Poštnina plačana v gotovini. V Celju, dne 25. septembra 1926. Leto I., Stev. O. Izhaja enkrat na mesec. Cena pos. številke 2 Din. «Uredništvo: Fran Logar, Celje, Vrvarska ui. 1/11. Rokopisi le na urednika; isti se ne vračajo. - Dopise podpisati in frankirati. DRŽAVNI UPOKOJENEC Upravništvo : Celje, Cankarjeva ulica št. 11/11 Oglasi po tarifu. Poštni čekovni račun št. 12.450. Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji. Vabilo na :i občni zbor jjencev in upokojenk za Slovenijo nda| v Celju ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. oktobra 1926 ob Y29. uri dopoldne v klubovi sobi Celjskega doma na Krekovem trgu 2 v Celju. I. izri društva državni D n e v I. Citanje zapilsnika o zadnjem rednem občnem zboru dne 30. maja 1926. II. Sklepanje o pravilili za ustanovo: »Pogrebnina«. III. Posvetovanje in sklepanje o ponovni spomenici glede a) ureditve 1. pokojnin po v novih zakonih določeni osnovni in položajni plači ter stanarini m 2. dra-ginjskih doklad; i red: b) izposlovan ja neomejenih ugodr nosti na državnih železnicah in parobrodih za vse upokojence brez izjeme, kakor so tiste nekdaj obstojale; c) podaljšanje stanovanjskega zakona do 31. decembra 1930, katera bi se po deputaciji izročila vsem merodajnim faktorjem v Beogradu. IV. Slučajnosti V smislu § 16. društvenih pravil je občni zbor sklepčen, če je navzočih najmanj ena četrtina vseh društvenih članov. V slučaju nezadostne udeležbe se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen brez ozira na število udeležencev. Vabljene so vse članice in vsi člani, da se gotovo tega občnega zbora udeležijo. Vabljeni so pa tudi vsi še nevčlanjeni državni upokojenci, upo- kojenke, vdove in sirote, vobče vsi, kateri dobivajo od države pokojnino ali kako drugo preskrbnino pod katerimkoli imenom, če pristopijo k društvu pred otvoritvijo dnevnega reda, se za-morejo že tudi tega občnega zbora udeležiti z vsemi pravicami društvenih čranov. V Celju, dne 20. septembra 1926. T. č. predsednik: T. Č. tajnik: Logar 1. r. Orel 1. r. Društveno poročilo. V zadnji številki smo sklicali sestanke naših krajevnih skupin, da bi zvedeK želje naših članov glede nameravane ustanovitve »Pogrebnine«. Bili so vsi slabo obiskani in načelstvo ni dobilo od nobene strani točnih poročil glede zneska, kateri bi se naj določil kot prispevek za vsak poedini smrtni slučaj. Dokler se načelstvo ni odločilo, da ustanovi »Pogrebnino«, so se vedno ponavljala vprašanja: Kake ugodnosti pa nudi društvo? Zdaj pa, ko je to vprašanje na dnevnem redu, pa čla- ni obstruirajo tozadevne sestanke. To je zelo žalostno. Kljub temu se je načelstvo odločite, da brezpogojno vpelje to ustanovo, odklanja pa vsako odgovornost, če bo na razpisanem izrednem občnem zboru sklenjena postavka po 5 Dim* katero bo .treba plačati za vsak poedini smrtni slučaj. Za to postavko se je izrekla pretežna večina članov, kateri so že na prvi poziv odgovorili. Ta postavka bo zakrivila, da marsikateri član tej ustanovi ne bo mogel pristopiti, ker mu njegovi prejemki tega ne bodo dopuščali. Pri mali postavki in mnogoštevilnem članstvu bi bila ugodnost popolnoma enaka, kakor pri visoki postavki in malem številu članov. Določeno postavko je mogoče v teku časa in pri izboljšanju naših gospodarskih razmer vsak čas zvišati, nikdar pa znižati. Nadejamo se, da ne bode naše članstvo pozneje obsojalo načeMva, da je ono zakrivilo izključitev marsikaterega člana. Izključil se je vsak sam, ker se ni prijavil pismeno, ker ni naznanil zneska, katerega se zaveže za vsak smrtni slučaj plačati in ker ni posetil sklicanega sestanka, na katerem bi se bila večini primerna postavka določila. Načelstvo je storilo vse potrebno in ima popolnoma mirno vest ter odklanja vsako odgovornost v tej zadevi. Odborov« seja se vrši v nedeljo, dne 10. oktobra 1926 v Celju v klubovi sobi Celjskega doma, Krekov trg štev. 2 ob 9. uri dopoldne. Polnoštevilna udeležba odbornikov in namestnikov dolžnost, ker se bo na tej seji določilo besedilo pravil za »Pogrebnino«, katera se bodo predložila izrednemu občnemu zboru. Načelstvo. Pogrebnina. Imamo pa tudi zavedne člane, kateri kažejo razumevanje za našo ustanovo in delajo njej, društvu in članom v prid. To dokazuje sledeče pismo nekega zavednega društvenega člana, kar-teri nam piše, kakor sledi: Naznaniti Vam moram, da se mi čudno vidi, da se je dozdaj tako malo članov prijavilo za pristop k društvu oziroma za ustanovo »Pogrebnina«. Vzrok mora biti, da upokojenci o tem niso obveščeni, ker je bil dotični razglas samo v našem listu natisnjen, (To vendar zadostuje; priip, uredn.) Samo tukaj v Kostanjevici imamo dosedaj 13 članov prijavljenih in le 4 upokojenci se dozdaj še niso odzvali. Prišla je sem na kratek dopust ....................... vdova po davčnem aficijalu, doma iz Kostanjevice, bivajoča pa v Novem mestu in je tudi prilstopila k društvu in izjavila, da ni v Novem mestu ničesar o ustanovitvi pogrebnine slišala, da bi jih, tam veliko pristopilo, ako bi bili obveščeni. Sploh se zdi ustanova pogrebnine vsakemu prav mislečemu jako potrebna in koristna stvar. V kratkem sem namenjen iti v Krško in tudi tam malo agitirati, imam pa samo še 2 položnici, torej prosim, da bi mi jih še nekoliko poslali. Z odličnim spoštovanjem in tovariškim pozdravom. Podpis. Tako eden član, drugi se pa sklicanih sestankov niti ne udeležijo. Po sklepu pravil se cela zadeva ne bo mo-gla več popraviti. „Narodni dnevnik** ima pod nadpisom »Politične vesti* sledčči članek, katerega se čutimo obvezani, da ga objavimo, ker se nam zdi, da mora postati tudi naš politični »Kažipot«. Zdrava misel zmaguje. V zadnjem »Poštnem Glasniku« je objavil g. Joško Čampa uvodnik »Učiteljstvo na novih potih«. V tem uvodniku piše o prizadevanju dekla-rašev, da učiteljsko organizacijo popolnoma oproste od vpliva političnih strank in da vodi učiteljska organizacija samo stanovsko politiko. Svoj uvodnik zaključuje g. Čampa z besedami: »Mi pozdravljamo učiteljstvo na novi poti, ker je ta njegova nova pot tudi naša pot in ker so njegovi cilji tudi naši cilji. Želimo iskreno, da bi se na tej poti ne ločili nikdar več.« — Naše uradniške organizacije se torej popolnoma emamcipirajo od političnih strank, ki so itak samo zlorabljale njih dobro voljo. Upamo, da bo misel samo stanovske politike zmagala na vsej črti in da bo kanec tudi raznih samostojno demokratskih ali drugačnih strankarskih klubov med posameznimi uradniškimi kategorijami. Ravno isti list je prinesel v svoji številki z dne 2. sept. 1926 članek, ki dokazuje, da se naša uprava še v osmem letu ni nič zboljašala: Prosimo, naj se napravi red! Kako žive železniški upokojenci, menda ni potrebno še posebej omenjati. Sedaj se niti ta bora pokojnina ne nakaže prvega v mesecu. Ti reveži komaj pričakujejo prvega, a kaj — naj čakajo na milost, kdaj se jim vrže ta trohica, dasiravno so svojo pokojnino sami plačevali 'v zlati valuti in s tem bili v dobri nadi, da bodo na stara leta preskrbljeni! Železniški upokojenci in vdove, katerim se sedaj odloča pokojnina, čakajo mesece in mesece preden se jim nakaže pokojnina in še ta delno. Večja vsota za nazaj se pridrži s povdar-kom, da se bo nakazalo zaostalo takrat, ko bo dovoljen kredit. Vdove, katerim pristoja po členu 108. zakona o državnem prometnem osobju dvomesečna podpora po umrlem možu, čakajo zaman na izplačilo. Železniški miloščinarji, katerih ! prošnje za pokojnino leže v Beogradu že čez dve leti, se ne rešijo, dasiravno jim pokojnina po rimskem paktu pripada. / Železniške invalide se preganja, mesto da bi se njih nezgodne rente uredile v smislu člana 8. naredbe ministrstva za socijalno politiko z dne 24. decembra 1923. leta, štev. 124.474. Upokojenim železniškim provizi-jonistom, miloščinarjem in nezgodnim rentnikom se odvzete železniške legitimacije za režijsko vožnjo ne vr-niim rentnikom se odvzete železniške nim delom prislužili in jih tudi uživali do 1. januarja 1926. leta. Vsi ti nedostatki kličejo po rešitvi. Prosimo in opozarjamo merodajne faktorje, posebno državne poslance, da napravijo tem nedostatkom enkrat za vselej konec. Društvo železniških upokojencev. Znižanje draginjskih doklad. V zadnji številki smo objavili »Odločbo, s katero se znižuje osebna draginjska doklada«. Kakor je bilo pričakovati, je ta uredba izzvala pri prizadetih veliko nezadovoljnost in ogorčenje, katero je odmevalo po raznih časnikih, posebno opozicij analnih strank. Štejemo si v dolžnost, da o teh izjavah obvestimo tudi naše cenjene članice in člane, v kolikor so iste izšle v glasilu društev državnih nameščencev. »Naš Glas« je objavil v. št. 21 z dne 31. julija 1926 sledeči članek kot uvodnik, katerega tukaj dobesedno ponatisnemo: Velevažen sklep Osrednje Zveie. Kakor so poročali že vsi naši dnevniki, seveda kolikortoliko netočno, 6e je glasil sklep O.. Z. z dne 24. julija 1926 sledeče: Javni nameščenci — državni uradniki, uslužbenci in upokojenci se umaknejo iz javnega življenja; oni iz-stopijo iz vseh kulturnih, karitativnih, športnih in političnih društev. Poslednji pot opozarjamo, da je napočil čas preizkušnje naših sil, naše moči. Javljeni sklep O. Z. je obvezen za vse njeno članstvo. Pričakujemo, da se članstvo brezpogojno pokori 1e-mu sklepu. Marsikomu bo izvajanje tega sklepa neprijetno, mučno; vsakdo se pa mora zavedati, da je samemu sebi najbližji in da je to edina pot, po kateri bomo opozorili javnost, da smo važen činitelj vsega javnega življenja, da dihamo in da nočemo še umreti. ^ Poglejmo v mesta, naše trge, naše vasi! Kdo širi v teh krajih kulturo? kdo se največ udejstvuje na karitativnem polju? kdo goji šport, kdo je najizrazitejši politik? Največji inteligent, državni nameščenec! Po svoji prediz-obrazbi je on poklican za voditelja, za vse označene pokrete. V vseh izobraževalnih društvih,1 v čitalnicah, na vseh diletantskih odrih, pri Sokolu in Orlu, pri ^vskih društvih, pri gasil- nih, ole Inih društvih, pri Jugoslovan a tiči, Jadranski straži, pri Gi dovi družbi, pri Orju- ni itd. "'i uslužbenec prvi pro- pagat' j, podpornik. Ker je državn. ižbencu po ustavi za- jamčeni .a st sme tudi politično udejstvovati ali posredno ali neposredno, reprezentira masa državnih nameščencev kader najzanesljiviejših vo-lilcev. Odpovejte naročila za politično časopisje, kulturne revije itd. Najsvetejši egoizem zahteva od nas imperativno, da izvajamo pritisk na javnost na ta način, da jo opozorimo z izstopom in odpovedmi iz vseh naštetih organizacij, društev itd. na svojo eksistenco. Mi smo cvet naroda, odličen faktor vsega javnega življenja, ki bo brez nas hiralo kot deblo, ki so mu lz-podrezali korenine in mu odbili. vr-havje. Predaleč bi nas zavedlo, če b: hoteli začrtati vse senčne strani, ki se bodo pokazale v javnosti s striktnim izvajanjem našega sklepa, ni pa tudi umestno, da bi prositi naše članstvo, da se striktno pokori sklepu O. Z. Pregovor pravi: Pomagaj si, sam in Bog ti pomore. Kdor noče samemu sebi dobro, naj šteje pare za društva in politiko i v naprej, naj prepeva in igra bajazza v božjem imenu. Zadrgne si naj pas, nastavi hrbet, raz katerega mu režejo jermenje, naj poklekne in — molči. Naša naloga tudi ni, da bi klicali politične stranke na odgovor. Nepobit-no dejstvo je, da se ni našla še nobena parlamentarna skupina, ki bi protestirala kot naš zastopnik proti vladni odredbi. V poslednji uri kličemo: Vkup. vkup, uboga gmajna! Ravno isti je v tej zadevi v št. 24 z dne 31. avgusta 1926 objavil kot uvodnik še sledeči članek, katerega tudi dobesedno podamo: PISMO Glavnom Savezu državnih činovnika i služb mika ti Beogradu. Več pismom svojim od 22. jula o. g. br. 367 prepuručili smo Vama, da razmišljavate o eventualnem isto-pu sviju drž. nameštenika iz kulturnih; karitativnih, športnih itd. društava, kako bi na taj način upozorili javnost na naš očajan položaj, koji nas pri-nudja, da zbog materialnih teškoca po-vlačimo izvesne konsekvencije. Na žalost od p. n. uprave u tom pogledu do danas nismo primili ni- kakve up ute. Pošto su naši člani zahtevali, da donesemo zaključak o istupu u via-stitom defokrugu, obratismo se svima u našem Savezu učlanjenim organizacijama s molbom, da se po predmetu izjave. Osim jedne ovih organizacija glasale su sve ostale za istup. Videči, da ima mnogo močnih organizacija, koje još nisu članovi našeg Saveza, te da zaključak neče biti spro-veden od svih organizacija, glavni je odbor, boječi se fiaska, konačno zaključilo, da čuje — preno po ovom pitanju što pokrene mišljenje Saveza. Izvrsenje zaključka o istopu dakle za naš Savez odloženo je, dok iduča skupština p. n. Saveza u tom smislu ne donese za sve drž. nameštenike oba-vezan zaključak. Molimo Glavni Savez, da smatra taj predmet kao predlog našeg Saveza te da se po njome na skupštini disku-tuje te konačno rešava. Ljubljana, 19. avgusta 1926. Za Glavni odbor 0. Z.: M. Lilleg, J. Bekš, * t. č. predsednik. t. č. tajnik. Glavni Savez je bil ravnotako po tej uredbi hudo prizadet, ker je po poročilih časnikov odložil predsednik g. dr. Mihajlo Jovanovič svoje častno mesto. Ravno v tem usodepolnem času je pa isti izgubil še tudi svojega častnega predsednika g. Milana Andonoviea, kateri je v nekem sanatoriju na Dunaju umrl. Pokojnik se je svoječasno živahno udejstvoval v organizaciji državnih nameščenoev, ki ga je leta 1920. izvolila za svojega častnega predsednika. Predsedoval je skupščiaii Glavnega Saveza v Ljubljani dne 19. in 20. aprila 1926. Bil je svojeas profesor na tehnični fakulteti in znan učenjak. Vsa čast njegovemu spominu! — "" . 1 ». ■ - Vsak upokojenec — gigerl! (Konecj) Da — da! ti rečem, Te verjemi kolegu in ne misli, da bom še jaz imel uboge upokojence za norca im samemu sebi korupcijsko podelil nov časten naslov: Le nategni si še nadalje ušesa! V celjski »Novi Dobi« bereš v št. 46 z dne 27. aprifa 1926 sledeče: »Moška moda. Na Angleškem se je začela spomladanska modna sezona. Britansko zdravniško društvo zahteva temeljito izpremembo dosedanje moške obleke. Predvsem morajo za vedno izginiti »izredno nehigijenične« dolge spodnje hlače, katere naj nadomestijo kratke. Te hlače naj ne sežejo čez koleno. Ob toplem vremenu naj bodo kolena sploh gola. Zavreči je treba tudi stoječe zapete ovratnike (mehke, ker so bili naškrobani trdi iz mode že pred dvema letoma). Vsi moški naj nosijo srajce s široko izrezanim ležečim ovratnikom. Klobuki in športne kape so v letnem času sploh odveč in škod- j ljdvi za zdravje.« — Aha! Ali se ti morda že kaj svita? Pa le še nekoliko 1 si nategni ušesa! Takoj bom dokazal, da postaneš, ako le hočeš, lahko gigerl. V to s vrh o ti ni treba preštudirati nobenih modnih listov — zadostuje, da prebereš, kakor pristni gigerl, samo en list: »Državni Upokojenec«. Evo ga — in začnimo pri glavi. »Klobuki in kape so v letnem času sploh odveč in škodljivi za zdravje.« Kar je pa v letnem času odveč, mora biti tudi brez pardona odveč v spoinkudnem, jesenskem in zimskem času. Če so vsi naši ljudje troedini, morajo biti tudi ti letni časi brez avtonomije. Proč tedaj umazane »klofe-te«, vse stare kape — hodimo zanaprej golobučnii, higijeniično-moderno, povsem a la gigerl. Klobuki so tudi zelo dragi: poslanci nosijo take po 400 do 500 Din — toliko denarja še ne dobi na mesec marsikateri staro-upokoje-nec — cenejša roba je pa za nič, na obroke ali celo »na puf« pa le figo do- biš. Kvečjemu si sam narediš pokrivalo iz papirja, kakor ga nosi barvar. Tudi kape so drage: razoglavež je že »od zgoraj« podoben gigerlu, kateri hodi celo leto gologlav. In če nimaš pokrivala, se ti tudi ni treba odkrivati vsakemu koriibarju — če ni drugače, pokimaj od ob ravno z glavo, kakor bi v duhu glodal kranjsko klobaso, pa bo tudi veljalo. Iz starega klobuka pa še pridelaš precejšnjo količino masti, ako ga docela prekuhaš in dobro ožmeš: mast je za nas »drag špas«! Nategni si še nekoliko ušesa! »Zavreči je treba tudi stoječe, zapete ovratnike.« Hvala Bogu — takih ovratnikov ne najdeš zlahkega pri upokojencu. Če pa še premoreš kakšnega tacega vratosiica, gotovo je že postal ciganske barve — ne nosi ga več v likalnico, ker prvič se tak umazani in prepoteni koler ne da več zlikati, drugič ga pa ni treba obvezati. Tvoja glava in tvoj vrat sta potemtakem že čisto moderno opremljena. Se ti že bolj svita? O telovniku »moška moda« sicer nič ne predpisuje: poleti je itak pretopel, pozimi te pa greje upanje na boljše čase. Kam boš pa uro vtaknil? Kaji? Ali ne veš, da je žepna ura luk-sus? Blagor tistim, ki si lahko brez ure pomagajo. Če ti namreč v želodcu enkrat »zakruli«, je zjutraj — če dvakrat, jie opoldne in če trikrat ali večkrat, je večer — spat pojdi! Z lačnim želodcem se mimo spi — a ne pozabi zopet vstati, škoda bi te bilo. Nekdanje naše zfate »omega« so se od časa do časa, od stopnje do stopnje prevedle v srebrne, srebrne v ni- Zdravilišče Rogaška Slatina Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempel, Styrlc», Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona : maj — september. Cene zmerne, V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. »II1II MVJM Ul K« Prešernova ni. 10 v Celju Prešernova ul 10 ■ v poslopju starega okrožnega eodli£a vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k Svoji k svojim! zadrugi kot člani. Svoji k svojim! Cen« konkurenčne. klasle ali železne — eno ali drugo je pa hudič — pardon! je beda pobrala in spremenila v fižol ali v krompir. — Prosim, nategni si še nekoliko ušesa! »Predvsem morajo za vedno izginiti izredno nehiigijenične dolge spodnje hlače, katere naj nadomestijo kratke. Te hlače naj ne sežejo čez koleno. Ob toplem vremenu naj bodo kolena sploh gola.« Potom te parole zopet že precej časa vrlo napredujemo, kar se tiče nošenja dolgih spodnjih hlač. Imaš jih še kaj, katerim pravimo »gate«? V tem slučaju si izposodi navadne škarje in amputiraj pod kolenom, kar je predolgega. Pa pazi, da se ne vrežeš — če imaš tudi brezdvom.no nogi, kakor grahove prekle, bi le škodovalo lepoti tvojih krakov, če bi imel zareze na njih. Kdor pa že zdaj, brez parole, nosi plavne hlače za spodnje, je že nekak »višji gigierl«. Priporočal bi, da se tudi gornje hlače odsekajo — pri upokojencih so gotovo že od kolena navzdol nekakšni a la bruselske čipke. — Da bi pa penzijonist se še bahal z golimi koleni), to bi pa bilo skrajno le v pohujšanje, če je tudi še takšna vročina. Kvečjemu bi mlada upokojenka s takim izzivanjem vzbudila pozornost »dobrih src« — stara moška kolena, suha in kosmata, naj pokrivajo zadostno dolgi kopiteei. Britansko zdravniško društvo je pa žal na obutev čisto pozabilo. Brez dvoma so visoki škornji nehigienični: prvič, ker nasprotujejo principu nagote, drugič, ker so predragi. Navadne čevlje nosi tako dolgo, to je ukaz! da bodo naravnim potom postali prav zračni, odkritosrčni, zevajoči, ne pretesni — če siiijio prsti na prosto, imej vedno čedno umite nogi — tudi peta, če je zračna, naj ne bo umazana — to se »še aktivnim« studi in preveč cika na beračijo! Potemtakem glede obutve še ni zdravniško dognano, katera je najnovejša moda in bo treba kratkomalo še počakati na določila britanskih zdravnikov. Roke na srce! Ali nismo, če le hočemo, lahko pravcati giigerli, od nog do glave moderno opremljeni? Se ve da — gigerl upokojenec in gigerl bahač ni eno in isto — razločka pa ne omenim, ker si ga lahko vsak sam najde. Preden pa zapišem: »quod erat demonstranduml« še prosim, ne zameri, da sem te večkrat pozival, da si nategneš ušesa. Danes si jih sam in prostovoljno nategnil — »drugi« nam jih pa nategujejo že dolgo, skoraj že prokleto dolgo: tudi pes bo ugriznil, če ga vedno dražiš in ž njim norce briješ! Znani inozemski pesnik pa poje: »L’ regi, G? njaz, sod si njaf? V regi, G? nok tin — a Adej njaz!« (Beri nazaj! Pripomba uredništva.) ■ Telefon štev. 16. Ustanovljena 1. 1SS9. Poštni ček 10.533. ■ j Mestna hranilnica ljubljanska Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev (Gradska štedionica) Ljubljana Prešernova ulica Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge la obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnicnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. V prav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. J| Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Posojilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice Tm ■■■•■■* ■***•■■ ■ S ■ ■ B a a a a a a a a a a a a a a a Ul iHfcsuvjujjmiA CELJE, Razlagova ulica. 7. r Telefon 67. Ustanovljena 1906. Pvdruinlon Telefon 67. Lastni kamnolomi. v Trbovljah. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iztmarmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture ža spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško Konkurenčne cene! stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najprepro-stejše do najmodernejše oblike. Zante- vajte načrte in proračune.------------- Ugodni plačilni pogoji! Veletrgovina z železnino D. Rakusch, Celje Ustanovljeno lota 1810. Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja. Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan. Tiska Zvezna tiskarna v Celju. — Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Pran Logar, za Zvezno tiskarno Milan Cetina, oba v Celju.