 860-332.
PRODAM NOV ČB TELEVIZOR Gorenje. Telefon: 855-701, popoldan. PRODAM COMMODORE 64 s kasetnikom. Telefon: 855-260 med 19. in 20. uro.
PRODAM AUDI 60, letnik 1968 v voznem stanju — kompletnega ali po delih. Damijan Obreza, Trg E. Kardelja 9/c, Titovo Velenje, telefon: 855-529 po 20. uri.
PRODAM VEČ GRADBENIH PARCEL v velikosti 600 m2 ob Savinji — Ločica pri Polzeli. Informacije popoldan po telefonu:737-139. PRODAM TRI KUHINJSKE BARSKE STOLČKE — temno ijav les. Rodič. Vrnjačke banje 4, Titovo Velenje, telefon: 855-082. NAJAMEM GARSONJERO v Titovem Velenju. Šifra: »Redni plačnik«. PRODAM NEMŠKE OVČARJE
Sporočamo vam žalostno vest, daje umrla
Rozalija Kovač
upokojenka TOZD Konfekcija Šoštanj
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Delavci Elkroj Moziije TOZD Konfekcija Šoštanj
Center srednjih Sol TITOVO VELENJE
neom. so), odgovornost
t ENTER SREDNJIH ŠOL. n. sol. o. Titovo Velenje
TOZD DOM UČENCEV
Svet TOZD DOM učencev razpisuje prosta dela in naloge:
RAVNATELJA TOZD DOM UČENCEV
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, so zahtevani še naslednji posebni pogoji:
—	višja strokovna izobrazba
—	pridobljena pedagoška izobrazba ter
—	pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu
Komisija bo pri izbiri upoštevala predloženi program razvoja TOZD DU. Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let. Nastop dela 2. 7. 1985. Stanovanja ni na razpolago.
Center
»za
injih šol. Trg razpisno komisijo«.
elenje
Prijavljene kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ
razpisna komisija
V skladu s 138. členom Statuta VVZ Šoštanj razpisuje razpisna komisija prosta dela in opravila
RAVNATELJA (reelekcija)
Za opravljanje del in nalog ravnatelja je lahko imenovan delavec, ki v skladu s splošnimi zakonskimi pogoji izpolnjuje še naslednje:
—	daje vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec
—	da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti
Delavec bo imenovan za dobo 4. let.
Prijave pošljite na svet VVZ Šoštanj, Koroška 13 — razpisna komisija v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavi je treba predložiti predlog programa razvoja VVZ Šoštanj. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po sklepu sveta VVZ Šoštanj.
stare 6 tednov. Telefon: 888-215. zvečer.
PRODAM WARTBURG limuzina, star 7 let. dobro ohranjen, garažiran. Rado Trobina, Orla vas 12, 63313 Polzela.
PRODAM NOVO PEČ za centralno ogrevanje Feroterm 35, cena 8 SM Informacije na telefon: 855-631. PRODAM PRAŠIČA za zakol, težkega 120 kg. Informacije na telefon: 855-631.
KUPIM RESIVER nad sin 60 W. Ponudbe do 6 SM na naslov: Ivo Jovan. Zgornji Dolič 30, Mislinja. PRODAM KOMBINIRAN KUHINJSKI ELEMENT (pomivalno korito — 2 plinska gorilnika) za 2.5 SM. Telefon: 854-768. PRODAM PLAHTO (cerado) za R 4. Telefon: 853-763.
PRODAM ZASTAVO 850 (kombi) letnik 1980 in Zastavo 750 LC. letnik 1980. Informacije na telefon: 853-323, po 19. uri.
PRODAM 4 aluminijaste obroče za kolesa (feltne) znamke Rial 5.5 coll. in priklop — vlečno kljuko za Lado 1500. F rane Vrbnjak. Vrnjačke banje 3, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM TROSED in dva fotelja. Telefon: 858-370. PRODAM HI-FI STOLP Tehniks -tuner. kasetar. ojačevalec 70/100 W, gramofon, omarica, slušalke in boxe Vvega 120/180 VV, skupaj ali po komponentah. Trdin, Vrnjačke banje 3/14. Titovo Velenje. PRODAM NOV BARVNI TV Gorenje — Korting s teletekstom, pianino in Zastavo 750, star 20 mesecev. Telefon: 853-119 od 17. do 18. ure. UGODNO PRODAM ZELO DOBRO OHRANJENO SPALNICO, informacije na telefon: 853-376 med 19,. in 20. uro. Ogled po dogovoru. POŠTENEGA najditelja denarnice in osebnih dokumentov pred gostilno »Hartelj«, dne 13. 4. 1985 naprošam, da jo proti nagradi vrne na naslov: Viljem Ajdnik, Arnače 12 a, Titovo Velenje ali po telefonu: 888-175.
PRODAM R 4 TL. Informacije po lelefonu: 957-374.
PRODAM Pony kolo z velikimi kolesi, cena po dogovoru. Informacije na telefon: 853-595 od 19. do 21. ure. ZELO UGODNO PRODAM osebni avto Ami super ter zamrzovalno skrinjo 580 1. Panič Novak. Koroška 18. Šoštanj.
UGODNO PRODAM odlično ohranjen osebni avto Pasat. 1976, 96.000 kilometrov. Franc Volovšek. Ljubno 121 a. (063)840-014. PRODAM desni prednji blatnik in masko za R — 12. Napotnik. Nazarje, popoldne.
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n.sol.o. TITOVO VELENJE
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ,TERA" TITOVO VELENJE
ZDRUŽENI SVET TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in .odgovornostmi
—	DIREKTOR TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo agronomske, ekonomske in druge ustrezne smeri
—	da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj
—	da imajo ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se odražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti za delo do delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
— skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Velenje morajo kandidati predložiti koncept uresničevanja razvojnega programa in vodenja temeljne organizacije.
Mandat traja štiri leta.
Rok za prijavo je osem dni od dneva objave razpisa.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
DO „ERA" Titovo Velenje, Titovo Velenje — Kersnikova 1 z oznako:
ZA RAZPISNO KOMISIJO TOK KMETIJSTVO.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na razpis.
DELAVSKI SVET D S S S
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	VODENJE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri
—	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s pridobljeno strokovno izobrazbo ekonomske smeri
—	moralno-politična primernost.
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
DO „ERA" Titovo Velenje — Kersnikova 1, z oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO DSSS.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni zaključenega roka za prijavo na razpis.
V SPOMIN
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob.
(O. Župančič)
Danes, 18. aprila, mineva tretje leto žalosti, odkar ni več med nami ljubljene
hčerke in sestre
Slavice Pečnik
iz Zgornje Črnove4S, Titovo Velenje
Trpka je bolečina v naših srcih in neizmerna praznina, ki si jo zapustila.
Kruta je resnica, da si za vedno in brez slovesa odšla tja, kjer ni trpljenja in ne bolečine — le tema in večna tišina. Draga Slavica, ne moremo doumeti, da se ne boš več vrnila med nas; a vendar, dokler bomo živeli, boš živela v nas in čas nikoli ne bo izbrisal spomina nate.
Prisrčna hvala vsem, ki se je še spominjate, in ustavite korak ob njenem preranem grobu, prižgete
svečko in položite cvet.
Vedno žalujoči: mama Katica, oče Mirko in sestra Marta
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Frančiške Vanovšek
(JOHANOVE MAME)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom prijateljem, sosedom, kolektivu REK — Družbeni standard Titovo Velenje in vsem ostalim za darovano cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja ter za številno
spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Grošlju za dolgoletno zdravljenje, internemu C oddelku Bolnišnice
Slovenj Gradec za lajšanje bolečin v njenih zadnjih dnevih in prim. dr. Fijavžu.
Iskrena hvala tudi dobrim sosedom za izkazano pomoč, govornikom, pevcem in duhovniku.
Vinska gora, 6. aprila 1985
Žalujoči: hčerka Fani Vodušek in sin Ivan Povh z družinama
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, ata, starega ata in
pradedka
Stanka Dobnika
Ravne 26, Šoštanj
se iskreno zahvaljujemo dr. Menihu za vso pozornost in lajšanje bolečin.
Posebna zahvala velja-dobrim sosedom Rehmanovim, Betki Slapnik in Micki Hriberšek za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Za pomoč se zahvaljujemo tudi TUŠ, godbi Zarja, pevcem Čebelica, govornikom Zdravku Mevcu in Milošu Volku, Valču Mevcu, duhovniku za opravljen pogrebni obred ter vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja.
Vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat
iskrena hvala.
V globoki žalosti: žena Angela, hčerki Štefka in Katica z družinama, vnuki in pravnuka ter snaha
Milica
t
'Amatersko gledališče Titovo Velenje
Sredi maja nova premiera
Za velenjsko gledališko skupino je bila minula sezona, kot sami pravijo, kar uspešna. Lani so se na raznih gostovanjih predstavili gledalcem z delom Veter v vejah Sasafrasa. Samo v Titovem Velenju so imeli 9 predstav., od tega 5 za osnovnošolsko mladino, gostovali pa so tudi v drugih krajih izr ven občine in povsod — tako v Skofji Loki, Pirničah, Slovenj Gradcu, Šentjurju, Trnovljah in seveda tudi doma, so njihovo igro zelo lepo sprejeli. To je bilo delo, ki je gledalcem prineslo, kot pravi predsednik izvršnega odbora ' Amaterskega gledališča Velenje, Karli Cretnik, precej razvedrila. Za novo sezono pa so se odločili za delo, ki bo obravnavalo resne, zadeve sedanjega časa. Prav z njim smo se pogovarjali o delu v letošnjem letu.
,,Najprej moram povedati, da smo v letošnji sezoni precej pozni s svojim delom, za kar so krivi tako objektivni, pa tudi nekateri subjektivni razlogi. Pripravljamo delo Antona Leskovca Dva bregova; gre za socialno aktualno dramo. Besedilo smo precej posodobili, ga aktualizirali, tako da na odru obravnavamo tudi sedanje razmere."
V gledališču imate nenehne težave z režiserji?
,,Repertoarna usmeritev našega gledališča je takšna, da se ne želi-
mo vezati na enega režiserja. Menimo, da je delo gledališča lahko aktualno in tudi raznovrstno, če delajo z njim različni režiserji. Ker v tej sezoni nisjno dobili ustreznega režiserja, smo se pač morali odločiti, da bomo v glavnem delali sami. Za mentorja pa smo zaprosili Marjana Belino iz republiške Zveze kulturnih organizacij."
Predvidevali ste, da boste imeli pretmero že konec tega tedna. ,,Žal nam to ni uspelo, pa čeprav smo jo v vašem tedniku napovedali za soboto, 20. aprila. Vzrok je samo eden, delo je zelo zahtevno. Med vajami se nam je porodilo še veliko novih zamisli, nekatere stvari smo sproti spreminjali, zato nam je zmanjkalo časa. Obljubljam pa, da bomo to naše novo delo postavili na oder sredi maja."
Kdo so igralci, koliko jih sodeluje?
Neposrednih vlog je 12, tu je še precej statistov, tako da je vseh na odru približno 25. Če upoštevamo še vse tiste, ki imajo delo za odrom, potem lahko rečem, da je tako ali drugače vključenih vseh 35 članov, kolikor jih šteje sedaj Amatersko gledališče. Moram pa omeniti prijetno novico, da smo skupino zelo pomladili, saj se nam je letos pridružilo precej resnično
Z vaje (-vos-)
27. april - 1. maj
Teden delavskega filma
Občinski svet zveze sindikatov Velenje je v letošnji program prireditev ob praznovanju 27. aprila in 1. maja uvrstil majhno presenečenje;
Od NEDELJE, 21. aprila do ČETRTKA, 25. aprila bo vsak večer ob 20. uri v Filmskem gledališču projekcija celovečernega filma. Pet različnih filmov torej, s skupnim naslovom »Delavski film«. Izbor so opravili sodelavci KINA 16 in Kinopodietia Velenje, ki so se zelo namučili s ponudbo naših distributeijev. • Malo je namreč naslovov, ki bi obravnavali »čisto« delavsko tematiko. Kij ub temu je pripravljeni program pester in zanimiv in bo ob prostem vstopu gotovo pritegnil veliko gledalcev.
PROGRAM:
nedelja, 21. aprila KRONSKA PRIČA (madžarska satirična komedija, režija: Peter Bacso)
ponedeljek, 22. aprila: VONJ TELESA (domača drama, režija: Z. Pavlovič)
torek, 23. aprila: BREZ OMRTVIČENJA (poljska drama,
režija: Andrzej Wajda)
sreda, 24. apnla: SVINČENI ČASI (ZRN, drama, Margarethe von Trotta) č( ■ —
etrtek, 25. aprila: RDEČI (ZDA, zgodovinski spektakel, režija: Warren Beattv)
VABI OBČINSKI SVET ZSS VELENJE
Kegljanje
Nov par točk
Kegljati Šoštanja se naprej uspešno nastopajo v medobčinski kegljaški ligi. V 14. kolu so rta domaČem negij-.scu premagali ekipi Resevne iz Šenljuija z rezultatom 5062:4889. S to zmago so se Soštanjčani ponovno vključili v boj za prvo mesto.
Za ekipo Šoštanja so tokrat kegljali: Glavič884, Križovnik 868,Znidar 848, Sotler 839, S. Fidej 822 in L. Fidej s 801 podrtimi keglji.
Ekipa Šoštanja je po 14. kolu na tretjem mestu. V prihodnjem kolu se bodo kegljači ŠoSlunja v Celju pomerili z ekipo TI M Laško.
Dviganje uteži
V mah dvorani CSS I novo Velenje so se v nedeljo pomerili dvigalci TAK Rudar Titovo Velenje in TAK »Olimpija« iz Ljubljane. Kljub temu.
da so imeli domači dvigalci tekmovalca manj, so se uspešno upirali dobro 'pripravljeni Olimpiji, saj je o zmagovalcu ali neodločenem rezultatu odločal zadnji dvig predstavnika Olimpije Cergolja. Prav tako je z minimalno prednostjo izgubil Tomšič proti Zormanu.
Po prvi polovici so imeli domači tekmovalci celo prednost 10:6, vendar so bili tekmovalci Olimpije z malo športne sreče boljši v sunku in so tako slavili s končnim rezultatom 6:10.
Za Velenje so bili uspešni Vanovšek, Javševec in Sušek. Rezultati po kategorijah- do 56 kg (Jauševec—Svara, 2:U), do bU kg Robida0:2 (brez borbe), do 67,5 kg(Gajšek—Breznikar —0:2), do 75 kg (Tomšič—Zorman — 0:2), do 82.5 kg (Koželj—Borovina — 0:2), do 90 kg (Vanovšek—Hamzič — 2:0), do 100 kg (Sušek—Curk — 2:0). nad 100 kg (VuK—Cergolj - 0:2). Srečanje je sodil Jože ZALUBERŠEK.
Velenjski dvigalci bodo v naslednjem kolu junija gostovali pri »TVD Partizan« Celje. V tem času pa se bodo dvigovalci preizkusili tudi na republiškem prvenstvu v Škotji Loki.
Matjaž KOŽELJ
.pravih začetnikov. Ob tem pa moram žal ugotoviti, da je še vedno premalo resnično mladih. Tu mislim predvsem na mlade s Centra srednjih šol ali pa še mlajše, za katere si želimo, da bi se nam priključili v večjem številu. Hkrati pa se zavedamo, da delo v gledališču zlasti z mladimi, zahteva mnogo truda in trenutno ni posameznika, ki bi bil voljan na tem področju delati."
Dolgoletna želja gledališča je pridobiti poklicnega ali vsaj pol-poklicnega režiserja.
„To je res. 2e dolgo si prizadevamo, da bi bil v Zvezi kulturnih organizacij ali v kulturni skupnosti občine Velenje delavec, ki bi poklicno delal na tem področju. Vendar ne toliko z odraslimi, ampak bi moral biti to človek, ki bi se v glavnem ukvarjal z mladimi. Veliko je mladih, ki so pripravljeni sodelovati, vendar nimamo strokovnega sodelavca, ki bi jih vodil, usmerjal in ustvarjal naš podmladek že v osnovnih šolah."
Kako je z vašo lutkovno sekcijo?
„2al, moram povedati, da tudi tu ni primernega človeka, ki bi skrbel za to delo. Seveda pa so otroci, kot povsod drugod, željni in lačni lutkovnih predstav."
Nogometna reprezentanca spet v Titovem Velenju
Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki je bila lani oktobra na enotedenskih pripravah v Šaleški dolini, je bila posebej zadovoljna z razmerami, ki jih je imela za delo. V Titovem Velenju, Topolšici oziroma v Šoštanju. Prav zato seje trener Miloš Milutinovič odločil, da bo s svojimi izbranci znova prišel na priprave v Šaleško dolino. Reprezentance bodo podobno kot
lani prebivali v hotelu Terme Vesna v Topolšici, trenirali pa bodo na igrišču Usnjarja v Šoštanju. Tuk^j se bodo skušali kar najbolje pripraviti za povratno srečanje z reprezentanco Luk-semburga, 1. maja.
Reprezentantje bodo prišli v Šaleško dolino v sredo, 24. aprila, popoldne ob 16. uri pa bodo na Usnjarjevem igrišču že imeli prvi
trening. Trenirali bodo nato še 25., 27. in 28. aprila, vsakokrat ob 16. uri, za ljubitelje nogometa pa bo še zlasti zanimiv petek, 26. aprila. Tega dne se bodo reprezentantje na Rudarjevem igrišču v Titovem Velenju, sestali z drugoligašem Mariborom. Srečanje se bo začelo ob 16. uri. Čisti dohodek s te tekme bo ZTKO Velenje namenila za izgradnjo športnih objektov.
Velenje: Zamet 28:11
Na eni strani smo videli zelo razigrane domače igralke, na drugi pa zelo slabe gostje, ki s prikazano igro ne sodijo v drugo rokometno ligo. Domače rokometašice so odlično igrale predvsem v prvem delu srečanja, ko so si priigrale kar 12 zadetkov prednosti. Rezultat prvega polčasa je bil 14:4 v njihovo korist.
Zadetke so dosegle: B. Jurič 7, Podrzavnik 5, N. Jurič. Golič, Bovha po 4. Rednak 3. Misavljevič 1.
V naslednjem koluse bodovderbiju dna lestvice sestale v gosteh z ekipo Zrinski. ki za njimi zaostaja točko. Trenutno pa so rokometašice Velenja po 15. kolih z 10 točkami na 9. mestu.
Inles: Šoštanj 18:23
Rokometaši Šoštanja so z zmago proti ekipi Inlesa prevzeli prvo mesto na prvenstveni lestvici. Pred dru-gouvrščeno Ajdovščino imajo dve točki prednosti.
Zmago v slovenskem derbiju so si rokometaši Šoštanja zagotovili zdobro igro tako v obrambi kot tudi v napadu, saj so v vseh elementih nadigrali svoje nasprotnike.
V prihodnjem kolu Šoštanjčani na domačem igrišču gostijo rokometaše Minerve.
Proti Inlesu so za Šoštanj zaigrali: Vajdl.Čatar, Puc 13, Ramšak l.Ocvirk 2. Frankovič. Požun 1, Lesjak 5, Medved 1, Vračar. Gradišnik.
Alples: Šmartno 35:17
$marčanke so v srečanju z ekipo Alplesa v Škotji Loki zaigrale zelo slabo in visoko izgubile, rezultat srečanja 35:17.
Rokometašice Alplesa so si zmago zagotovile že v prvih minutah tekme.
Sniarčanke so v 15. kolih zbrale le 7 točk in so trenutno na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice. V prihodnjem kolu se boc o na domačem igrišču sestale z ekipo Iskre.
V Škofji Loki so za Šmartno nastopile: Centrih, Omladič 7, Zupan. Blatnik 1. Trobina 1, Jud 1, Golič 3, Bizjak 2. M. Bole I.Tanja Bole, Mojca Križ 1. Meta Križ
Rudar: Železničar 2:1
Le približno SO gledalcev se je v nedeljo zbralo na tribunah Rudarjevega igrišča ob jezeru. Pa še ti so bili s tekmo nezadovoljni, saj seje srečanje začelo s 7-niinutno zamudo, ker so predstavniki Rudarja šele ob 1630(čas, predviden za začetek tekme), začeli obešati mreže na okvir gola. Tudi pionirjev, ki bi pobirali žoge za vrati, bolj redko vidimo.
Ker je bilo n.-deljsko popoldne zelo hladno in deževno, so bili gledalci v začetku upravičeno jezni na takšen odnos uprave Rudarja. Ko pa se je srečanje začelo, so se gledalci vendarle nekoliko ogreli ob dobri igri domačih nogometašev. Njihove akcije so bile resnično zelo lepe. Nenehno so oblegali nasprotnikov gol z nevarnimi napadi. Žal. so v prvem polčasu le eno priložnost sprt menili v zadetek. Po lepi akciji Nabrnika je v 33. minuti najnevarnejši velenjski napadalec lioškovič prvič premagal vratarja Železničarja. Gos-.je so le redko v prvem delu prihajali pred vrata domačega vratarja Verboma. Praktično ni imel pravega dela. V drugem delu. zlasti v začetku, pa sije pošteno ogrel dlani, saj so domači igralci zelo popustili in v tem delu so bili gostje listi, ki so narekovali ton igri. Njihova borbena igraje rodila sadove v 60. minuti, ko so rezultat izenačili. Po tem zadetku so domači nogometaši spe; zaigrali zelo borbeno, vendar pa so bile njihove akcije pogosto neorganizirane, tekle pa so v glavnem po sredini igrišča. Ko so se gledalci že sprijaznili zdelitvijo točk. je
10 minut pred koncem tekme na sredini igrišča dobil žogo Kaligaro, lepoje ušel po desni strani, poslal lep pred-ložek pred gostujočega vrataija kjer je Boškovič z mojstrskim strelom v glavo drugič zatresel mrežo Železničaija in zagotovil svoji ekipi obe točki.
V	naslednjem kelu bodo Velenjčani gostovali v Kopru, ki je najresnejši kandidat za osvojitev republiškega naslova.
Kovinar: Šmartno 4:2
Nogometašem Šmartnega ob Paki je na nedeljskem srečanju v Mariboru znova »spodrsnilo«. Z ekipo Kovinarja so namreč izgubili z rezultatom
4:2.
Gostitelji so povedli že z 4:0, ko so se napadalci Snrartnega »prebudili« in v dobrih 15. minutah dvakrat zapored zatresli nasprotnikova vrata. Najprej je bil za Šmarčane uspešen Kolenc. nato pa Se M. Kcpušar.
V	prihodnjem kolu se bo enajsterica Iva Brdnika na domačem igrišču sestala s trenutno drugouvrščenim Slovanom.
t.kipa Šmartnega je proti Kovinarju zaigrala v naslednji postavi: Pusovnik. lajdiga. Maketič (Bolko). Zvir (J. kopušar). Rednjak. Matko, Gro-beljšek. M. Kopušar. Korber. Laznik. Kolenc.
Košarka
Pionirji »Šaleške" 4. v Sloveniji
Občinska selekcija pionirjev v košarki (letnik 1970 in mlajši) je dosegla lep uspeh z osvojitvijo 4. mesta v Sloveniji, saj je bila tokrat konkurenca izredno močna. V četrtfinalu je ekipa Šaleške premagala vrstnike Koroške z rezultatom 100:27, v polftnalu pa ekipi Cometa s 73:55 in Savinjske s 62:60.
Finale je bilo v Domžalah, pomerile pa so se ekipe Domžale-Kamnik, Gorenjska, Maribor in Šaleška. Po porazu z ekipo Maribora je ekipa Šaleške igrala za 3. mesto z Domžalami. Tekmo
je izgubila s samo točko razlike in po podaljšku. Rezultat je bil 66:67 (60:60. 29:32). Za poraz je bila kriva tudi odločitev sodnika, kije pet sekund pred koncem odvzel žogo Šaleški, kije vodila za točko, kar je nasprotnik izkoristil in zmagal.
Poudariti velja, da so bili igralci ostalih ekip višji od košarkarjev Šaleške, saj so imeli v ekipah tudi do tri igralce višje od 190 cm, v ekipi Šaleške pa je bil najvišji igralec visok le 186 cm. Vse ostale ekipe so imele za izbor selekcije tudi širše območje, ekipa Šaleške
pa je bila sestavljena samo iz učencev osnovnih šol Titovega Velenja.
Za borbeno in požrtvovalno igro velja pohvalit; vse igralce, še posebej pa Marka Mrzela, Matjaža Vovka, Robija Vinkoviča, Grego Gojeviča in Dževada Kadniča. Koše na tekmi z Domžalami so dosegli Marko Mrzel 19, Grega Gojevič 10, Dževad Kadnič 7, Robi Vinkovič 17 in Matjaž Vovk 12.
Matjan Kristan
Od leve proti desni — stojijo: Matjaž Vovk, Dževad Kadnič, Robi Jarh, Grega Gojevič, Marko Mrzel, Leon Torey, trener Marjan Kristan; čepijo: Aleš Ocvirk, Džemal Kadnič, Zlatko Benčič, Sašo Pinter, Peter Zdovc in Robi Vinkovič, manjka Robi Goršek.
Turnir v malem nogometu
To soboto, 20. aprila, bo nadvse veselo in zanimivo na rokometnem igrišču v Šoštanju, kjer se bodo podila za žogo dekleta. Osnovna organizacija ZSMS Šoštanj je namreč pripravila prvi turnir v malem nogometu za dekleta. Nastopilo bo šest ekip, zmagovalke pa prejmejo lep pokal. To športno prireditev, začela se bo ob 16. uri. so mladinci pripravili ob 27. aprilu in prazniku dela. Nanjo pa seveda vabijo kar največ občanov.
Teniška igrišča oživela
Ob velenjskem jezeru se je začela nova teniška sezona. Zagnani člani Šaleškega teniškega kluba so razmeroma v kratkem času usposobili igrišča. ki so dobro prestala hudo zimo. Letos bo na njih zelo živahno, saj bodo člani kluba med drugim organizirali teniško šolo in dva večja turnirja — turnir za rudarsko svetilko in člansko prvenstvo Slovenije za veterane.
Hkrati Šaleški teniški klub vabi nove člane. Vsakdo, ki ga veseli ta šport, se lahko vpiše na igrišču vsak ponedeljek, sredo in petek, od 16. do 18. ure. Vpisali bodo do 25. aprila.
Akademski ples
Kot smo že v prejšnji števili Našega časa zapisali, praznuje letos Šaleški študentski klub srebrni jubilej. Zato bo tudi aka- I
demski ples, ki ga vsako leto pripravijo, še toliko bolj slovesen. Zal pa smo zadnjič napačno zapisali datum, zato tokrat napako popravljamo. Akademski ples bo 20. aprila ob 19.30 v hotelu Paka v Titovem Velenju.
Velenjske starešine tretji
Konec marca je bilo na Golteh 1. zimsko srečanje pripadnikov JLA, teritorialnih enot, zveze rezervnih vojaških starešin in borcev NOV. Tekmovalci so se pomerili v veleslalomu, med sodelujočimi pa je bila tudi ekipa rezervnih starešin občinske organizacije ZRVS Velenje, ki so jo sestavljali Janez Ramšak, Stanko Tanjšek in Stane Tepej, osvojili pa so odlično tretje mesto.
B. M.
Cooperjev test
Med številnimi športno-rekreativni-mi aktivnostmi, ki so zelo koristne za posameznikovo zdravje in počutje je tudi Cooperjev test, zlasti v naravnem okolju. Več tecite in dalj boste živeli, je že dolgo znana ugotovitev mnogih strokovnjakov in vedno bolj tudi zdravnikov. Tudi vi boste v današnjem načinu življenja in dela izpostavljeni različnim motečim dejavnikom in stresom, ki nedvomno rušijo vaše biopsihosocialno ravnovesje.
Tek v naravnem okolju ali pa na atletski stezi koristi vsakomur, ne glede na spol in starost. Če ste se odločili, da se boste priključili posameznim občanom, ki se vsako leto udeleže Cooperjevega testa, ki ga organizira Zveza telesnokultumih organizacij občine Velenje, 22. in 23. aprila, od 17. do 19. ure na atletskem stadionu, bomo' vsekakor zadovoljni, predvsem pa vsi tisti, ki si bodo s tem poskušali izboljšati io ohraniti svoje zdravje in počutje.
Na svidenje na stadionu!