Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: Trleste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XI. - Štev. 20 Gorica - četrtek 14. maja 1959 - Trst Posamezna številka L 30 V znamenju napredka... Izid volitev v Avstriji V zadnjih dveh mesecih se je »Primorski dnevnik« dotaknil nekaterih vprašanj, ki so v zvezi z duhovniškim stanom in z duhovniškim delom. Zato nam ne more zameriti, če se ponovno obregnemo ob njegovo pisanje. DUHOVNIŠKI CELIBAT Italijanski tednik »Tempo« je v svoji letošnji 17. številki objavil daljši članek, v katerem razpravlja, ali bo Cerkev odpravila celibat in tako dovolila duhovnici j kom, da se bodo poročili. Članek je poln netočnosti in pravih čenč. In iz teh naj bi sledilo, da se bodo duhovniki kaj kmalu smeli poročiti. Med drugim beremo, da je celibat v Cerkvi ustanovil Gregor VII. na cerkvenem zboru v Tridentu leta 1704. Primorski dnevnik je del članka iz kaj malo »naprednega« italijanskega tednika objavil dne 24. aprila. In ker je samo del, je vsebina ponatisnjenega prevoda še bolj neslana. Ostal je med drugim papež Gregor VII. s tridentinskim koncilom. Kdaj je Cerkev vpeljala celibat? »Priročni leksikon« iz Ljubljane pravi, da so ga posamezni papeži zahtevali že od 4. stoletja, vendar ga je izvedel šele papež Gregor VII. leta 1074. »Enciklopedija Leksikografsko" zavoda« iz Zagreba pa pravi, da je bil celibat predpisan okoli leta 300, potrjen na koncilu v Nikeji, obnovljen leta 1073 in 1123. Da se je tridentinski koncil vršil v šestnajstem stoletju (1545-1563), ni treba še posebe poudarjati. Cerkev ne bo odpravila celibata. Saj ne gre pri tem samo za cerkveno zapoved, ampak za stanje, ki ga zahteva — kakor učijo v novejšem času nekateri teologi — že samo mašniško posvečenje. Izjeme le Potrjujejo pravilo, da spada duhovniški celibat med zahteve modernega časa, ki Pričakuje od vsakega duhovnika trdno vero, čisto srce in pridne roke. GONJA PROTI DR. PREŠERNU Že večkrat smo mogli brati v Primorskem dnevniku ime dr. Jožeta Prešerna, kaplana v tržaški župniji Novega sv. Antona, kateheta na nižji srednji šoli in zelo Požrtvovalnega delavca v katoliških mladinskih organizacijah. Kakor je razvidno U pisanja, je marsikomu to delo dr. Prešerna trn v peti. Lahko mirno rečemo, da toče j o nekateri »prijatelji« onemogočiti g. Prešernu vsako delo. Pa če bi bilo samo Pisanje! Koliko se je govorilo! Zadnjo je Ha njegov račun povedal neki dijak v soboto v šoli. Rekel je, da on dobro ve, da ie gospod Prešeren med vojno ukazal zažgati neko vas na Krasu. Papež Gregor VIL gre k tridentinskemu koncilu, g. dr. Prešeren pa po Krasu vasi Zažiga. Ubogi slovenski narod, ki te pitajo s tako napredno učenostjo! Zakaj pa tak vik in krik? V času priprave na velikonočno sveto Spoved in obhajilo je dr. Prešeren opozoril dijake in dijakinje na nevarnost, ki 10 za vero in moralo predstavlja organizacija tabornikov. Upravičeno se mu je Hamreč zdelo, da more prištevati tabornike med tiste organizacije, ki pomagajo Uveljavljati med mladino komunistični svetovni nazor in prepričanje. Zato je razložil, kakšne so cerkvene odločbe o takih °rganizacijah in kakšni so pogoji za člane •akih organizacij, ako hočejo pri spovedi Prejeti odvezo. Prišle so velikonočne spovedi. Udeležba k bila pri dijakih nižjih srednjih šol zelo dobra. Pri spovedi je prišlo na dan tudi vPrašanje tabornikov. In spovedniki so Pač ravnali po pastoralnih pravilih in verjetno se je kak spovedanec čutil pri tem Prizadetega. Zato je bilo kaj lahko, da so tažnesli razne govorice o odklonitvi od-Ve*e, o spovednikih, ki niso dali odveze Oklici (pozneje je postala deček), o spo-Vedniku, ki je dal odvezo, in tako dalje, kontrola vseh teh govoric je nemogoča, ^er spovedniki ne smejo govoriti. po tej šolski spovedi je nastal krik in ^k po šolah. Skoraj v vseh razredih so ar planili nekateri na katehete In spraše-kako je s taborniki, kako z odvezo 11 Podobno. Kaj takega niso kateheti še “Živeli. Kakšen je bil namen vsega tega dirindaja? Ali morda mislite, da ne vemo, kdo je vse to organiziral? Ali ste morda mislili, da bo zaradi tega nastal razdor med tržaško duhovščino? Ali je v tem »napredna« vzgoja mladine? Kateheti so na ta »dirindaj« odgovorili, kakor se jim je zdelo umestno in primerno za šolo, v kateri poučujejo. Med tem časom se je končal na šolah drugi trimester. Zdelo se je, da se je vse pomirilo, ko je ves dirindaj prisilil katehete, da so o tabornikih spregovorili. Po končanem trimestru so na veliki petek iz dijaškega doma objavili v Primorskem dnevniku neko izjavo, ki so jo proti dr. Prešernu podpisale nekatere njegove učenke. V njem so ožigosale njegov nastop proti tabornikom in njegovo zadržanje do komunističnih organizacij. V odgovor na ta svojevrsten izraz pedagoškega dela v dijaškem domu je Katoliški glas objavil tri članke: »Katoliški starši, pozor!« (2.4.), »Verska in versko brezbrižna vzgoja« (16.4), »Komunizem in morala« (7.5.). In sedaj naj bi Primorskemu dnevniku še kaj dokazovali, kakor zahteva v članku z dne 29. aprila tega leta? Dr. V nedeljo so bile v Avstriji splošne volitve. Kakor je bilo predvidevati, niso te predčasne volitve prinesle kakih presenečenj a-li večjih sprememb v zadržanju volivcev do obeh strank, ki že od 1. 1945 skupno vladata v državi. Zmagala je Ljudska stranka (krščanski demokrati) z enim mestom večine v novem avstrijskem parlamentu. Večina je skromna, kajti socialisti imajo le enega poslanca'manj. Izid je naslednji: Ljudska stranka Socialisti F P (neonacisti) Komunisti Skupno 1956 82 74 6 3 165 1959 79 78 8 0 165 tične zrelosti avstrijskih volivcev. Ker niso volitve prinesle nikomur zadostne večine, bodo morali krščanski demokrati in socialisti še naprej sodelovati v vladi, čeprav so med obemi močna nesoglasja glede problema privatne pobude. Avstrijski parlament pa bo še naprej v ozadju, ker državo dejansko vlada ožji parlamentarni odbor, sestavljen iz enakega števila zastopnikov obeh vladnih strank. Kar ta paritetna komisija odloči, to velja. Kot razvidno je Ljudska stranka, ki jo vodi Raab, ohranila večino, močno pa se ji je približala socialdemokratska stranka, ki ji načeljuje Pitterman. Ostale stranke so nepomembne. — Komunisti so na nedeljskih volitvah doživeli končen poraz; zgubili so še tiste tri poslance, ki so jih doslej imeli, in so tako dokončno izločeni iz avstrijskega političnega življenja. To so predvsem posledice madžarske revolucije ter dokaz poli- Ogorčenje v Veliki Britaniji V Londonu in tudi drugod po Veliki Britaniji je smrtna eksekucija z obeše-njem zločinca Manvooda, obtoženega, da je umoril nekega policaja, izzvala veliko ogorčenje. Številna množica je skušala udreti v ječo, da bi preprečila smrtno obsodbo. Le s težavo je policiji na konjih uspelo zastražiti ječo. Ni pa mogla preprečiti žaljivih vzklikov na račun Scot-iand Yarda. Ob deveti uri je nastala grobna tišina, nato je eden v množici glasno zaklical: »Bog naj reši njegovo dušo.« Vsi so razumeli, da se je smrtna obsodba izvršila. Starši mladega Manvooda pa so ves ta čas molili v bližnji katoliški cerkvi za nesrečnega sina. Štirje ministri na delu Toliko pričakovani 11. maj je končno prišel. V soboto in nedeljo so bila že vsa odposlanstva v Ženevi ; nastanila so se po raznih vilah in hotelih. Poleg zunanjih ministrov ter njihovih sodelavcev, uradnikov, tolmačev in drugih je za to priliko prišlo v Ženevo poleg običajnih turistov nenavadno vi-šoko število časnikarjev in posebnih dopisnikarjev z vsega sveta. Poročajo, da je promet tolikšen, da se le s težavo prerivajo po mestnih ulicah trume avtomobilov; vse, kar se samo pomika naprej, so spravili v promet, tako da ni moč več dobiti niti starega avtomobila v najem. Švicarski vojaki in policija so skrbno zastražili vse palače, hotele in dvorce, kjer so nastanjena odposlanstva, da ne bi prišlo do kakih neljubih incidentov. Tudi na mejah so poostrili nadzorstvo. Za varnost je torej dobro preskrb- ljeno, za ostalo tudi. Jedila za Gro-mika sproti vsak dan pripeljejo z letalom iz Moskve. Švicarska vlada je tudi že izdala posebno znamko. STALIŠČE ZAHODA Spričo priprav za Ženevo so vsi ostali 'dogodki stopili v ozadje. Zahodni zavezniki, ki so bili do še pred kratkim razdvojeni, so se na pariškem sestanku zedinili za skupen zahodni načrt, znan tudi pod imenom globalni načrt (ali Package plan). Sestoji iz treh točk (Berlin, nemška združitev, evropska varnost), o katerih menijo, da so tako tesno med seboj povezane, da je treba o vseh treh skupno razpravljati ter jih tudi v okviru tega odvisnega medsebojnega raz-men’a rešiti. Poleg tega zahodnjaki želijo nemško združitev v svobodi ter so trdno odločeni ostati v Berlinu, dokler se nemško vprašanje ne reši na zadovoljiv način. De Gaulle in mir v Alžiru General De Gaulle je na svojem tretjem potovanju po francoskih pokrajinah dajal zanimive izjave o zaključku bojev v Alžiru. Tako je v Bourgesu izjavil, da ni daleč več dan, ko bo v Alžiru zavladal mir. To se bo zgodilo po zaslugi in ob razumevanju vseh prebivalcev dežele, ki želijo, da se dežela naglo razvije. Pri tem je francoski predsednik republike imel gotovo, v mislih gospodarski načrt za obnovo in dvig Alžira, ki ga je svoj čas naznanil v Konstantini. Na tajna pogajanja med Francozi in alžirskimi nacionalisti, ki naj bi se v strogi tajnosti vršila, ni niti od daleč namignil. Generalovih izjav ni moči vzeti prav dobesedno; verjetno je hotel z njimi vliti svojim rojakom novega poguma za bodočnost ter jih opomniti, naj ne nasedajo skrajnežem, ki so se zadnje čase odkrito postavili proti njemu, čeprav so ga sami poklicali na o-blast. — Po pogrebu nekaterih žrtev, ki so jih usmrtili alžirski uporniki, so v mestu Alžiru nastali hudi neredi, med katerimi so metali De Gaullove slike raz okna na ulice, kjer jih je množica teptala. Kljub temu imajo Francozi še veliko zaupanje v generala ter ga imajo za preroka v mednarodni politiki. Odmevi upora v Tibetu Polemike med Indijo in kom. Kitajsko se še niso polegle. Nehru je spričo javnega mnenja prisiljen odgovarjati. Dejal je, da so ga kitajske obtožbe hudo presunile, zlasti ker je imel kitajske voditelje za svoje prijatelje. Izjave so pomembne, ker imajo Nehrujeve izjave velik vpliv na ostale azijske narode. — Medtem se zdi, da je upor v Tibetu zaključen; Dalaj Lama se je ustavil v Indiji, ker se zaenkrat ne misli vrniti, čeprav je Nehru dejal, da bi bil vesel, če bi se vrnil. STALIŠČE VZHODA Popolnoma diametralno nasprotno pa je stališče Sovjetske zveze in vzhodnega tabora sploh. O zgoraj omenjenih problemih zahtevajo ločeno razpravljanje ter ne marajo vezati Berlina z nemško združitvijo, evropsko varnostjo in o-bratno. Nemške združitve sploh nimajo namena načenjati; vse njihovo prizadevanje gre za tem, da se sedanja razdelitev ohrani ter tudi mednarodno prizna. Morebitna poznejša združitev je pa stvar Nemcev samih. O svobodnih volitvah sploh ni govora. Z eno besedo Sovjeti hočejo razdvojeno, razoroženo in nevtralno Nemčijo, medtem ko zahodne sile hočejo doseči združitev obeh Nemčij na podlagi svobodnih volitev po vsem nemškem ozemlju; nevtralnosti ji ne marajo vsiliti, ampak naj si zaveznike svobodno izbira ter naj bo delno razorožena v okviru splošne evropske varnosti. Stališča obeh taborov so si torej zelo nasprotna. Predvidevajo, da bodo Sovjeti zavrnili zahodne predloge, zahodnjaki pa sovjetske. O čem bodo potem začeli razpravljati, ne vemo, ker je vse še zavito v tajnost in neznano bodočnost. PRVE TEŽAVE Zunanji ministri štirih velesil se še niti niso usedli za mizo, ko so že nastale prve težave. Sovjetski zunanji minister Gromiko je najprej zahteval, da morata nemški odposlanstvi prisostvovati konferenci zunanjih ministrov kot polnopravni člani in ne kot opazovalci, kakor so se prvotno domenili. Še pred tem pa je med Sovjeti in zahodnjaki nastalo nesoglasje glede konf. mize; Sovjeti so hoteli imeti okroglo, zahodnjaki pa četverokotno. Z obema potezama so Sovjeti hoteli izsiliti od zahodnih sil priznanje Vzhodne Nemčije. Iz vsega tega izgleda, da bodo pogajanja v Ženevi težavna in dolga. Nekateri menijo, da bo konferenca trajala vsaj en mesec. Ciper in Sredozemlje Odnosi med Grčijo in Turčijo, ki so se zaradi Cipra zelo skalili, se polagoma izboljšujejo in normalizirajo. Pretekli teden sta šla na obisk v turško prestolnico Ankaro grški ministrski predsednik Karamanlis ter zunanji minister Averof. Ob prihodu ju je. sprejel sam turški ministrski predsednik Menderes; kakor da bi hotela povedati, da je sedaj konec minulih razprtij, sta se oba predsednika objela ob ganjenosti vseh prisotnih. Med političnimi razgovori sta Menderes in Karamanlis razpravljala tudi o poživitvi medsebojnih odnosov v okviru atlantskega zavezništva ter se baje zavzela za sklenitev ožjega Sredozemskega pakta, h kateremu naj bi poleg Grčije in Turčije pristopili še Ciper in Italija. Obe zainteresirani državi sta zlasti zaskrbljeni glede bodočnosti Cipra, ki polagoma iz britanske kolonije postaja neodvisna država. Turki bi radi, da bi se nova državna tvorba kar priključila Atlantskemu paktu, medtem ko so grški državniki zaskrbljeni nad zapletenim notranjim položajem na otoku, kjer so močni komunistični sindikati, ki zahtevajo nevtralnost po Nasserje-vem vzorcu pred sporom z Moskvo! Z imenovanim Sredozemskim paktom, bi Ciper nekako vključili v zahodno obrambno področje, ki ga ščiti Atlantski pakt. Churchill in Ike Stari angleški državnik Win-ston Churchill, ki se je pred leti popolnoma umaknil iz političnega življenja, je na predvečer ženevske konference nenadoma stopil iz ozadja ter se odpravil na privatni obisk v Ameriko, k staremu prijatelju iz vojnih let, Eisenho-werju. Čeprav je obisk zasebnega značaja, je vendar bil namen Churchilla vplivati na ameriškega predsednika ter ga pripraviti za vrhunski sestanek. Zgleda, da je v tem uspel, kajti Eisenhower se je kmalu nato izrekel pripravljenega iti na vrhunski sestanek, če bo srečanje zunanjih ministrov v Ženevi vsaj v čem pozitivno. Za Churchillom je seveda stala Macmillanova senca, ki se je po-služil priletnega državnika kot zadnje karte za uveljavljanje svoje politike »prožnosti« pred Ženevo. TELEGRAMI Za novega predsednika kitajske republike so izvolili Liu Šao Cija; nasledil je Mao Tse-tunga, ki je v jeseni iz neznanih razlogov odstopil. * Petero slovenskim pisateljem in pesnikom so avstrijske oblasti odklonile vizum. Morali bi nastopiti po raznih krajih Koroške s čita-njem svojih del. * Bivša veleposlanica v Italiji Cla-ra Booth Luce se je zaradi kritik nekega senatorja odpovedala diplomatski karieri. Svoj čas se je vneto potegovala za priključitev Trsta Italiji. Bila je diplomatinja, toda malo diplomatska. * Angleški general v pokoju Mont-gomery, slavni zmagovalec pri El Alameinu, se je po zgledu Mac-millana odpravil v Moskvo, »da bi pripomogel k zmanjšanju mednarodne napetosti«; toda, ker ni maral zamuditi nogometne tekme, se je kmalu vrnil. NAS TEDEN 17.5. nedelja: Binkošti 18.5. ponedeljek: sv. Feliks Kantališki (Srečko), spozn. 19.5. torek: sv. Celestin, p. 20.5. sreda: sv. Bernardin, spozn. 21.5. četrtek: sv. Andrej Bobola, mučenec 22.5. petek: sv. Emil, mučenec 23.5. sobota: sv. Deziderij (Željko), š., m. * SL. FELIKS KANTALIŠKI (1513-1587), sin preprostih pa pobožnih staršev, je bil spočetka hlapec. Tridesetleten je prosil za sprejem v kapucinski samostan. Gvardian se je obotavljal. Končno ga je peljal k velikemu križu in rekel: »Ali boš mogel po- snemati Jezusa in mu slediti vse življenje? Premisli dobro.« Ko je bil sprejet, so ga določili, da je v Rimu hodil vsak dan od hiše do hiše in prosil kruha in milodarov za samostan. Dobrih štirideset let je to vršil. Veliko žaljivk je slišal, mnogo moral potrpeti; o-troci so mu včasih v vrečo zagnali kamen, a tudi njim je rekel: Deo gratias — Hvala Bogu! Zložil je preproste, pa zelo občutene verske pesmi. Dosegel je visoko stopnjo popolnosti. Delal je čudeže in prerokoval. Sv. Filip Neri in sv. Karel Boromejski sta ga spraševala za svet. Umrl je 18. maja. Ni vse učenost, visoka služba, imetje, več je vredno krepostno življenje, svetost. Binkošti Binkošti so praznik Svetega Duha, to je tretje božje Osebe. Ta slovesni praznik nas spominja na tisti veliki dogodek, ko je Sveti Duh prišel nad apostole (10. dan po Jezusovem vnebohodu) in jih popolnoma prenovil, preobrazil, poučil, posvetil in spopolnil. Napravil jih je za popolne kristjane, svete apostole in vredne Gospodove naslednike. Spominja nas nadalje na zakrament sv. krsta in sv. birme, ko je tudi nad nas prišel Sveti Duh. Binkoštni praznik je velik krščanski praznik, poleg Božiča in Velike noči največji letni praznik. V božični noči se je rodil Zveličar na svet. Velika noč je (po velikem petku) prinesla in razglasila človeštvu odrešenje, ko *je Zveličar vstal iz groba. Za Binkošti je pa prišel Sveti Duh. To je bil torej praznik nove božje slave, novega božjega prihoda in blagoslova, prihoda Svetega Duha. Tisti dan je bil nebeško lep in čudovit ter nadvse blagodejen, skoraj še bolj blagodejen kot pa sveta noč. Bil je velik praznik človeške tolažbe, izobrazbe in svetosti. Apostoli so doživeli nekaj povsem nenavadnega in izrednega, nekaj človeško nerazložljivega, nekaj očitno božjega: »Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi učenci skupaj na istem kraju. In nastal je nanagloma z neba šum kakor prihajajočega silnega vetra in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni in se porazdelili ter obstali nad slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli go- voriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Sveti Duh izgovarjati. — Ko je nastal ta glas, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku. Vsi so strmeli in se čudili...« — Zgodil se je velik čudež, prišel je Sveti Duh. Izpolnila se je Učenikova obljuba: »Kadar pride To-lažnik, ki ga vam bom jaz poslal od Očeta, bo On pričeval o meni. Pa tudi vi boste pričevali...« — Apostoli so bili v hipu vsi prerojeni in napolnjeni s Svetim Duhom. Bil je izreden krst in izredna birma. Razvnel jih je plamen božje ljubezni, začeli so učiti in oznanjati čudovite božje reči. Dvanajst preprostih mož je v teku časa z božjo pomočjo prenovilo star poganski svet. Svetu manjka Sveti Duh. V svetu kraljuje hudi duh. Namesto resnice kraljuje laž, namesto pravice vlada krivica, namesto modrosti prednjači neumnost, namesto poštenosti ima ceno pokvarjenost, namesto ljubezni vlada sovraštvo, sebičnost in hudobija; namesto krščanske zrelosti je v moči otročjost, namesto svetosti je ljubljen greh. Vse to je delo hudega duha. Treba je premagati hudega duha, treba je zatreti hudobijo in zlo! Treba je, da v svetu zavlada resnica, pravica, modrost, poštenost, ljubezen, kršč. zrelost in svetost. In to je delo Svetega Duha. Izprosimo si Njegov prihod in popolno božjo zmago! Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni! Pridi in prenovi ves svet! Spreobrni ga, pokristjani ga, poduhovi ga! Pridi, pridi! življenja Sveti oče govori 100 tisoč Rimljanom sins, ki prikazuje zgodbo mladega dijaka, ki je padel v roke pokvarjencev. V nedeljo 3. maja zvečer je sveti oče obiskal veličastno novo cerkev, ki je posvečena sv. Janezu Bosku. V cerkvi je izpostavljeno svetniško telo Janeza Boška. Na velikem trgu pred cerkvijo je bilo zbranih 20.000 salezijancev z gojenci rimskih zavodov, 10.000 vernikov krajevne župnije in okrog 70.000 drugih Rimljanov. Sveti oče je najprej počastil relikvije sv. Janeza Boška, nato pa je pred cerkvijo nagovoril zbrano množico. Govoril je o sv. Janezu Bosku in omenil, da izhaja iz preproste družine. Nato je dodal, da tudi on izhaja iz take preproste družine. Nato je dejal: »Ali mislite, da mi je prijetno, kadar me nosijo na sedežu? Vsakokrat je to zame velika žrtev... Sprejemam jo, ker vem, da verniki hočejo videti papeža.« Šola za zaročenke Dragega maja so v Rimu odprli šolo za zaročenke. V šoli bodo obravnavali vsa tista vprašanja, ki so važna za srečno družinsko življenje. Poleg psihologije, zdravilstva, morale, zakonodaje bodo na sporedu tudi čisto praktični predmeti, kot: gospodinjstvo, kuhanje, pletenje, higiena in podobno. Sola je brezplačna. Irski novomašniki Preteklo leto so na Irskem posvetili 400 novomašnikov. Za domače škofije je določenih le 91 novomašnikov, vsi ostali bodo delovali v tujih škofijah. Prva kanadska blažena V nedeljo 3. maja dopoldne je sveti oče proglasil za blaženo redovnico Marjeto D’Youville. To je prva blažena, ki je po rodu iz Kanade. Odlikovani verski filmi Na četrtem mednarodnem tednu verskega filma, ki se je vršil v Španiji v mestu Valladolid, je prejel zlato medaljo angleški film »Ujetnik«, srebrno medaljo italijanski film »Odrešenje«. Predsednik Gronchi pri sv. očetu Papežev legat na evharističnem kongresu v Cataniji V sredo 6. maja je prišel državni poglavar Gronchi na uradni obisk k svetemu očetu Janezu XXIII. Morda se bodo zavedli nevarnosti Sv. oče je imenoval Marcela Mimmi-ja za svojega legata na italijanskem narodnem evharističnem kongresu, ki se bo septembra vršil v Cataniji. Pri tisti priliki bodo Italijo posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Članica francoskega parlamenta gospa Thom-Patenotre je ministru za informacije stavila vprašanje, kaj misli vlada storiti proti zastrupljenju mladine s slabimi filmi, ki podirajo vsa prizadevanja države za zdravo rast mladine. Vprašala je tudi, kako je mogla državna cenzura dovoliti predvajanje filma z naslovom: Les cou- »Nedelja varnosti« Preteklo nedeljo so v Kanadi praznovali kot nedeljo varnosti, škofje hočejo svoje vernike opozoriti na veliko in sveto dolžnost, da skrbijo pri cestnem prometu za varnost lastnega življenja in življenja drugih. Dva švicarska arhitekta odhajata v misijone Vdeno pogosteje se dogaja, da intelektualci odhajajo na misijonska področja, da stavijo sv.oje zmožnosti v službo Cerkve. Nedavno sta odpotovala dva švicarska arhitekta v misijone. Feliks Loetscher je odpotoval v Ugando, Jožef Stutz pa v Cile. mašo slovenski jezuit, pater Silvin Eiletz. Novomašnik pripada vzhodno-slovanskemu obredu, — P. Eiletza družina biva v Buenos Airesu. Novomašnik je svoje domače pozdravil po vatikanskem radiu. . ARGENTINSKI DRŽAVNI PREDSEDNIK 6 ČESTITA SLOV. PEVSKEMU ZBORU O' Smrt najstarejše afriške redovnice Za varstvo mladine Zveza nemških katoliških družin je s posebnim javnim proglasom odobrila veliko akcijo, ki jo je začela nemška katoliška mladina za zboljšanje mladinskih revij in listov. Zveza poudarja, da se mora mladina sama braniti pred moralnimi nevarnostmi. V Basutolandu v Afriki je umrla najstarejša afriška redovnica Ivana Ramasha-mole, stara 96 let. Bila je redovnica 78 let. Teden zaročencev Novomašnik v Rimu Zadnjega aprila je v kapelici slovenskih šolskih sester v Rimu daroval novo sveto V Kanadi so praznovali »Teden zaročencev«. Kardinal Leger je ob tej priliki v daljšem nagovoru pokazal lepoto medsebojne ljubezni, ki je podlaga zakonskega življenja, pa tudi podlaga krepostnega notranjega življenja. Teden je pripravila posebna organizacija, ki skrbi za dobro pripravo na zakon. Dne 11. aprila je slovenski pevski zbor »Gallus« priredil koncert v mestu Cop-cepcion v Urugvaju, kjer so bile velike slovesnosti v proslavo 100-letnice ustanovitve župnije Brezmadežnega spočetja. Ob tej priložnosti so prenesli v kripto tamoš-nje bazilike tudi posmrtne ostanke generala Urguize, prvega državnega predsednika republike Argentine. Slovesnosti se je udeležil sam sedanji državni predsednik dr. Arturo Frondizi, vrsta najvišjih državnih dostojanstvenikov in dva škofa. Koncert slovenskega pevskega zbora »Gallus» je tvoril zaključek slovesnosti in bile cerkvene kompozi- r Pri Ag lovni Sh u t za ela ; iredn tez ole < inin; ime sga Pok avo na programu so cije največjih slovenskih in tujih sklada- teljev. Tako so poleg skladb Palestrine, ^ Bacha, Schuberta, Mozarta, Havdna in * se Jlah Nadškof dr. U V zadnjih dneh smo brali razne novice o beograjskem nadškofu dr. Ujčiču; o njem je poročal tudi radio Trst A. Ob teh poročilih so gotovo dejstvo naslednje stvari: Beograjski nadškof msgr. dr. Ujčič je šel v Rim »ad limina«, to je, da poroča sv. očetu o verskem stanju v svoji škofiji. Po cerkvenem zakoniku so škofje dolžni vsakih pet let iti v Rim »ad limina«. Jugoslovanski škofje te dolžnosti dolgo niso mogli vršiti, ker jim režim ni dal potnega dovoljenja, šele letos in lansko leto so šli prvi jugoslovanski škofje v Rim k sv. očetu. Poleg nadškofa Ujčiča sta bila istočasno v Rimu še senjski škof dr. Burič in kri-ževski škof dr. Bukatko. Kot je poročal vatikanski list Osserva-tore Romano je sv. oče Janez XXIII. vse tri škofe uradno sprejel v avdienci v različnih dnevih meseca aprila. Zadnje gotovo dejstvo je, da sta se nadškof Ujčič in dr. Bukatko ustavila na potu domov v Gorici, kamor sta dospela v soboto 9. maja zvečer in ostala do četrtka 15. t. m. Ob tem obisku jugoslovanskih škofov v Vatikanu se je neki del časopisja zelo razpisal. Trdili so, da je nadškof Ujčič šel v Vatikan s posebno misijo, da pripravi pogajanja med sv. Stolico in jugoslovansko vlado. Poleg tega so hoteli msgr. Ujčiča prikazati kot zastopnika neke filo-titovske struje med jugoslovanskim epi-skopatom v nasprotju s kardinalom Ste-pincem, ki naj bi bil nasproten režimu. V zvezi s temi trditvami so tl časopisi postavili določene zahteve, na katere naj bi pristal Vatikan zato, da bi prišlo do poravnave spora med Cerkvijo in režimom v Jugoslaviji. Med temi zahtevami je n. pr. odstranitev kardinala Stepinca iz Jugoslavije in priznanje ciril-metodijskih udru-ženj duhovnikov. Tako določeni del časopisja. Kaj je res o tej domnevni politični misiji nadškofa Ujčiča? Predvsem velja poudariti, da je nadškof msgr. Ujčič katoliški škof, ki ve, da sme konkordate sklepati samo sv. Stolica. Prav tako ve, da je v katoliški Cerkvi samo ena disciplina. In gotovo ne bo on, 82-letni škof, ki bo rušil disciplino in enotnost jugoslovanskih škofov in njih zvestobo sv. Stolici. Ce se dogaja v različnih partijah, da voditelji rovarijo drug proti drugemu za vodilna mesta, se to nikoli ne sme go- diti v vrstah katoliških škofov. Beograjski nadškof je preveč moder in izkušen, da bi šel na limanice sovražnikom Cerkve in povzročal kake razpoke v vrstah jugoslovanskega episkopata. Zato je o njegovem o-bisku v Vatikanu gotovo samo to, kar smo na začetku povedali; vse drugo je fantazija časnikarjev in njih ugibanje. Zaključiti smemo: Gotovo so škofje poročali sv. očetu o verskem položaju v Jugoslaviji; gotovo je tudi, da bi Cerkev rada videla zaščitene pravice katoličanov v jugoslovanski republiki. Ne ve pa se, če so to tudi želje beograjske vlade, če si jugoslovanska vlada želi sprave s Cerkvijo, bo to lahko dosegla, saj je znano, da je sv. Stolica pripravljena se pogajati s katerim koli režimom, samo da zaščiti pravice vernikov. Mora pa najti dobro voljo prizadete vlade, da pristane na zaščito osnovnih pravic in svoboščin sv. Cerkve in vernikov. (Ured.) Handla izvajali tudi dela slovenskih skladateljev Gallus-Petelina, Švaba in Sattner- r^01 ja. Solistične točke so odpeli Vilvo Lipušček, Nuša Kristanova in Roza Golobova. Oro Na orglah je Anka Savellijeva spremljala zbor, ki ga od njegove ustanovitve pred * desetimi leti do danes z veliko prizadev-nostjo vodi dr. Julče Savelli. ■ Program je zaradi dovršene izvedbe pne- s za vzel vse poslušalce v nabito polni, izredno § za akustični baziliki, pa tudi tiste, ki so kon- ru Za cert poslušali kar na trgu pred cerkvijo! Ko so pevci odpeli zadnjo pesem, je sam predsednik republike stopil k dirigentu in lini mu rekel: »Čestitam, bilo je zelo lepo.« Tudi oba škofa sta izrazila svoje navdu- lre šenje dirigentu. Koncert so prenašali tudi * z‘ po radiu in televiziji. __ ttivi fot: Važnost vere ldnc Ameriški senator Dodd je v parlamentu bvei govoril o ameriški udeležbi na mednarod- oj, nem velesejmu v Moskvi leta 1960. Poudaril je, da je treba tudi pokazati, kako | važno mesto zavzema vera v ameriškem j lsk kjst Nat življenju. Ta pogled na ameriško življenje j na svetovni razstavi v Bruslju ni bil zadosti poudarjen. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Nov dnevnik V Ljubljani so s 1. majem ukinili dosedanja jutranja dnevnika Ljudsko pravico in Slov. poročevalca ter namesto obeh začeli izdajati en sam nov dnevni jutranjik DELO. Uredniški odbor obeh ukinjenih časopisov se je združil v novega. DELO izhaja sedaj vsak dan, tudi ob nedeljah. povezane neposredno z Italijo in južno Evropo. Predor pod ljubljanskim gradonJ Jadranska obalna cesta Slovesno so izročili prometu odsek jadranske obalne ceste, ki veže sedaj Reko z Zadrom v Dalmaciji. Ta del ceste meri 220 km in teče ves čas tik ob obali. Zato je vožnja po njej zelo slikovita in sedaj tudi hitra, saj je cesta dovolj široka za moderni avtomobilski promet. Vožnja po tej cesti je res pravi užitek in bo brez dvoma pomagala, da se bo vedno bolj razvijal turizem v Dalmaciji. Seveda če bo režim postavil na obmejne bloke ljudi, ki znajo biti vsaj za silo vljudni s potniki. Jadranska cesta je zamišljena kot cesta, ki bo tekla iz Trsta preko Reke, Zadra, Splita, Dubrovnika do Petrovca na morju; od tu pa preko Titograda, Kola-šina, Ivanjgrada, Kosovske Mitroviče do S kopij a v Makedoniji. Ko bo dokončana, bo merila 1300 km. Z njo bodo Dalmacija, Črna gora, Južna Srbija in Makedonija Pretekli teden so uradno otvorili za promet predor pod ljubljanskim gradom. Predor je dolg skoro 500 m, širok 10,5 m in visok 6,2 m; veže južni ter severni del Ljubljane. Začne se na Karlovški cesti nekako v sredini južnega pobočja gradu, si nato v blagi vijugi v podobi črke S skrči pot skozi grajski masiv ter se konča pri Gasilskem domu na Krekovem trgu. V ameriški vojaški šoli uče slovenščino Socialno zborovanje Slovencev v Buenos Airesu V Buenos Airesu že nad deset let deluje Družabna pravda. Trudi se, da bi slovenske izseljence vzgojila v socialno čuteče ljudi, ki bi dobro poznali moderne socialne in gospodarske probleme in zlasti socialni nauk Cerkve. Na praznik sv. Jožefa Delavca dne prvega maja je imela Družabna pravda v Buenos Airesu svoj občni zbor, ki vedno izzveni kot manifestacija naših rojakov za nov družbeni red na slovenskih in krščanskih osnovah. Družabna pravda nadaljuje v inozemstvu tradicijo iz domovine, ko so prvega maja krščanski delavci od časov dr. J. E. Kreka dalje prirejali tabore, zborovanja, obhode, budnice in zlasti skupne maše. Zato se je tudi občni zbor Družabne pravde začel s sv. mašo, ki jo je daroval duhovni vodja č. g. Jože Jurak, ki je imel po evangeliju pomemben govor o krščanskem pojmovanju dela. Delo ni nekaj sramotnega, kot so ga smatrali pogani, pa tudi ne malik in končni cilj človekov, kot smatra komunizem. Sv. maša se je darovala za žive in mrtve člane DP in zlasti za zdravje težko bolnega častnega predsed- nika DP prof. dr. Ahčina. Po sv. maši se je v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu (kjer je slovenska kapela in kjer so slovenski društveni prostori) začel občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Lojze Erjavec, ki se je v uvodu spomnil lansko leto umrlega rednega člana svetnika Karla Škulja. Nato so bila prebrana pozdravna pisma škofu dr. Gregorju Rožmanu, predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo dr. Mihi Kreku in novemu buenosaireškemu nadškofu dr. La-fittu. Odborniki so podali obširna in izčrpna poročila o svojem delu. V lanskem letu je DP založila veliko delo prof. dr. Ivana Ahčina »Socialno ekonomijo«, pomagala pri organizaciji VI. socialnega dne, razpošiljala članke socialne vsebine v razne slovenske publikacije, redno izdajala svoje glasilo - Družabno pravdo itd. Porabljamo to priložnost, da vsem Slovencem po vsem svetu najtopleje priporočamo, da se naroče na list Družabna pravda in da kupujejo -njene knjige, zlasti dela -prof. dr. Ivana Ahčina, t. j. tri knjige Sociologije in Socialno ekonomijo. Pred kratkim je v uredništvo »Ameriške domovine«, slovenskega dnevnika, ki izhaja v Clevelandu (ZDA), stopil mlad zamorec v vojaški suknji in na veliko presenečenje vseh spregovoril v kar gladki slovenščini. Ko ga je urednik vprašal, kje se je naučil slovensko, mu je smeje odgovoril, da — pri vojakih. In bilo je res, kajti ameriško vojno mi-' nistrstvo vzdržuje posebno šolo, v kateri se vsako leto določeno število ameriških vojakov mora naučiti vsaj enega izmed tistih tujih jezikov, katerih znanje ameriški vojaški krogi smatrajo za potrebno. Ta šola je v mestu Monterey in tudi letos se na njej pet mladih ameriških vojakov uči slovenščino. Tam imajo na razpolago tudi list »Ameriško domovino« in marsikdo po končani šoli postane njegov naročnik. Tako eden izmed takih naročnikov piše listu, da je potem, ko »je zapustil vojaško šolo za jezike, užil dosti veselja v razgovoru s Slovenci v Ameriki in v EV' ropi, čeprav še ni imel sreče, da bi obiskal samo Slovenijo.« Omenjeni list k tem11 dopisu razlaga, zakaj se ameriški vojaki uče slovensko: »Naša domovina Slovenija leži v važnem kotu Evrope, preko nje vodijo pota v Italijo in iz Italije v Podonavje, na Balkan in proti Dunaju.« IZ ARGENTINE V bolnišnici v Buenos Airesu leži žc nad dva meseca bolan č. g. dr. Ivan Ahčh1' eden izmed največjih, če ne največji veči slovenski sociolog, avtor »Sociologiji in »Socialne ekonomije«. Ima hudo za' vratno bolezen v črevesju in po mnenj11 zdravnikov zanj ni človeške rešitve. U1' jatelji so se obrnili na svetniškega škofa Friderika Barago za pomoč in ga topi0 priporočajo tudi drugim v molitev. bi ljubi Bog na priprošnjo velikega ®>sl jonarja vrnil zdravje temu socialnemu & lavcu, da bi lahko še mnogo naredil čast božjo in v korist našega ljudstva. Šolsko stanje na Tržaškem Pri obravnavanju javnega šolstva je dr. Agneletto naglasil, da so slovenske strokovne in srednje šole brez najpotrebnejši! učil. Ni važno, je pri tem poudaril, ali e za tako stanje odgovorna občina, de-ela ali država. Znano je, da strokovne in tednje šole ne morejo uspešno delovati lrez učnih pripomočkov. Vse slovenske ole so brez telovadnic. Realna in klasična imnazija v ulici Lazzaretto Vecchio sta toieščeni v prostorih, ki ne zaslužijo ta-tga imena. Pokrajina je že odobrila kredit za zi-®Vo novega šolskega poslopja, z deli pa k) danes še niso pričeli. Za šolske vrtce je določenih 166 milijo-lir. Že vrsto let je govornik zahteval, 9 se otvorita vsaj dva otroška vrtca pri fah v ulici Sv. Frančiška in v ulici Do-Moni. Vse je bilo pred leti že pripravlje-o, ali občina ni pripravila potrebnih pro-brov in niti ni dovolila, da bi se uporabile učilnice slovenske šole za otroški vr-*c. Odklanjati Slovencem otroške vrtce, oitieni kopati grob slovenskim šolam! Dr. Sneletto je opozoril, da je od 1. 1952 da-6 zahteval otvoritev slovenskega otroške-zabavišča pri Sv. Jakobu ali pri Sv. I-iu. Vse zaman, pa čeprav je za itali-sko mladino v Trstu na razpolago dva-tjst takih zabavišč. Nadalje je dr. Agneletto ugotovil, da je kino zahteval od občine primerne podite za slovenske kulturne ustanove, zla-5 za tiste, ki od nikoder ne prejemajo klpor. Pa tudi ni bil uslišan. Tako ne-itivno zadržanje občinskega odbora nagoti kulturnim potrebam slovenske na-dnostne skupine je močno razočaralo kvensko prebivalstvo Tržaškega ozemlja. Ob koncu svojih izvajanj je dr. Agne-to naglasil, da pri sedanjem gospodar-stanju Tržaškega ozemlja ni priča-ati, da bi mogel Trst v bližnji bodoč-ti uravnotežiti izdatke z dohodki. Dr-lvne prispevke določa vlada samovoljno, 'to ni verjetno, da bi država krila pri-mjkijaj, če bi ta prekoračil določeno lino, kot je to naglašal neki predgovor-ik. V Rim se stekajo tudi protivni inte-^i. Nekatere vplivne skupine visoke fi-itice in industrije še vedno smatrajo Trst, >t da ne bi bil sestavni del republike. Sl pa je dolžan pomagati Trstu, da pre-ga gospodarsko krizo, v katero je zašel ' ne po lastni krivdi. Vlada in vsa Italija : morata zavedati, da je s Trstom v igri °bršen del italijanskega ugleda. Ce so v zadnjih desetih letih našli na k> in sto milijard za oddaljeno Somalijo, lQra država najti sredstva tudi za Trst. 0 ni miloščina, ampak pravica. Tržaška gospodarska kriza stalno na-'kča. Tranzitni promet peša, najboljše klovne sile, inženirji, mehaniki, speciali-Itani delavci zapuščajo mesto in odha-*io drugam. Zlo je globoko zakoreninjeno, 'lada ie sicer naročila pri tržaških ladje-elnicah dva prekomornika, ali gospodar-e krize se ne odpravljajo s pokrivanjem ančnih primanjkljajev in trenutno žalitvijo nekaj sto delavcev. Samo naj-ša samouprava pod vrhovnostjo Italije 'ko reši Trs. To ni nikak separatizem! Kaša dolžnost je, da pokažemo na zlo in odpomoček. Trst mora biti v stanju, ^ brez ovir gradi svojo usodo in gosposko bodočnost. Avtonomen Trst, vklju-v Skupno evropsko tržišče, ne bo sa-1,10 premagal gospodarske krize, ampak bo ktdil svojemu prebivalstvu višjo življenj-raven, ki je edino sredstvo proti neza-l^oljstvu in proti sredobežnim težnjam. Razprava o proračunu se je nadaljevala 24. in 27. aprila. Na tej razpravi je podal dr. Agneletto glede svojega glasovanja izjavo, kjer je naglasil, da jemlje na znanje izjavo obč. odbornika dr. Rocca, ki je proračun predložil, da bo obč. odbor upošteval vse predloge in zahteve obč. svetovalcev. Dr. Agneletto je prepričan, da je komisarski režim na občini ne samo v kričečem nasprotstvu z demokratičnimi principi in z onim, kar je še ostalo od občinske avtonomije, ampak da pomeni tudi največjo škodo za tržaško prebivalstvo in zlasti za njegove široke plasti. Je proti izročitvi občine v komisarske roke, zato vidi v morebitni zavrnitvi proračuna pripravo poti za prihod komisarja na občinsko upravo. Zato ne bo podpiral komunističnih in fašističnih teženj, ki hočejo razgnati občinski svet. S pridržki, ki naj se vključijo v sejni zapisnik: da trdno pričakuje, da se njegove zahteve v korist vsega prebivalstva, zlasti pa spodnje in zgornje okolice ter v korist šol, otroških vrtcev, zabavišča in v korist kulturnih organizacij in potreb Slovencev resno upoštevajo od obč. odbora ter zato, da s svojim glasom prepreči možnost, da bi se komisar vrnil v tržaško mestno palačo, bo glasoval za proračun. Zastopnik ital. liberalne stranke dr. Mor-purgo je v svojem govoru omenil, da je dr. Agneletto predstavnik »degli Slavi bian-chi«, ali ta ga je zavrnil, da ni on nikak predstavnik »belih Slovencev« Denikinove-ga spomina, ampak izvoljeni predstavnik demokratičnih Slovencev Tržaškega ozemlja. Pri glasovanju je bil proračun odobren z 32 proti 24 glasovom. Proti so glasovali komunisti z dr. Deklevom, ital. socialisti, ital. liberalna stranka in misovci. F I L M Meddobje - 3. številka 1959 Tretja številka IV. letnika Meddobja posveča prvo mesto Pavlu Krajniku, ki objavlja Misli Pasternaka o revoluciji v romanu Doktor Živago. Na dveh straneh •poroča Krajnik o vtisih in odmevih, ki jih je vzbudil Pasternakov roman doma in v svetu. Sledi vsebina dela in zaključek, kjer Krajnik zatrjuje, da je Pasternak pomembna priča velike stiske naših dni. Še več! S svojo religiozno filozofijo kaže izgubljenemu pot k pravilni rešitvi težkih vprašanj, k rešitvi celotne problematike našega stoletja. Prozo so v tej številki Meddobja prispevali Vinko Beličič z dvema črticama Pred začetkom pisma in pa Goli jesen. Obe črtici nas vodita po domačem družinskem vzdušju. Šibka pa je črtica F. Franka Bukviča Novi sosedje. Ruda Jurčec objavlja odlomek iz svojega romana Vlak v Bariloče. Ivan Ahčin je napisal razpravo Svoboda v demokraciji. Razprava je zanimiva in je sad Ahčinovih študij in razprav s področja sociologije. Iz zapuščine pokojnega prelata Fr. Ks. Lukmana pa prinaša Meddobje tri Avguštinova pisma. Pesmi objavljajo Milena Šoukal: Pisma, Rafko Vodeb: Kresnica in novi sodelavec Valentin Humar: _ Večerni pogovor. Sledi rubrika Čas na tri-Ituni, kjer Vladimir Kos duhovito podaja svoja duševna razpoloženja, ki jih doživlja na Daljnem Vzhodu vedno v stiku z domačim slovenskim občestvom. Ruda Jur- čec objavlja svoje misli: Dogajanje je skromno. Sledi še ocena dveh novih knjig o ameriških Slovencih, ki sta jih objavila Bogo Škerlj in pa Anton Melik. Knjigi ocenjuje Robert Mazovec, ki deluje že lepo število let med Slovenci v ZDA in mu je to vprašanje mnogo bliže kot pa Škerlju in Meliku, ki kaj po svoje in po liniji tolmačita življenje med Slovenci v ZDA. Robert Mazovec zaključuje svojo oceno, da bodo morali SloVenci v domovini še čakati na popoln in nepristan-ski opis Severne Amerike in njenih emigrantov slovenskega porekla. V zapiskih objavlja Alojzij Šuštar dela in smeri vodilnih nemških književnikov. M. P. piše o anketi o sodobni slovenski prozi. Tretjo številko Meddobja zaključuje objava o Plečniku ter kulturnih večerih SKA in izid o nagradnem žrebanju književnega natečaja za leto 1958. Meddobje je danes najboljša kulturno-leposlovna revija, ki se mirno uvršča med tovrstne revije vodilnih narodov. Italijanska prestolnica je dosegla 2 milijona prebivalcev Rimski statistični urad je dne 16. aprila izdal poročilo, da je prebivalstvo prestolnice doseglo 2 milijona. To novico so Rimljani pozdravili z velikim veseljem, čeravno jih ni presenetila, ker so jo pričakovali. Evropa ponoči (Europa di notte), itali-jansko-francoska koprodukcija, nas ponese po glavnih nočnih lokalih Evrope: Pariz, London, Madrid, Dunaj, čeprav se dejanje večinoma odigrava v pariških lokalih. Bla-setti, ki je ta film režiral, je priznan italijanski režiser, ki je ustvaril marsikatere dobre filme. Tu pa se omeji le na to, da z objektivom posname nekatere točke predstave. Tu se ne občuti njegova režijska sposobnost, kajti za film kot je Evropa ponoči, ne bi bilo niti treba kakega velikega režiserja. Kar temu filmu manjka, je osebna nota. Gledalec bi si želel kaj več, želel bi si nekaj dejanja za kulisami, in to bi bilo nekaj novega. Tako pa se film omeji le na prikazovanje raznih predstav. Televizija bi nam lahko prav toliko nudila. Samo enkrat vidimo plesalke, ki zapustijo oder, trudne in z ugaslim nasmehom. A to je tako bežno in mimogrede prikazano, da se gledalec niti ne zaveda in čaka le, da se nadaljuje predstava. Vendar bi režiser našel mnogo snovi in film bi bil nekaj več kot gola reprodukcija. Posamezne točke si sledijo brez vsakršne povezave. Film spremlja govorjeni koment, ki se mu kdaj posreči, da je precej duhovit. Priznati pa je treba, da so nekatere točke zelo uspele. Zlasti zanimivo je prvo dejanje, v katerem si sledijo iluzionisti, a-krobati, clovvns, plesalci, pevci in je zato bolj pestro. V tehničnem pogledu je film dobro izdelan, zelo dobra je zlasti fotografija. Toda razen tega nima nobenih posebnih odlik. Zaradi številnih nemoralnih prizorov je film nepriporočljiv. Gospa moja teta (La signora mia zia) je zabaven in duhovit film z lahko vsebino. Dobra scenografija, smešni prizori in dialogi, skrbno pripravljena režija, poleg tega pa še odlično izvajanje igralke Rosalind Russel napravijo iz tega filma -res živahno in uspelo komedijo. Nikjer ni dolgočasen, povsod se dejanje gladko in hitro razvija, tako da se gledalec ves čas zabava. Zaradi nekaterih prizorov in dialogov pa je film primeren le za odrasle. - VPRAŠANJE Skupina »zaletelih trmoglavih« oseb o-koli SKPD iz Gorice nas naproša, da objavimo naslednji dopis: »Že kar tri leta čakamo, da sodni postopek prisili odgovornega urednika »Novega lista« g. Legišo, da izvrši najosnovnejšo dolžnost poštenega človeka, ter prekliče zlonamerna natolcevanja v okviru žalne proslave žrtev zadnje vojne. — Ali niso zadostovala tri leta, da se tej »zaleteli skupini« POPRAVI STORJENA KRIVICA? Prav gotovo so bili odgovorni ves ta čas v pričakovanju tako zaželene amnestije.« Iz celice 33 v samostan »/Komunizem? Ze dolgo ne verjem več /Vi, potem ko sem videl stradati toliko ^i v Jugoslaviji in so me moji tovariši Partije v Anconi izdali ter sem slišal f^ati Milovana Djilasa v zaporu v Mitro-Zgodba o mojih dogodivščinah je se-( končana; tu v samostanu mnogo be-strežem pri maši in čakam, da v Plembru Oblečem redovniško obleko.« Tako vam umirjeno pove Ersilio Bravi Cclici nekega samostana v Markah ob ožju Sibilinskih gora, odmaknjen od Motiv z vinograda na tržaškem bregu Nove olajšave pri obmejnih prehodih V soboto 9. maja se je v Čedadu sestala tehnična komisija lokalnih obmejnih organov, da proučijo možnosti različnega prehoda obmejnih blokov. Doslej je veljalo pravilo, da se je moral vsak, ki se je podal v Jugoslavijo, ali pa obratno vrniti nazaj skozi isti obmejni prehod. Italijansko delegacijo je vodil dr. Bor-ghini, jugoslovansko pa Rudi Lukman. Komisija je obravnavala sklepe, ki jih je sprejela mešana stalna komisija za izvajanje videmskega sporazuma. Sporazumeli so se v dveh bistvenih točkah. 1. Sklep o možnosti različnega prehoda obmejnih blokov bo stopil v veljavo 20. maja. 2. Imetniki obmejnih propustnic lahko vstopajo in izstopajo skozi različne obmejne bloke, le da so ti v isti pokrajini. V praksi pomeni, da se bodo imetniki obmejnih prepustnic lahko poslužili kateregakoli prehoda v goriški, tržaški ali videmski pokrajini, le da se bodo morali vrniti skozi prehode iste pokrajine. N. pr.: prebivalec goriškega področja se bo lahko poslužil obmejnega prehoda v Škofijah in se nato vrnil skozi obmejni prehod Gorjansko. kjer mu delata družbo edini redov-ter neki starček. Tale bivši komunistični tramvajski spre-Hiik je zelo zgovoren. Po petnajst let ^ ki odiseji, med katero je okusil zapor Relacije ter doživel neštevilna razoča-5, • je pred nekaj tedni potrkal na vrata /hostana Sv. Liberata, kjer ga je brez j lžnih vprašanj sprejel pater Tommaso u. Talma, katerega so komunisti izgnali iz ^aiske leta 1952. ^ a3 se je zgodilo v tem človeku, ki je ^ Sv°ji naravi realist, da je pretrgal s 4^° komunistično preteklostjo? Sam iz-]a* da nima bogvekake izobrazbe ter pravi samo, da je »mnogo čital«. — Leta 1938 je nastopil službo pri mestnem tramvajskem podjetju v Anconi. Bavil se je tudi z glasbo; njegova želja je bila postati pevec, toda očetovi dohodki — bil je namreč čevljar — tega nisa dovoljevali. Ves svoj prosti čas je zato posvetil branju in študiju glasbe. Pod roko so mu prišle knjige najrazličnejših pisateljev, od Jacka Londona, Kiplinga do Lenina. Od tovarišev na delu pa je dobil več marksističnih spisov. Pod fašizmom se je vpisal •v komunistično partijo, kjer se je med drugim seznanil s čudeži »sovjetskega raja« in ostalimi komunističnimi modrostmi. Kmalu mu je prišla na sled fašistična tajna policija ter ga aretirala. Ko je bil spet prost, je med vojno šel v hribe k partizanom, kjer je naglo napredoval do kapetana. — :Po končani vojni je odložil puško ter začel spet prodajati listke na tramvaju. Toda časi so bili razburkani, da jih je težko dohajal. Edino veselje, ki mu je ostalo, je bilo petje; tako je ob nedeljah večkrat prepeval v zbrani družbi prijateljev s ponosom človeka, ki se je sam izučil in pridobil, kar ima. Po prelomu med Moskvo in Beogradom 1. 1948 se je Ersilio Bravi pridružil gibanju Cucchi-Magnani ter postal pokrajinski taj- nik. Tovariši iz partije so ga začeli prezirati ter mu niso dali več miru, ker se je postavil na stran Tita. Nekega dne so ga v nekem mestnem gledališču tako izžvižgali in ozmerjali z reakcionarjem, da je sklenil umakniti se iz tega okolja. U-pajoč, da je komunizem Titovega kova boljši od italijanskega, je odšel v Jugoslavijo. Preživljal se je s popevanjem po kavarnah v Dalmaciji, Abaciji in na Reki; bil je zadovoljen, da ima spet občinstvo, ki mu spet ploska. Odprla so se mu celo vrata v gledališče in podjetni Ersilio je živel nekaj časa kot v sanjah, prepričan, da je dosegel, kar je vedno želel. Toda polagoma je v njegovi notranjosti zorelo spoznanje, da je komunizem le fraza, iluzija, prevara. Bil je namreč človek, ki je skrbno opazoval življenje okrog sebe: na vsakem koraku je srečaval tajno policijo in ljudstvo, ki je trpelo v pomanjkanju. Z grozo v srcu je spoznal, kako velika je razlika med teorijo in prakso. — Kaj mu je pomagalo petje, denar in aplavzi, ko so se mu ob pogledu na pomanjkanje in strah začele rušiti predstave o svobodi, enakosti, o narodnem in mednarodnem komunizmu. Marsikateremu rojaku je pomagal rešiti se tega zla. Morda je bilo to vzrok, da ga je UDBA nekega dne areti- Radio Trst A od 17. do 23. maja 1959 Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... — 15.40 Komorni zbor Ubalda Vrabca. — 17.00 IGRA O IZGUBLJENEM SINU - 'igrajo člani RO. — 18.00 Beethoven: Simfonija št. 7 v A Duru, op. 92. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve. — 22.10 Mala antologija slovenske vokalne glasbe. Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.10 Komorni koncert orkestra Radia Beograd. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.30 Jules Massenet: MA-NON, opera v štirih dejanjih. Torek: 18.00 Z začarane police: Eva Žnideršič: »Mornarjeva opica«. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 21.00 Obletnica tedna: »Stoletnica rojstva Pierra Curieja«. — 21.30 Operne uverture. — 22.00 Umetnost in življenje: Razstava umetnosti 18. stoletja v Rimu. — 22.15 Koncert sopranistke Jelke Rupnikove. Sreda: 18.00 Radijska univerza - (17) »šola med psihologijo in medicino«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 21.00 VSI SO VIDELI, kriminalna igra v treh dej. - igrajo člani RO. Četrtek: 18.00 Z začarane police - Ivanka Cegnar: »Suličar in medved«. — 19.00 Šola in vzgoja: »Širjenje šolstva po svetu«. — 22.00 Iz sodobne književnosti - G. Papini: »Drugo rojstvo«. — 22.15 Zborovske skladbe Rada Simonitija. Petek: 18.00 Radijska univerza - msgr. Jakob Ukmar: Problem ločitve zakona po kanonskem pravu: (10) »Pogojno privoljenje v zakonu«. — 18.10 Liszt: »Faust«, simfonija. — 19.15 Širimo obzorja - Stari znanci - (4) »Znamka«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 21.20 Koncert o-peme glasbe. — 22.00 Znanost in tehnika - Boris Mihalič: »Bilanca geofizičnega leta«. — 22.15 Koncert tenorista Mitje Gregorača, pri klavirju Pavel Šivic. Sobota: 16.00 Novelist tedna. — 17.30 Velika dela slavnih mojstrov. — 18.00 Oddaja za najmlajše: ŽALOST IN VESELJE - igrajo elani RO. — 19.00 Sestanek s poslušalkami - ureja Marjana Prepeluh. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.40 Akademski zbor Vinko Vodopivec. — 21.00 SANJAČI, radijska drama v dveh delih - igrajo člani RO. — 22.00 Skladbe nordijskih avtorjev. rala, ko se je mudil v Kopru. Po procesu in obsodbi so ga odpeljali v Sremsko Mi-trovico v zapore, ker je zaprt znani teoretik jugoslov. komunizma Milovan Djilas ter kritik »novega razreda«. Z Djilasom sta se večkrat videla, toda nista mogla govoriti, ker je Djilasa vedno spremljal komisar, tudi ko je šel na kratek sprehod na dvorišče. — »Jaz sem bil v celici 33, on pa v 34. Ločila naju je samo stena; večkrat sem mu zapel kako napolitansko pesem. Djilas je bil ganjen nad tem ter mi v zahvalo večkrat potolkel po steni. Tovariši, ki so bili v celicah nasproti njegove, so mi potem pravili, da si je položil glavo med dlani, kakor da bi lahno jokal.« Djilas je ostal v celici 34. Njegov sostanovalec Bravi se je po prestani kazni vrnil v Italijo, razočaran nad vsem. Iskal je zaposlitev ter bil že na tem, da se odpravi v Francijo, ko se je nenadoma odločil umakniti se v samostan, šel je in potrkal na vrata patra Tommasa. Tu se v miru pripravlja, da v jeseni obleče redovniško obleko in tako zaključi svojo odisejo, spravljen z Bogom in ljudmi. Končno je po tragičnih izkušnjah in dogodkih, ki so bili vedno večji od njega, našel v spokojnem zatišju samostana svoj notranji mir. Minister Tupini na Pesku Pretekli ponedeljek je obmejni blok na Pesku videl visoke glave, med njimi samega ministra Tupinija. Prispel je, da otvori Informacijski urad. Majhno, a zelo čedno poslopje je zgradil E.P.T. (Ente Prov. Turlsmo). G. ministra je pozdravil predsednik EPT dr. Slocovich, ki je poudaril važnost te poti, ki veže Zahod z Vzhodom. Minister je odgovoril, da naj te poti služijo za zbližanje in spoznavanje narodov in s tem k odpravi raznih zaves, sovraštva, vojn, za dosego miru. Vsak pameten človek mora odobravati te misli, zlasti katoličan, ki veruje v pravo bratstvo. Seveda ni dovolj, da jih oznanja, temveč se mora truditi, da jih čim lepše izvede in uresniči. To je pa težje. Na Informacijskem uradu stoje napisi v treh jezikih, a slovenskega ni, in to baš na meji med Italijo in Jugoslavijo! Ta nedostatek hudo bode Slovence na tej strani in prav gotovo tudi Slovence onstran meje. Opustitev slovenskega napisa ponižuje Slovence, kot bi ne imeli pravice do javnosti; ni dobra reklama za krščanstvo na meji z državo, ki jo vodi komunizem. Upamo, da bodo odgovorne oblasti to napako, ki ni majhna, popravile v najkrajšem času in s tem pokazale v dejanju, da res verujejo v ideale, ki jih javno razglašajo. Bratstvo v dejanju prej ko v besedi. Oejanja pred besedami, je načelo najelementamejše vzgoje. Evropski študijski dnevi v Trstu Ob prisotnosti prof. Luigija Gedda, predsednika italijanske katoliške akcije, so na tržaški univerzi otvorili na Vnebohod III. kongres evropskih študijev. Kongres je organiziral kulturni center Papini skupno z rimskim evropskim centrom, z namenom prikazati stališče katoličanov do življenjskega vprašanja evropske združitve. Med najvišjimi cerkvenimi oblastmi je bil tržaški škof msgr. Santin, generalni asistent KA škof msgr. Castellano, rektor rimske univerze »Pro Deo« p. Morlion ter mnogo drugih predstavnikov cerkvenih in državnih oblasti. Prof. Gedda je imel otvoritveni govor s temo: »Evropsko zedinjenje in duhovne vrednote«. V naslednjih dneh so sledila druga zanimiva predavanja, v katerih so predavatelji pojasnili, v kakšni socialni, politični in gospodarski obliki si to združitev zamišljajo katoličani. Med Slovenski oder v Trstu bo igral na binkoštno nedeljo, 17. maja, na Opčinah, v dvorani Marijanišča veseloigro v treh dejanjih PEG, SRČEK MOJ Igra je polna duhovitosti in veselja. — Na to prijetno predstavo opozarjamo že zdaj. Začetek ob 20h. odličnimi govorniki je bil tudi minister za sodstvo Gonella, ki je poudaril potrebo združitve in enotnosti, po kateri bo Evropa lahko spet prevzela vodilno nalogo in si pridobila vpliv za urejanje svetovnih problemov. Kongres se je zaključil v nedeljo 10. maja. Za zaključek je prispel z letalom iz Rima kardinal Cicognani. V soboto zvečer so ga z vsemi častmi sprejeli pred cerkvijo sv. Antona. V nedeljo je imel slovesno pontifikalno mašo v baziliki sv. Justa, nakar je v gledališču Verdi z zadnjim govorom zaključil kongres evropskih študijev. Kongresisti so v teh dneh zasedanj prejeli nešteto brzojavnih čestitk in priznanj ■ iz vseh krajev Evrope. Blagoslovitev prvega kamna za cerkev sv. Pij a X. Tržaški škof msgr. Santin je na praznik Kristusovega vnebohoda slovesno blagoslovil prvi kamen za cerkev sv. Pija X., ki jo bodo postavili v Rocolu. Prisotne so bile tudi najvišje tržaške oblasti ter BAZOVIŠKI ODER ponovi v nedeljo 17. maja ob 20B v župnijski dvorani v DOLINI veseloigro v treh dejanjih »POSLEDNJI MOŽ« Ne zamudite prilike, da se pošteno nasmejete! veliko število ljudstva, ki je z navdušenjem pozdravilo svojega škofa. Škof Santin je imel ob tej priliki lep govor, v katerem je poudaril velik pomen cerkve, ki je sicer v primeri s sedanjimi nebotičniki majhna stvar, a v duhovnem pomenu velika. Obsežen in gosto naseljen Rocol bo tako dobil svojo potrebno cerkev. Doslej je spadal Rocol pod žfipnijo sv. Vincenca. .Katoliški glas" v vsako slovensko družino 1 ♦ Načrt za cerkev je napravil arhitekt Viktor Frandoli, gradbeno delo pa bo izvršilo podjetje Zelco in Lucatelli. V načrtu je zidava cerkve, zvonika in župnišča ter zaprtega trga pred cerkvijo. Cerkev bo dolga 45 m, visoka 15.90, zvonik, ki bo postavljen med cerkvijo in župniščem bo imel 30 m visočine. V župnišču bo poleg stanovanja za župnika še dvorana za mladino in druge potrebne pritikline. Obisk tržaškega župana na Holandskem Mestni župan dr. Franzil je dne 6. maja odpotoval v Holandijo, kjer je zastopal Trst pri odprtju 37 zdravstvenih postaj, ki jih je uredil holandski Rdeči križ s prispevki, zbranimi v Italiji za žrtve strahotnih poplav leta 1953. Tržačani so tedaj darovali 16 milijonov lir, da bi olajšali trpljenje holandskega ljudstva. Ena teh postaj bo posvečena tržaškemu mestu v znamenje hvaležnosti prizadetih. Dr. Franzil se je udeležil slovesnosti, ki so bile 7., 8. in 9. maja v severni Holandiji, v deželah Zeeland in Brabant. Vabilo za to mu je poslalo haaško zunanje ministrstvo. Nova naročila v tržaških ladjedelnicah Uradno so potrdili novico, da so tržaške ladjedelnice CRDA dobile naročilo za izdelavo dveh novih plavajočih dokov. Eden je namenjen Družbi za popravila in opremo ladij v Genovi, drugi pa podjetju Societa Esercizio Bacini v Neaplju. Njuna prostornina znaša 26 tisoč ton. Tretje naročilo pa je prišlo od atlantskega poveljstva in sicer za 670 tonsko motorno cisternsko ladjo, namenjeno obrežni in pristaniški službi. Rojan Na binkoštno nedeljo imamo prvo sveto obhajilo. Župnijskemu občestvu se bodo pridružili novi člani, ki bodo pristopali k obhajilni mizi. Dan prvega svetega obhajila je za župnijo vedno velik praznik. Naj dobri Jezus naše prvoobhajance ohrani v svoji ljubezni, da mu bodo ostali zvesti celo življenje. Nagrade za zvestobo pri delu V četrtek, na praznik Kristusovega vnebohoda so v Gorici na sedežu trgovinske zbornice nagradili 26 oseb, ki so zmagale na natečaju za zvestobo pri delu in prispevale za gospodarski razvoj v deželi. V prvi kategoriji so delavci, ki delajo neprestano že 30 let vedno pri istem podjetju. Teh so nagradili 18. V drugi kategoriji so direktorji, ki so že 35 let pri istem podjetju. Nagrado je prejel le eden in sicer inž. Giovanni Zardini. V tretji kategoriji so industrijska in trgovska podjetja ali pa tudi posamezni kmetje, ki imajo za seboj že 30 let neprestanega obratovanja. Teh so nagradili 5. V zadnji kategoriji so podjetja, ki so izvedla na svojem področju tehnične izboljšave, od katerih je imelo korist občinstvo. Nagrado je prejelo podjetje Eugenia Dogani in Godeas. Zadnji pozdrav Gorice padlim nemškim vojakom V sredo 6. maja so se poslovili od go-riške zemlje, ki jih je krila celih 15 let, ostanki še zadnjih nemških vojakov. Pred kratkim so namreč sporazumno z nemško in italijansko vlado začeli s prekopom vseh nemških vojakov z namenom, da jih prenesejo v skupno grobnico v Casermano pri Veroni. Na goriškem pokopališču je bilo pokopanih 433 nemških vojakov. V sredo so odpeljali v Casermano še zadnjih 200. Pred odhodom kamiona, je vojaški kurat don Negrato blagoslovil njihove ostanke, goriške oblasti pa so jim izkazale še zadnjo čast. Prisoten je bil tudi Caio von Mtinchhausen, ravnatelj za urejevalna dela za padle nemške vojake. Po poslovilnem govoru vojnega kurata don Negrata se je ganjen zahvalil za ljubeznivo pozornost, ki so jo Goričani izkazali padlim nemškim vojakom v teh petnajstih letih, ko so počivali na goriškem pokopališču. Novi načrti za goriška pokopališča Urbanistični načrt, ki so ga predložili občinskemu odboru v proučevanje, se ukvarja tudi z goriškimi pokopališči. Po tem načrtu bo štandreško pokopališče v 30 letih izginilo, oziroma se bodo Štan-drežci morali posluževati goriškega pokopališča. Na prostoru sedanjega štandreške-ga pokopališča bodo namestili železniški S K P D V GORIC! priredi v soboto 16. maja ob 21h v nedeljo 17. maja ob 16,3 v Marijinem domu na Placuti * ^Veseli večetL^ NA SPOREDU: • Veseli kvintet • Malo za šalo ® Moški zbor iz Jazbin VABLJENI ! Podgorski prvoobhajanci s svojim g. župnikom park, ki bo služil obnovljenemu prometu na progi južna in svetogorska postaja. Prav tako bodo premestili drugam pokopališče v Pevmi, ki je preblizu naselja in na preveč močvirnem kraju. V Podgori pa bodo okrog pokopališča izkopali globok jarek, kjer se bo zbirala voda, ki priteka s Kalvarije. Dve poroki V štandrežu sta se v soboto poročila Bruna Cotič in Niko Lestan. Nevesta je domačinka iz Štandreža, ženin pa je iz Mirna ter brat župnika v Prvačini. Usluž-ben je na goriški škofiji. Naslednji dan v nedeljo pa sta si obljubila večno zvestobo Andrej Kosič in Marica Bensa v župni cerkvi v Pevmi. Ženin in nevesta, oba sta močna stebra prosvetnemu delu v Pevmi, saj je ženin bil izvoljen za prvega predsednika SKPD Jože Abram, nevesta je pa dolgoletna cerkvena pevka. Zato jima je pevmska mladina pripravila dostojno slavje na ženinovem domu. Obema paroma mladih novoporočencev pošiljamo iskrena voščila in želimo obilo sreče. Podgora V nedeljo 3. t. m. smo imeli cerkveno slovesnost praznika sv. Gotarda, ki je v koledarju zaznamovan dne 5. maja. V Podgori in v okolici je sv. Gotard bil znan že stoletja in češčen kot posebni patron in zavetnik vseh nekdaj tako številnih zaposlenih v bližnjih kalvarijskih kamnolomih. V naši cerkvi ima tudi svoj posebni oltar, kjer prestoluje njegov kip in ga kaže, kako sedi kot škof s svetlo knjigo v eni roki in z mogočno škofovsko pastirsko palico v drugi, tako da ga večkrat naši bolj mali otročiči imajo kar za... svetega Miklavža. Pri prvi sv. maši ob 7h se je kljub izredno slabemu in deževnemu vremenu kar do kraja napolnila naša cerkev: vse je hotelo videti in spremljati naših 20 prvo-obhajancev. Vsi navzoči smo v duhu doživljali tudi osebni spomin našega lastnega prvega sv. obhajila in živo smo to pokazali z izredno številnim pristopom k obhajilni mizi. Družinsko prisrčno je bilo potem tudi v lepi dvoranici v župnišču pri okusnem, sladkem in kar prijetnem zajtrku. Vsa skupina prvoobhajanih dečkov in deklic se je tudi popoldne ob 3h zbrala v cerkvi pri šmarnicah in blagoslovu. Ako bi ne bilo tako slabo vreme, bi bili šli vsi k Marijini kapelici, kjer prav v teh dneh posebno lepo cvetejo vrtnice. Po končanem blagoslovu smo nato do zadnjega kotička napolnili našo dvorano, kjer je sledila še lepa prireditev za naše male slavljence: deklamacije in prizori, ko pride na oltar sam Jezušček z angelci in prav on osebno pokliče po imenu k sebi na oder vsakega prvoobhajanca in mu izroči spominsko sliko. Posebno pa so potem vsi navzoči uživali ob igrici »Rezikin Jezušček«. Male igralke so nastopile izredno dobro in živo. Občudovali so jih celo vsi številni prisotni drugorodni, italijanski gledalci, ki so spremljali svoje lastne prvoobhajance. Tako naše male igralke sedaj žanjejo po vsej Podgori vsestransko občudovanje in pohvalo Po končani prireditvi in potem še enkrat zvečer smo vsi uživali tudi še lep film »Marcellino Pan y Vino«. RAZNO Benetke so se poslovile od svetega Pija X. Benetke so izkazale svojemu bivšemu patriarhu sv. Piju X. zadnjo čast. V nedeljo 10. maja se je beneško ljudstvo z velikansko versko manifestacijo poslovilo od njega. Iz bazilike sv. Marka so sv. Pija X. v slovesni procesiji po Velikem _ kanalu prenesli v cerkev očetov kapucinov ob beneški postaji, od koder so ga v ponedeljek zjutraj zopet odpeljali v Rim. Po slovesni zahvalni pesmi so sveto truplo dvignili in ga prenesli na trg pred baziliko sv. Marka. Tu so ga postavili na visok oder. Beneški patriarh je imel na trgu še zadnji poslovilni govor. »Beneško ljudstvo,« je poudaril patriarh,« je v teh blagoslovljenih dneh spoznalo in doumelo veliki in neprecenljivi dar, vir milosti in božje naklonjenosti, ki mu je bilo podeljeno s pričujočnostjo svetniških ostankov velikega papeža v njihovem mestu. Zato je prihitelo z navdušenjem in živo vero ter z otroško ljubeznijo ter se v nepretrganih vrstah strnilo okrog priljubljenega svetnika ter ga prosilo milosti in pomoči.« Poslovilnim svečanostim so prisostvovali škofje in nadškofje treh Benečij, veliko število duhovščine ter nepregledna množica. Navzoče so bile tudi vladne oblasti z on. Gattom na čelu. V tem mesecu, ko je bilo svetniško truplo Pija X. izpostavljeno češčenju vernikov v beneški baziliki, ga je obiskalo nad 1 milijon ljudi. Prišli so posamezno in v skupinah. V ponedeljek popoldne so svetniški o-stanki Pija X. prinesli v Rim, kjer so mu pripravili veličasten sprejem. Istočasno so prenesli v cerkev Srca Jezusovega svetniške ostanke don Boška. Oba svetnika so nato v slovesni procesiji prenesli v cerkev sv. Petra, kjer ju je sprejel sv. oče in imel ob tej priliki tudi pomemben govor. Nakar so sledile zaključne slovesnosti. Sv. Pija X. so nato zopet prenesli v njegovo grobnico, sv. don Boška pa so v torek privatno odpeljali v Turin. Strašna nesreča na Nilu Dne 8. maja se je odigrala na reki Nilu v Egiptu strašna tragedija, ki je zahtevala okrog 121 smrtnih žrtev. Družba agrarnih inženirjev je organizirala izlet po Nilu do slapa pri Assuanu. V ta namen se je poslužila stare rečne ladje, ki jo že dolgo let uporabljajo za podobne izlete. Med vožnjo, in sicer 12 km od Kaira, je nenadoma v strojnih prostorih prišlo do požara. Na ladji je bilo okrog 350 oseb. Polastila se jih je panika, vsi so se zatekli na isto stran ladje, ki se je zaradi prevelike neuravnovešenosti prevrnila. Ladje, ki so bile v bližini, so takoj začele z reševanjem ponesrečencev. Rešili so jih okrog 200, med temi je bilo mnogo Hudo opečenih. Nesreča je toliko hujša, ker je med mrtvimi več najboljših kmetijskih strokovnjakov. Zaključek krize med tržaškimi socialnimi demokrati Razkol, ki ga je v italijanski Socialno demokratski stranki povzročil izstop nekaterih posameznikov in skupin, je takore-koč zaključen. Dolga pogajanja za vstop V i sed sed ;oi razkolnikov, ki so se povezali v gibafl MUIS, v Italijansko socialistično strani niso privedla do uspeha, ker se socialis ne marajo ne politično, ne sindikalno o povedati zvezi s komunisti. Zaradi tel je nekaj pripadnikov MUIS-a sklenilo st piti v Socialistično stranko brez vsak pogojev. V Trstu je stvar imela nekaj več meva kakor drugod, ker so se v začel pridružili razkolnikom tudi nekateri čil pokrajinskega vodstva Socialno demokri ki ske stranke. Do razčiščenja v tej zad6 Zal je prišlo po nedavnem zborovanju, • 5e katerem je bivši finančni minister Pr* nuj pojasnil položaj. Zaradi tega se je 1 reč del tržaških MUIS-ovcev že vrnil naJ dol v Socialno demokratsko stranko, dru vsa se bodo te dni, majhna skupina pa poj< živ med nennijevce. živ OBVESTIL RAVNATELJSTVO Državne nižje sr nje šole s slov. učnim jezikom v Tr* ' sporoča, da je rok za vlaganje prošenj §®°' sprejemne izpite do 30. maja. — Prosil 1,3J sprejema tajništvo vsak dan od 9. ure d ' Ije. Tajništvo daje tudi vsa potrebna P 5 jasnila. SLOVENSKI AKAD. SKLAD »ADRlA \ Kot smo že zadnjič poročali, se pobiraj^ prispevki za »socialni fond Adria«, ki |,u pomaga potrebnim slovenskim visokoŠT., ' cem. Prispevke sprejemata uredništvo uprava »Katoliškega glasa« in »Demok! Pai cije«. tud V l dej DAROVI : Za Slovensko sirotišče: Družina Vizi tin, da počasti spomin pok. očeta p. 1 Ve delisa, daruje 2.000; N. N. Gorica 6.0® v počastitev spomina t Ivane Kopun p()s Trsta daruje družina Bratina 2.000 lir. ^ Za Alojzijevišče: Pevski zbor deklič ^ M. D. iz Gorice daruje v počastitev sP re^ mina pok. Antona Carare, očeta pev' Svq g. Otilije 2.000; družina Prinčič name* 0