Razne stvari. Iz domačlh krajev. Slovensko društvo priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. sušca 1903 ob 3. uri popoldne v dvorani >Narodnega doma« v Mariboru. Na doevnem redu je: 1. poročilo državnega poslanca o političnem položaju, 2. poročilo o slovenskem vseučiliSkem vpraSanju, 3. poročilo odborovo, 4. voIitev novega odbora, 5. slučajni predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi vabi o d b o r. Nemška nesramnost. Zadnja >Marburgerica« piSe zopet predrzno nesramno o spodnještajerskih Slovencih. Ona pravi, da je v mariborskem okrožnem sodnijskem okraja v enem letu več hudodelcev nego v največjem nemškem v desetib letih skupaj; ljudje, ki morijo svoje otroke, ki jih pečejo in pojedo, se baje težko najdejo pri najbolj neomikanih narodih tako gosto posejani, kakor pri Slovencih; pripoveduje svojim nemSkim bralcem, da je pri Slovencih navada, da možje, tasti in zeti morijo svoje žene, jih sesekavajo ter dajejo svinjam jesti; na Slovenskem se nahajajo okraji, kjer je človek v vednem strahu za svoje življenje. Slovenci, tako piše list o Vas, katerega vzdržujejo nemSki meSSani, uradniki, trgovci in krčmarji. Da se slovenski narod tako nesramo in podlo sramoti, dopuSčajo ti nemSki stanovi brez vsakega obotavljanja! Na naših slovenskih tleh postajajo ti ljudje tako ošabni in predrzni! Slovenci, ali hočete to brez ugovora prenašati? Ali se daste tako zasramovati od ljudij, kateri jedo vaS kruh? Ali nimate res nič več ponosa v sebi ? Terjajmo slovenske uradnike, podpirajmo svoje slovenske trgovce in krčmarje! Zahtevajmo odločno, da se v r ž e j o iz vsake trgovine in krčme listi, ki tako nesramno in sovražDo pišejo o Vas! Slovenci, na lastnih tleh se ne dajmo blatiti! To je kri vaše krvi! 0 morilcu Weindingerju piSe zadnja «Marburgerca», da je Slovenec. Nemci pa bodo to verjeli! Resnica pa je, da je ta morilec rojen Gradčan in da je Nemec! Mi bi lahko omenjenemu listu vrnili nesramnost ter rekli: Take nositelje omike pošiljate Nemci med nas, kakor ie Weindinger, a mi tega nočemo! A neresnico, da bi bil ta morilec naš rojak, odločno zavračamo! Prišel je med nas le krast in klat! Imejte ga vi, kajti on je kri iz vaSe krvi! Ropar Weindinger vjet V soboto 21. t. m. so vjeli v Cogetincih glasovitega roparja Mihaela WeiDdingerja, radi katerega je živelo vse prebivalstvo Slovenskih goric v velikem strahu in radi katerega je bilo oroinistvo na nogah noč in dan. Skoro Stiri tedne so ga iskali, pa zasledovanec je imel dobra skrivaliSča t razliftnih kolarnicah in flupah. V noči od 20. na 21. t. m. je udrl Weindinger v klet kmeta Kolbla v Cogetincih ter si z vinom začel gasiti žejo. Navlekel se ga je poSteno. Posestmk je zapazil tatu, ki je zbežal vsled tega v gospodarsko poslopje v seno. Kolbl je poklical med tem svoje ljudi, ki so se oborožili z vdami, grabljami in različnim drugim orodjem ter so šli begunca iskat. Ko so nekoliko časa zaman iskali, začeli so seno preobračati ter so končno zadeli ob Weindingerja, ki }e bil močno pijan, kajti zavžito vino ga je tembolj opijanilo, ker je bil jako sestradan. Roparju so potem zvezali z vrvjo roke na hrbtu ter sta ga tamoSnji župan Martin Holz in občinski odbornik Jožef Vogrin s pomočjo dveh kmečkih fantov peljala k Sv. Trojici na orožniško postaio. TamoSnji zdravnik mu je obvezal rano, katero so naredili Weindingerju z vilami, ko so ga iskali v senu. V pisarni trojiške postaje ga je tamošnji postajevodja zaslišal. Weiadinger je takoj obstal umor viničarieve hCere B>alič ter je rekel, da je bil pred utnorom v kolarnici skrit. Na vprašanje, zakaj je Rozalijo Hvalič umoril, }e odgovoril: »Vsled revščine, nisem imel dela in tudi nič jesti!« Ko ga je postajevodja vprašal, če bi jo bil tudi umoril, ako bi mu bila dala denar, je rekel da ne. Popoldne so oddali roparja v sodnijski zapor pri Sv. Lenartu in zvečer ob pol 7. uri je prišla eskorta v Maribor. Velika množica ljudi je spremljala roparja skozi ulice, skozi katere so ga gnali orožniki. Weindinger izgleda jako klaverno, raztrgan je in mrsav ter bled in suh, kar je lahko umevno, ker je mnogo lakote trpel in ni bil nikdar varen pred svojimi zasledovalci. Ni še treba pristaviti, da si je prebivalstvo kar oddahnilo, ko je slišalo, da je zločinec na varnem. Promocija. Gosp. Ljudevit Stiker, odvetniški koncipijent pn g. dr. J. Sernecu v Celju je bil promoviran v soboto 21. t. m. v Gradcu doktorjem prava. Castnim članom imenovalo je slov. delavsko druStvo v Hambornu na Pruskem, preč gosp. o. Kasijana Zemljak, frančiškanskega gvardijana na Sveti Gori pri Gorici. Mariborske novice. Pri stavbarskemu mojstru gosp. Derwuscheku uslužbena Karol Schiicker in Anton Pukl sta kradla svojemu gospodu seno ter ga prodajala. Zato je dobil prvi dva meseca ostrega zapora, drugi pa tri tedne. — Blizu Strašilove hiSe so potegnili iz Drave v torek, 17. t. m.. 521etnega delavca Matija Krebs c d Sv. Križa pri Ljutomeru, ki je v pijanosti utonil. V suknji so naSli steklenico žgania. — V torek, 17. t. m., je udaril konj občinskega predstoinika Lešnika iz Sv. Nikolaja pred gostilno Holzknechta v Manboru posestnika Jan. Breznik iz Sv. Nikolaja tako nesrečno v trebuh, da je kmalo umrl. — Na Kalvariji pri Mariboru so našli v četrtek, 19. t. m., mrtvo truplo. Preiskava je dognala, da je samomorilec Gustav Kronabethvogel, odvetniSki solicitator iz Ljubljane. — V nedeljo zvečer, 22. t. m., je zabodel v Sp. Pobrežah pri Mariboru kovaSki mojster Bregant kovača južne železnice Leskovarja z nožem v srce, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. — V soboto, 21. t. m., ie bilo ukradeno posestniku Petru More iz Janževega vrha pri Ribnici med službo božjo v stolni cerkvi 100 kron. — V ponedeljek, 23. t. m., je padel na tukajSniem južnem kolodvoru blapec pivovarne Gotz, Janez Mulec, pri nalaganju hmela tako nesrečno z voza, da si je zlomil levo roko. — V ponedeljek, 23. t. m., se je odigial v jedni mariborskih ulic žalosten prizor. Po ulici je Sla mati s svoiim otrokom. Mati je bila pijana in se je vedla tako, da jo je policaj prijel in odgnal v zapor. Še nedolžen otrok je žalostno gledal za svojo materjo ter bridko jokal. — Vceraj, 25. t. m., se je vrSila v Narodnem domu odbodnica priljubljenega družabnika dr. Vlad. Serneca. Umrl je dne 24. februarja bivži mariborski notar g. dr. Franc Radey v 72. letu svoje starosti. Ptnjske novice. Občinski tajnik Ernest Schallaun, o katerem smo zadnjič poročali, da je zbolel na umu, je v Gradcu utnrl. — Dne 17. t m. je umrl tukaj orožniški stažmojster v pokoju g. Franc Govedič. — V tukajšnjo jočo pri okrajni sodniji so pripeijali 17. t. m. znanega tihotapca s svinjami Jožefa Vidovič iz Male Varnice v Halozah. S trtnimi koli so ubih hrvaški delavci 18 letnega fanta dne 19. t m. pri Sv. Barbari v Halozah. Fantje so se stepli 15. t. m. v Očeslavcih na potu iz cerkve. Klali so se prar po mesarsko. Eden izmed ranjenih je že v radgonski bolnišnici umrl, štirje drugi so nevarno ranjeni. Fantje napodili komisijo. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju so fantje v vinogradu rigolili. Prišla je tja tudi komisija, da mejo pri vinogradu določi. Fantje so pa začeli komisiji žugati ter so jo slednjič nagnali. Seveda si zdaj svojo vročo kri pri c k. sodniji v Ptuju hladijo. Fantje so iz Št. Lovrenca. Pozivnice za nabor razpošilja tudi mariborsko okrajno glavarstvo le v nemškem jeziku. Slovenski mladeniči, vrnite jih glavarstvu s pripombo, da vam naj pošlje slovenske pozivnice Isto svetujemo županom, druStvom, ki dobivajo od glavarstva le nemške dopise. Dosti dolgo smo pustili zanemarjati in zaničevati nas slovenski jezik, odslej bodi konec naSi potrpežljivosti! Tirjajmo odločno, da naj ublastva spoštujejo naS jezik, kakor iim to veleva cesarska postava! V potoku utonil. Dne 12. t. mes. je utonil v Gornjih Ivanjcsh stanujoči prevžitkar Peter Šiško. Obiskal je svojega sina ter je potem malo dobre jvolje nastopil pot proti domu — in tudi v večnost. Na potu je moral čez neko brv. Bržčas je zgubil ravnotežje ter je padel v potok, kjer je utonil. Žapanom y Slovenjgradcu je izvoljen usnjar Franc Pototschnig m odvetnik dr. M. Kiesewetter njegovim namestnikom. Slovenski Gradec ima nemško županstvo! Ormoški okrajni zastop. Cesar je potrdil izvolitev dr. Ormileca načelnikom in Ivana Kočevarja podnačelnikom okrajnega zastopa ormoškega. Iz Ribnice na Pohorju nam pišejo: Nevarnega Pavliča so vjeli Št. Lorenški orožniki v Rotenbergu, ko je drva napravljal. Tukajšnji orožniki so se silno trudili, pa jim je le pete odnesel v sosedni kraj. — V kamnolomu je železna palica spodletela ter nekega delavca hudo udarila, vendar je upanje, da bode okreval. — Kajzar Lesjakovega fanta, šolarja. iz Janževega vrha je pn Breznu stroj od poštnega vlaka dobil, ter mu eno nogo popolnorna zdrobil, drugi pa nekaj prstov pobral. Siroteja so v bolniSnico prepeljali ter se jako dvomi, da bode ostal Se pri življenju. — Velikanski pogreb, kakorSnega Ribnica ne vidi lahko, je bil v nedeljo 22. svečana, ko so pokopali g. Rudolfa Tommasi. Rojen je bil Lah v vasi Mugio na Laškem. Ogenj. V Otiskem vrhu je zgorelo 10. t. m. posestvo Avgusta PlaninSeca p. d. Peharja. Živino in vozove so Se rešili. Škode trpi posestnik okoli 6000 kron, zavarovalnina pa znaša samo 3790 kron. — Dne 20. t. m. je zgorela viničanja posestnice Aloizije Lah v Janžkem vrhu pri Ptujski gori Zgorelo je vse, še celo krava, tele in svinje so zgoreli. Škode ie okoli 800 kron. Hiša je bila zavarovana. Viničar trpi veliko škode, ker mu }e vse zgorelo. — Ravno isti dan proti polnoči je zaCelo goreti gospodarsko poslopje Antona Cist v Kostaji vesi, obftina Gornja Ložnica V kratkem času je ogenj uničil gospodarsko poslopje in hišo. Zgorelo je vse pohištvo, vsa živila in vsi vozovi. Kako da je nastal ogenj, se ne ve. Poslopje je bilo zavarovano za 1200 kron, škoda pa znaSa čez 1400 kron. Dmrl je v Konjicah dne 18. t. m. posestnik Frane Verbnigg. Notarsko slnžbo v Konjicah bo začasno opravljal g. Karol Hanss. Šmarje pri Jelšah. Pri nas je bil že dolgo mir in lepa zastopnost. Toda v novej- Sem času se je začelo neko gibanje in hujskanje ter kaljenje ljubega miru. Pri tem si nemirneži radi izposojujejo posamezne osebe, rekši, ta sam je to kriv, med tem ko vsak, ki prav vidi, ve, da tak hujskač hoče povzdigniti svojo osebo na visok steber, med tem, ko svojega bližnjega v blato tepta. Svariti moramo torej: pozor pred hujskači, da si po neprevidaosti nikdo ne nakoplje sitnobe! Podlo je trditi, da samo ena oseba more zvišati občini davek, žalostno na drugi strani, če se za občinskega odbornika sposoben kmet izgovarja z besedami: ne grem k volitvi več, in se ne dam voliti, 6e rečejo, da je greh dekan ali kaplan! Kje je značaj, kje lastno prepričanje, kje požrtvovalnost za občni blagor, 6e se izgovarja mož s tako prazmmi besedami! Celjske novice. Po dolgi bolezni ie umrl v četrtek 19. t ra. gostilničar pri «Stadt Graz», Blaž SimoniSek. Bil je Slovencem prijazen mož. — V okolici se je že vršil četrti zaupni shod Slovencev dne 22. t. m. v Lokrovcu. Zborovalci so navduSeno prisegli ostati zvesti in neizprosni Slovenci. Celjske porotne obravnave. V ponedeljek, dne 16. t. m. je stal pred porotniki 37 letni opekarski delavec Franc Marinšek iz Gornie Ložnice, ker je lansko leto meseca oktobra ubil Simona Rihter. Obsojen \e bil na 7 let težke ječe. — Ker je oropal Francu Vadraš uro, zato je dobil 24 letni zidar Svet iz Sl. Pavla pri Preboldu 5 let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec. Obsojenec je že bil večkrat zavoljo tatvine kaznovan. — 261etni hlapec Martin Rehar iz Popelno je dobil zavoljo prestopka zoper nravnost 5 let težke je.>e z mesečnim postom. — Klobučar Perehlm iz Rečice se je zagovarjal pred porotniki zavoljo požiga ter je bil oproščen. — Jurij Zupanc iz Dol je bil obsojen na 6 mesečno ječo, ker je umoril v silobranu svojega sina Martiaa. Ana Habijan, ki je kradla po sejmih in cerkvenih shodih, ter so jo zasafili pri žepni tatvini v Brežicah, je bila obsojena na 5 let težke ječe. — V sredo, dne 18. t. m. sta bila obsojena 16 letni Biaž Oberski od Sv. Križa pri Slatini in 151etni Rudolf Vidmar iz Negove pri Kostrivnici vsak na tri leta težke ječe, poostrene z mesečnim postom. Kakor smo že poročali, sta oropala 14. novembra 1. 1. beračico Marijo Krumpak njenega imetja, obstoiečega iz nekoliko kronic. Pri obravnavi sta se vedla zatoženca jako predrzno ter sta posluSala obsodbo z največjo malomarnostio.  Roparji so ulomili v petek 20. t m. v pisarnii tovarne v Štoreh. Prepodil jih je nočni čuvaj, da niso mogli nič seboj vzeti. Tatom so že na sledu. Vlak je povozil 17. t. m. blizu postaje Vuhred 141etnega sina posestnika Ignaca Kaizer p. d. Lesjak v Janževem vrhu. Fant je Sel čez tir, čeravno so bile zatvornice zaprte ter mu je odrezal vlak pri gležnju nogo in ga nekoliko poškodoval. V Levcu pri Celju je udarila veja posestnika Planinšeka, ko |e isti podiral drevo, tako nesrečno po glavi, da se je zgrudil mrtev na tla. Po naključju nstrelil. Jakob Krajnc, viničar-ki sin in Jožef Petrovič, gostilničar v Bezovcih, sta pregledovala dne 19. t. m. neko puSko. Petrovič je napel petelina, ki se pa je vsled slabega peresa sprožil ter je tako težko ranil Krajnca, da je isti vsled dobljene rane kmalu utnrl. Zastrupila se je v Vitanju 201etna dekla Ana Gmlšek. Nagrado za rešitev življenja je dobil v Brežicah Franc Godler, ker je reSil 9. marca 1. 1. perico Suzano Pribil iz Save. Brod čez Savo se je otvoril ta mesec na Blanci pn Sevniei. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pSenice 15 K 50 v, rži 13 K 50 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 30 v, koruze 14 K 60 v, prosa 15 K 40 v, ajde 16 K 40 v, fižole 22 K. — N a D u n a j u: 60 kg pšenice 7 K 58 vin., rži 6 K 91 vin., ovsa 6 K 39 vin. Sejmi na Sp Štajerskem meseca marcija. Lučane 3., D"bova26. Kapela pri Brežicah 10, Videm 18, Zdole 16, Frankolovo 17., Sv. Jurij ob juž žel. 12, S*. Ožbolt na Pernovem 21., Rečica 17, Sv. Barbara pri Konjicah 20, Oplotniea 3, Sv. Peter pri Kozjetn 6, PilStanj 2, Planina 2.. Podčetrtek 17, Dol 10, Sv. Jedert 21, Trbovlje 17., Marenberg 2, Vuhred 10., Sv. Ilj v Slov. gor. 20., Sv. Magdalena pn Mariboru 11., Rače 3., Selnica 12., Studenci pri Mariboru 20., Svičina (samo za blagc) 20., Ctnurek 17, S*. Jedert 17., Sv. Barbara v Halozah 20., Cirkovce 2., Ptujska gora 18, Sv Lovreoc na Dr. polju 12., Kostrivnica 10., Podplat 27, Rogatec 21., Sigersberg 21, Sp. Polskava 10., Zibika 20., Sv. Jurij pod Taborom 10., Vransko 3. Cerkf ene stvarl Umeščen bo na župnijo sv. Magdaleno v Manboru č. gosp. Simon Gaberc dne 1. marca po preč. g. kanoniku J. Vohu in isti dan na župnijo Studenice č. g. Jože Cede po preč. g. kanoniku Jožefu Majcen. Duhovniške vesti. Kot provizor vFratn pride C. g. Jakob Kranjc. dosedaj provizor v Studenicah. — Premeščen je 6. g. kapelan Franč. Spindler iz Vojnika k sv. Magdaleni v Mariboru. Društvena poročila. Drnžbi sv. Cirila in Metoda so od 30 decernbra 1902 do 5. februarja 1903 puslali prispevke p. n. gospoda in drušlva: Kapl. Jos. Lenarčič pri Sv Petru ob Radgoni za -Orm. spom.» 2 K, neimenovan v Ivankovcih isto 1 K, kapl. Fr. Gomilšek pri Sv. Barbari ob Mariboru dar Mohorjanov 10 K, dek. Fr. Zuža na Laškem volilo f žup. Jak. Smole čistih 357 K, moška v Ormožu 30 K. Družba je sklenila leto 1902 s primanrkljajera v znesku 1069 69 K. — Nadučitelj Mat Šmid v Podgorju pri Slov. Gradcu zbirko 10 K, žup. Fr. Zdolšek pri Sv. Jerneju (Štaj.) dar Mohorjanov 2 K, za «Ormo8ke spomine« so poslali: dekan Jos. Žtčkar v Vidmu 10 K, posojilnica v Ptuju 4 K; p o družnice: na Vranskem 170 K, ženska v Ribnici 171 K, za Šmarje in Slatino 97 K, ženska za Sv. Lovrenc nad Mariborom 70 K; kapl. V. JanžekoviČ pri Sv. Miklavžu ob Ljutomeru 1 K, posojilniea na Dolu pri Hrastniku 40 K, županstvo islotam 20 K, učitelj A. Godec v Lt mbahu pri Mariboru 6 K; podružnice: ženska za Ruše in okolico 90 K. v Ljutomeru iz nabiralnika 12 K. Uzorna pravila za Marijine družbe, mladeniške in dekliške, katere je odobnl preč. kn. fik. lav. ordinarijat dne 22. nov. 1902, so izšle v zalogi kat. tiskovnega druStva v jako ukusni zunanji obliki in se dobš v tiskarni sv. Cirila. Pravila služijo ob enem za vsprejemnice in stanejo 100 kom. za mladeniške Mar. družbe 2 K, za dekliske pa 3 K. S temi vsprejemnicami bo gotovo ustreženo snovateliem novih Marijinih družb. Našim bralnim in izobraževalnim drnštvom priporočamo, da prej ko slej pristopijo kot udje k «Slov. krSčanskosocijalni zvezi* v Ljubljani. Dotične tiskovine so se iim itak že doposlale. O pristopu naj sklepajo občni zbori. Kjer se je to pozabilo, naj se zgodi na izvenrednem občnem zboru. Želimo, da v kratkem času ljubljanska «Zveza» združi vsa slovenska izobraževalna društva po slovenskih deželah, da bodo ista lažje izvrSevala prevažno kulturno delo po enotnem načrtu, da se bo po uplivu «Zveze» prava kr-sčansko-slovenska izobrazba razširila tudi v najskrajnejše in najbolj zanemarjene kotičke slovenske domovine. Kaj jg s podružnico Slomšekove zveze na Stajerskem? Minulo je leto, ko se je storil prvi korak za ustanovitev Slomšekove podružnice za ves Slov. Štajer. Uspehi 80 bili prav dobri in društvo bilo bi glede Stevila udov Cast katoliskemu učitelj- stvu Slov. Štajerja. A da se društvo ni usta novilo, temu ni kriv ustanovni odbor. Dne 29. decembra 1901 sklenilo se je pri glavnem zboru Slomšekove zveze v Liubljani spremeniti § 42 društvenih pravil tako, da se more učiteljstvo več, in ne samo enega ali dveh okrajev združiti v posebfio podružnico. Ker se pa sprememba pravil v tem smislu do zdaj še ni izvršila, je torej ustanovitev SlomSekove podružDice za ves Slov. Štajer nemogoča. 14 mesecev čakati je dolgo in če po tolikem času zaključi odbor svoje delovanje in se odslovi, ne vedoč ali bode kedaj mogel začeti svojo akcijo ali ne, to mu nikdo ne more v zlo šteti. Hvala vsem, ki so ga podpirali. Iz Hajdina «Kmetijsko bralno pri Ptnju. Tukajšnje društvo v Hajdinu* je  imelo dne 8. svečana za 1. 1903 svoj redni  občni zbor, pri katerem je bii izvoljen sledeči odbor, gg.: Andrej Šlamberger, predsednik; č. g. Jan. Rožman, podpredsednik; Alojz Pogruje, blagajnik; Jan. Hostnik, km. fant, tajnik; Janez Grahar, km. lant in Ognjeslav Muzek, odbornika. Za tem je sledil srefiolov, katerega je Ijudstvo nestrpno čakalo. Ia ko so se začeli dobitki deliti. so nekateri bili prav veselih obrazov, drugi so se pa kislo držali, ker niso nič dobili. Pa žalost se je naenkrat v veselje spremenila, ko je začel domači tamburaški zbor, sestavljen iz domačih kmečkih fantov, pod vodstvom gosp. Pogrujea udarjati na milo-doneče tamburice, kateri je obilo pohvale žel. Iskrena zahvala tudi vsem gostom od blizu in daleč, posebno pa gostom iz Ptuja in Jurovec, kateri so nas v obilnem Stevilu obiskali. Zatoraj le tako naprej, ker v slogi je moč Papeževa slavnost v Konjicah. Slavnost, ki se je vrsila pri nas dne 15. svečana povodom papeževe petindvajsetletnice, se je obn&sla vrlo dobro. Udeležba je bila ogromna. Biizu pol tisoč ljudi se je zbralo, da se udeleži te izredne, redke slavnosti. Ob začetku so pevci pod vodstvom domačega organista zapeli J. Wittmanna »Papeževo himno« Po »prologu«, katerega je navdušeno prednaSal g. V. Zorčič, je stopil na lično okraSeni oder slavnoznani govornik č. g. profesor dr. Anton Medved iz Maribora, ki je priSel govorit na našo slavnost vkljub temu, da ga je čakala v Mariboru že ob 8. uri zvečer ista naloga. V svojem ognjevitem govoru je pokazal zbranemu občinstvu, kako močno zaslužijo sveti Oče Leon XiII. naše spostovanje in na'šo ljubezen zavoljo vsestranskega, neumornega delovanja za razširjanje in vtrjenje jedinozveličavne vere, zavoljo svojega čednostnega življenja, kakor tudi že zavoljo visoke, čast^e službe, ki jo opravljajo kot najvisji namestnik Kristusov na zemlji. Govor je napravil mogočen vtis, vse ga je poslušalo z velikim zanimanjem. In ko je ob sklepu govornik pozival posluSalce, da naj dajo duša svoji udanosti in ljubezni do sv. očeta in hvaležnosti, da jih Bog tako čudovito vodi in varuje v viharjih tega življenja, so vsi trikrat navdušeno zaklicali »Živijo« sv. očetu. — Nastopilo je sedem deklamovalcev Dva vrla kmetska fanta A. OroS in F. Šelih sta se klanjala papežu Leonu XIII, prvi kot Evropejec, drugi kot Slovan; g. Zorčič je Se posebej izrekel »slavo Leonu«. Gospodična M. Gradišek }e nastopila kot prerokinja srečne bodočnosti ter nas zagotavljala, da je »prihodnost Slovanov«, katerih velik prijatelj so sveti oče. Posebno zanimanje je pa vzbudila himna »Dve kroni«, v kateri je gospodična Si. Furman izrekla nado, da natn bodeta dve kroni, papeževa in cesarska v skupnem delovanju zagotovili in 6uvali srečo in blagor. Gospodična M. Benčan je izrazila udanost cesarju, 81etna učenka Micika Povh se je v imenu otročičev poklonila sv. očetu pa jim obljubila ljubezen in zvestobo mladih src. — Nato je moSki zbor zapel »papeževo himno« — skladbo A. Foersterja. Veliko navduSenje je nastalo, ko se je prečitala udanostna izjava, v kateri se klaniajo sv. očetu duhovniki in verniki konjiske dekanije. K sklepu se je sobana razsvetlila z bengaličnim ognjem ter je Se enkrat zadonela papeževa in cesarska himna. Sobana, v kateri se je vršila slavnost, je sicer mala, pa je bila kaj okusno napravljena, delo pridnih in spretnih rok. Med pevci in deklamatorji so nastopili tudi kmetski mladeniči, kar nas je prijetno iznenadilo. To je priča, da tudi med naSimi mladeniči ne manjka zanimanja za idealno delo in pošteno zabavo. Torej le naprej, mladeniška zveza, tudi v Konjicah! — Na udanostno izjavo, s katero smo se poklonili presrečnemu jubilarju, sv. očetu, so iz Rima odgovorili: «Sv. oče so z največjim veseljem sprejeli voSčila iste dekanije ter podeljujejo duhovSčini in vernikom apostolski blagoslov.» Iz Polzele. Da imajo narodne slavnosti in kratkočasne poštene veselice velik upliv na izobrazbo prostega naroda, zlasti mladine, to je obSeznano. Tega mnenja je tudi vrli odbor našega «Kat. braln. društva*, katero nam je priredilo dne 15. svečana 11. krasno veselico. Na vsporedu je bilo tatnburanje, petje in 2 zabavni igri. To in pa ugodno vreme privabilo }e brez male izjeme vso našo mladino, počastilo pa nas je tudi izredno veliko dragih gostov, posebno zavednih mladeničev in deklet iz vseh sosednih župnij, a največ iz Št. Petra, tako, da so bili popolno natlačeni obsjrni in krasno okmčani prostori g. Zigana, kateri je blage volje za ta dan odstopl društvu svoje prostore, za kar se mu izreka srčna zahvala. Da imajo naSi mladeniči in dekleta voljo in vstrajnost za dobro stvar in pravi napredek, to smo se prepričali, ko smo jih gledali, sprelno kretati se na prostornem in krasnem odru. V predstavi «Začarana soba v gostilni* nas je takoj v začetku spravila v veselost nagajiva hisina Kati s svojo metlo; sploh so vse igralke svoje vloge izvrSile dobro in neprisiljeno. V burki «Kmet herod» nastopili so naSi mladeniči prvokrat na odru in sicer z dobrim uspehom. To bi morali videti naSega GaSparja, kako imenitno }e pihal svojo kašo in vseskozi skrbel za smeh. Da se je pa veselica izvrSila tako krasno, zato se imamo zahvaliti vrlim tamburašem od Sv. Jurija ob Taboru, kateri so z veseljem stopili dolgo pot in nas neutrudno razveseljevali s svojimi milodonečimi tamburicami; zatorej bratski «Na zdar». Slednjič naj še omenim pohvalno krepki raešani pevski zbor, kateri je svojo nalogn dobro izvrSil in žel obilno priznanje. — A dovolj; zdi se mi, da gospod urednik že sega po škarjah; prosim le še odbor bralaega društva, naj nam še večkrat priredi tako zabavne urice in končam z željo, da naša mladina napreduje v začetem delu v slavo Bogu in prospeh mile naše domovitie! Dobra kava! Kateri gospodinji ni do tega, da prinese dobro kavo na mizo? Zal, da se pogostoma najboljsa vrsta kave izpridi z malovrednimi primesmi, potem pa dolže kavo, da ni za nič. Kathreinerjeva Kneippova sladoa kava je pnporoSna kot izredoo okusna in obenem cena primes zrnati kavi, pa tudi kot najboljse njeno nadomestilo. Na posebni Kathreinerjev izdelni Dačin dobi Kathreinerjeva Kneippova sladna kava priljubljeni vonj zrnate kave, tako da je pijača milejša in tečnejSa, pa tudi zdravju koristnejša. Kdor hoče biti deležen prednosti pristne Kathreinerjeve kave, pazi v svoj prid pri nakupovanju na izvirne zavoje z imenom »Kathreiner« in varstveno znamko »Župnik Kneipp«. Kar se odlehtuje odprto n prodaja za Kneippovo kavo. je po navadi opražen ječmen ali pivarski slad, nikoli pa Kathreinerjeva kava. Qospodarske rtrobtlnlce. Dosedarua letošnja pozeba v vinogradih. (Poročilo iz deželne vino- in sadjarake šolo v Mariboru.) Saj ni čudno! Preteklo leto pač ni bilo za to ugodno, da bi tre dobro dozorel. Hladno poletje, prerana zima, tu in tam v mnogih krajih silni napad od strupene roae in druge take okolščine pač niso spravile trs v tak stan, da bi kljuboval silnetnu mrazu letošnje zime. Saj pa je tudi bil mraz, da ne kmalu tak! Od 16. do 25. januarja je kazal toplomer meteorologične postaje vinorejske šole v M&riboru 8 cm nad zemljo po 195—25'3 ° C pod ničlo. Natančnejše preiskovanje pa je pokazalo sedaj, da je v istini mraz na očeb mnogo škode napravil. Od trsov posameznih vrst se je pri popolnoma enakih razmerah več mladik vzelo ter so se preiskala o&esa od teh. Očesa, ki po dolgem prerezana sveže izgledajo, so dobra, ona, ki so pa počrnela, so pa pozebla. To preiskavanje je sledeče pokazalo: vrsta psšip muškat portugalka modra frankinja vranek beli burgundec t nizki legi 70 % 82% 84% 92 % 92o/o 50»/0 laški rivček (rizling) 38 0/, silvanec (mušca, ze- v višavi pozebl, oči 63% » 61% „ 54% „ 53% „ 0/ /0 22% 20% n n n lenčič) traminec modri burgundec renski rizling žlabtnina rulandec „0% 16% 14% 34% 20% 32% 37% 07% 21% 04% -% -% To preiskavanje zopet potrjuje, da so nekatere vrste bolj občutljive kakor druge, da v višjih legah bolj trpe nego v nižjih, da bohotno razvite trte bolj trpijo nego bolj ČTrste, da so torej premočno z dušcem gnognojene trte posebno občutljive, da na težkih posebno na mokrib. tleh tem bolj trpe nego na rablih in bolj suhih itd. To so uže stare skušnje, ki se sedaj zopet potrjujejo. Očesa, ki so bila v 25—30 cm visokem snegu skrita, so ostala seveda zdrava. Najbolj trpele so vrste z debelimi mladikami in velikim strženom, tako pošip, muškat, portugalka, modra frankinja in vranek. Svariti je torej za prihodnjič pred nasajanjem teh vrst v legah, kjer je zimska pozeba pogosta. Burgundec, traminee, rulandee in žlahtnina so vrste, ki tudi iz drugih razlogoy y niža?ah storijo, ki so pa tudi proti pozebi manj občutljive. Sploh imajo vrste, ki se na locne režeio, čvrsteji les kakor le na reznikih, zato tudi ložje pozebejo. Za prihodnjost torej iz teh podatkov labko precej sklepamo. Vpošterati se jih pa mora tudi sedaj, posebno o priliki režnje. Pri pravilni režnji skušamo, da pustimo trsu vsako leto primerno število rodovitnih očes. če so dobro prezimila, če ni kaj drugega posebnega nad nje prišlo, so vsa očesa na rozgab. ki stoje na dfeletnem lesu rodo vita in našemu namenu primeina. Ce pa je en del ot-es pozebel, potem naravno ue borno, akn pri rešnji pozebla ol-es* računimo, dosegli isti vspeh, ako tudi v tem slui-aju n. pr. le 10 očes trsu pustimo, mej tem ko jih je zna- biti 10 pozeblih. Pameten vinogradnik se bode torej prepričal, koliko delov očes mu je kaj vničenih. Pri režnji sami ne bode tega po zunanjosti spoznal, vsako oko pa tudi ne bo prerezal. Zato naj preišče svoj vinograd že prej ko počae rezati. Od več trsov iste vrste, ki stoji na priliko pri enakih razmerah. nareže se nekaj rozg. Od tistih delov teh rozg, ki pridejo pri režnji v poštev, se očesa po dolgem prerežejo ia v prerezi spoznajo se očesa, ki so pozebla in ki so zdrava. Prva so erna, a druga sveža. Eazmerje mej številom zdravih in mrtvih očes kaže, koliki del očes je ravno od tistega dela, ki pride pii režnji v poštev, mrtev. V tem razmerju pusti se torej pri režnji trsu toliko več očes. Ce imam n. pr. navado puščati trsu po 12 očes, pa mi je prej opisano preiskavanje pokazalo, da je n. pr. polovica očes pozebla, pustil bodem trsu namesto po 12 rajse 24 očes. To se pa doseže, ako se tam, kjer so le rezniki sežejo, nareže več reznikov ali pa kjer bolj kaže locne rezati, pa več očes na locnih pusti. Ker pa očesa, ki so bolj proti koneu rozge, močneje pozebajo nego nižja, ne bode kazalo predolge locne puščati, temveč rajši po dva. Eozge, ki so bile s snegom pokrite, ostale so zdrave, naj se torej bolj iste pri režnji porabijo. Bolj debele rozge, ki so bolj bohotno zrastle, so bolj občutljive, naj se torej rajši čvrsteje izbirajo. Na mladikah, ki so bile prezgodaj prikrajšane, pozebajo očesa tem rajše nego na takih, ki so bile pozneje prikrajšane. Prikrajševanje vrho? naj se torej v prihodnosti ne izvršuje prezgodaj. Eezniki ali locni naj se pa sedaj narezujejo od bolj dolgih rozg, na katerih niso dolenja očesa preveč razvita. Deloma pa niso pozebla samo očesa, temveč tudi rozge in celo star les. Vinogradniki naj se torej tudi v tem oziru skušajo prepričati z zarezami. Kdor je spoznal na ta način, koliko škode mu je aapravil mraz, ta naj bode tudi previden, da si ne bode s takimi ozeblimi čepiči ali grobanicami napravil nepotrebnega dela ali stroškov. Pri mladikab, ki so bile po leti na zeleno cepljene, je treba zelo oprezen biti. Prej, ko se grobajo, treba se je z zarezami prepričati, da li je mej drugim tudi podlaga neposredno pod eepljenim delom zdrava ostala. Ako so le glavna očesa pozebljena, tedaj zna biti vsaj lesa za prihodnje leto iz stranskih očes. Ce so pk tudi ta sedaj že ali če bodo še pozneje ozebla, tedaj je za vinogradnika pač sitno. Škode mu je za več let. V slueaju, če so vsa. očesa pozebla, pridejo na pomlad mladike le iz speeih očes na starem lesu. Teh se bode primerno število pustilo, druge se pa oberejo, da bodo ostale za prihodnje leto bolj okupljene in vsaj kolikor mogoče rodovite. Na vsak nacin naj se pa le skuša kjer le mogoče dobiti mladike od lanskih rozg, to je iz nižjih po potiebi daljših ali pa večštevilnih reznikov. Sicer je pa upati, da je teh ekstremnih slučajev malo, in kjer je že letošnja rodovitost oškodovana, da vsaj ni oškodovana tudi prihodnje leto. Pa človek mora biti pač pripravljen za vse slučaje. Pozornost je priporočati posebno istim, katere je preteklo leto strupena rosa, toča itd. obiskala, ki imajo močne, bolj vlažne zemlje, nizke, pozebi bolj izpostavljene lege. Previdnost o pravem času zna marsikatere škode obvarovati. Maribor, dne 14. februv. 1903. I- Belle.