186671 Vse si privoščijo, kar jim srce poželi. Kaj vse ne do¬ življajo? Ko boste spremljali njihove prigode, si boste tudi vi zaželeli, da bi bili z njimi. Kajne? Prisluhnite ... Ne pozabite vlagati prihranke v Mestno hranilnico ljub¬ ljansko, saj bo varčevanje prineslo najpridnejšim lepe nagrade že v najkrajšem času. Razpis bo objavljen v drugi številki, to je v oktobru — v mesecu varčevanja, nagrade pa bodo podeljene v no¬ vembru 1962. !■■*>- :v ’ .£\ rs, l g LjiiliilU gj -; ; Revija za tehnična in znanstveno izobrazbo mladine IZDAJA REVIJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« — DIREKTOR IVAN SPO- LAR - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN KRALJ - REVIJA IZHAJA DEVETKRAT LETNO - LETNA NAROČNINA 550 DIN - NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT 6 - TISKA BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI Zelja mladih ljubiteljev znanosti in tehnike, da bi imeli svojo mesečno revijo, se je vendarle uresničila! Revija je tu! »Spretne roke« terjajo le še bistrega duha mladega teh¬ nika in mladega znanstvenika-amaterja. Ko smo v uredništvu razmišljali, kakšna naj bo nova revija, kakšne prispevke naj objavljamo v njej, so se nam sproti ponujala nova in nova vprašanja. Živimo v dobi samih znanstvenih in tehničnih presenečenj. Kako mlademu bralcu približati znanost in tehniko? In — ali tehnično znanje dan¬ danes zadostuje brez poznavanja naravnih pojavov, brez poznavanja zako¬ nov fizike, kemije, biologije, brez poznavanja matematike in zakonov ne¬ besne mehanike? Menimo da ne! Doba atomskih elektrarn, elektronskih robotov in ve¬ soljskih poletov terja od nas več znanja, globlje poznavanje znanosti in tehnike. »Spretne roke« naj pomagajo mladim bralcem, da bodo v šoli lažje sle¬ dili pouku tehnične vzgoje in da bodo v krožkih, pa tudi sami doma, lahko eksperimentirali in se sami ukvarjali s tistimi znanstvenimi in tehničnimi panogami, ki jih najbolj vesele. Da bi bila revija kar najbolje urejevana in priljubljena, pa vabimo k sodelovanju vse bralce, vse pedagoge s področja tehnične vzgoje, matema¬ tike, fizike, kemike in vse amaterje, ki so se že doslej vnemali za tehnično vzgojo. Vse koristne prispevke bomo radi objavili. Končno želim poudariti še eno: dragi mladi bralci, tehnično se ne izo¬ bražujemo le s tem, da žagamo, pilimo, brusimo lepimo obdelujemo naj¬ prej papir, potem les in potem kovine — to je vse premalo! Mi moramo spoznavati naravne zakone, tako da jih s poskusi ponovimo in dokažemo, spoprijeti se moramo s prirodnimi znanostmi. Poskusi in raziskovalno delo dajeta večje zadovoljstvo kot žaganje in piljenje, saj se pri poskusih po¬ glabljamo v najbolj skrite naravne pojave. S »Spretnimi rokami« bomo skušali zapolniti vrzel v tehnični in znan¬ stveni vzgoji mlade generacije. Ce nam bo to uspelo vsaj deloma, bomo zadovoljni. Ivan gpoIor 2 SPRETNE ROKE model peltonove turbine Turbina je sestavljena iz dveh delov: statorja (nepremični del) in rotorja (premični del). V stator vsto¬ pa voda. Usmerjena je na venec ro- torjevih lopatic in vrti rotor. Izdelava: Okroglo telo R je iz trdega lesa s premerom 80 mm in debelino 25 mm. Na sredini je izvrtina za os, ki jo zvrtamo s 6 mm svedrom. Lo¬ patice rotorja S, ki so pritrjene na rotorju, so iz 0,8 mm debele alumi¬ nijeve pločevine. Mere so označene na načrtu. Lopatic je 8 do 12 in vsa¬ ka je polkrožno upognjena ter ima po 4 luknjice (2 mm) za vijake, s katerimi jih pritrdimo na telo R. Lo¬ patice P krivimo z okroglimi kle¬ ščami. Ko so pritrjene, namestimo skozi W še 6 mm debelo in 70 mm dolgo kovinsko os. Ohišje turbine z dovodno cevjo predstavlja stator. Ohišje V je iz 20 mm debelih desk. Posamezne me¬ re so podane v načrtu. Stranice ohišja sestavite natančno, ker bo si¬ cer skozi najmanjšo razpoko uha¬ jala voda. Na stičnih mestih jih za¬ lepite z lepilom, ki se v vodi ne topi. Dno ohišja ima odprtino 70 X 30 mm (za odtok vode). Zgornji del ohišja pritrdite na dno s pomočjo dveh kotnikov. Se posebej morate biti na¬ tančni pri vrtanju luknje za šobo, ki usmerja vodni curek na lopatice tur¬ bine. Soba naj bo 56 mm oddaljena od zgornje ploskve dna. Vodni curek mora neovirano zadevati lopatico, ki je pravokotno nad odprtino ohišja. Le v tem primeru bo moč vodnega curka najbolj izkoriščena. Premer luknje za kovinsko ali stekleno šobo je 10—12 mm. Soba je stožčasto izoblikovana, toda tako, da se odprtina zmanjša na 4 mm. Sobo dobro pritrdite, da jo pritisk vode ne bo iztrgal iz ohišja. V stranici izvrtate luknjo za os rotorja. Na zunanji strani obeh stra¬ nic namestite medeninasti ploščici L, ki služita kot ležaja za os. Da bo trenje čim manjše, posvetite izde¬ lavi ležajev vso pozornost. Ležaja sta pritrjena na stranico z dvema 2 mm vijakoma. Preden se nato lotite dokončnega sestavljanja turbine, pobarvajte vse lesene dele z nitrolakom. Ko se je lak dodobra osušil, sestavite turbi¬ no. Slika prikazuje štiri osnovne de¬ le turbine, preden jih dokončno se¬ stavite: rotor turbine z lopaticami, SPRETNE ROKE 3 Na levi sliki so štirje osnovni deli našega modela Peltonove turbine in sicer rotor z lopaticami, dno ohišja s kotnikoma, ohišje brez ene stranice in stranica. Takšno turbino si lahko izdelamo po priloženem načrtu (zgor¬ nja slika). Povejmo še to, da njeno moč lahko izkoristimo za pogon raz¬ ličnih strojev in naprav 4 SPRETNE ROKE dno ohišja s 'kotnikoma, ohišje brez ene stranice in stranico. Najprej pri- vijte ohišje na dno s pomočjo kot¬ nikov in vijakov. Nato namestite rotor v ohišje in končno nataknite na os rotorja še stranica ohišja, ki jo na ohišje privijete z vijaki. Da bi lahko praktično uporabili vrtilno moč turbine, morate na os pritrditi še kolo za jermenlco. Jer- menico speljete na kolo stroja, ki ga želite poganjati. Turbino poženete tako, da na ce¬ vasti podaljšek šobe nataknete gu¬ mijasto cev, ki jo speljete na vodo¬ vodno pipo. Ce bo vodni pritisk več¬ ji, se bo turbina vrtela hitreje. Se¬ veda pa morate turbino postaviti nad lijak ali kad, da se bo voda lah¬ ko sproti odtekala. helikopter za mlade modelarje Prepričani smo, da vam gradnja helikopterja ne bo delala preveli¬ kih težav, pa čeprav se nam kaže načrt, ki je namenjen predvsem na¬ šim letalskim modelarjem, nekoliko bolj zapleten. Z nekaj potrpežljivo¬ sti in dobre volje vam bo model prav gotovo uspelo zgraditi. Zato kar začnimo z opisom gradnje! Vse, ki se ukvarjajo z modelar¬ stvom. maketarstvom, elektrotehniko, liziko, kemijo, biologijo in drugimi naravoslovnimi znanostmi ter s ka¬ kršno koli amatersko dejavnostjo, vabimo k sodelovanju v naši novi reviji »SPRETNE ROKE«. Prispevke pošiljajte na naslov uredništva: Spretne roke, Ljubljana, Lepi pot 6 Najprej moramo izdelati trup he¬ likopterja. Iz primernega in lepo raščenega lipovega lesa izrežemo stransko obliko trupa, nato pa še obliko po tlorisu. Sledi obdelava trupa po oblikah presekov A-A, B-B in C-C, nato pa trup z dobrim dletom izdolbemo. Nastavek za ro¬ tor nalepimo na zgornjem delu, skozenj pa speljemo ležaj s pod- ložko na vsaki strani. Ležaj zako- vičimo. Kabino najprej izoblikuje¬ mo iz kosa lesa, nato pa na izobli¬ kovano obliko v vroči vodi potegne¬ mo celuloid. Le-tega potem obre¬ žemo in zalepimo k trupu, na kon¬ cu pa na trup z lepilom pritrdimo še rep. Rotor je sestavljen tako, kot ka¬ že načrt. Vsi trije kraki rotorja morajo biti dobro zalepljeni s ce- luloidnim lepilom. Utež na vsakem kraku je zato, da ima rotor pri vr¬ tenju večjo vztrajnost in da lahko više dvigne helikopter. SPRETNE ROKE 5 6 SPRETNE ROKE Ročaj je drugi del helikopterja, lahko bi rekli, da je njegov »mo¬ tor«. Zanj potrebujemo vreteno za sukanec in kos okroglega lesa, ki naj bo nekoliko debelejši od vrete¬ na. Vanj zabijemo 3 mm debel že¬ belj, ki mu odščipnemo glavo in ga zaokrožimo. V vreteno nato vtak¬ nemo kovinsko cevko, ki smo jo pri vrhu razširili in potisnili oziroma nabili na 5 mm debelo okroglo že¬ lezo. V razširjeni konec cevke na¬ pravimo dve zarezi, v kateri se ujame matica. Na cevko prispajka- mo še tri kose pločevine, skozi ka¬ tere pribijemo cevko na vreteno, ki ga nataknemo na žebelj. S tremi kosi pločevine pritrdimo vreteno k ročaju (glej načrt). Na vreteno na¬ vijemo približno 1 m dolgo vrvico (navijamo z leve na desno!), nato pa nataknemo helikopter in poteg¬ nemo. Helikopter se bo zares dvig¬ nil 10 do 15 m visoko in potem spet počasi pristal na tleh. čoln iz kartona Malo čudno se sliši, pa je vendar¬ le res. Tudi čoln iz lepenke lahko plove po vodi, tako kot da bi bil le¬ sen. Za čolne iz kartona pa je seveda važno, da voda ne pride v stik s kartonom. Torej morajo biti dobro impregnirani. Izdelava kartonastih čolnov je kajpada precej manj zah¬ tevna (glede orodja in materiala), izberemo pa predvsem take oblike, pri katerih so ploskve zakrivljene le v eni smeri in ne v dveh (med posameznimi ploskvami imamo ro¬ bove. Za naš čoln potrebujemo trši, 1 do 1,5 mm debel karton, gladek ri¬ salni papir (šeleshamer), lipov kva¬ der 50 X 20 X 10 mm, nekaj 0,5 mm debele medeninaste pločevine, elek¬ tromotor EMT-2V (izdelek Mehano- tehnike v Izoli) in dve 3 voltni ba¬ teriji ter nekaj 3 mm lesnih vijakov. Za lepljenje potrebujemo celulozno lepilo (celonsko lepilo), za impreg- niranje pa brezbarvni nitrolak in za obarvanje nitrolak take barve, ka¬ kršno pač izberemo. Iz debelejšega kartona si izdela¬ mo osnovo (1), ki jo prerišemo na karton s pomočjo mreže. Velikost okenca naj bo 10 X 10 mm. Na osnovo prilepimo po sredini najprej na spodnjo stran gredelj (2). Tudi tega izrežemo iz debelej¬ šega kartona, na katerega prerišemo mrežo in potrebne krivulje. To strukturo ojačimo z rebri (3, 4 in 5), ki jih nalepimo na mesta, označena s črtkastdmi črtami. Na zgornjo stran osnove pa prilepimo rebro 9 in vzdolžno pregrado 6, ki jo podobno kakor gredelj 2 ojačimo še z rebroma 7 in 8. Vzporedni pre¬ gradi 12 in rebro 10 prilepimo k re¬ bru 9 in na koncu zaključimo še z rebrom 11. Zadaj vlepimo še lesen del 13 in ogrodje je gotovo. Razen reber 9, 10 in 11 so vsa na sredi pre- SPRETNE ROKE 7 8 SPRETNE ROKE deljena; sestavljena so iz dveh po¬ lovic. Ogrodje moramo še prekriti z mehkejšim risalnim papirjem. Zgor¬ njo stran najenostavnejše prekri¬ jemo tako, da karton napnemo pre¬ ko konstrukcije, ki jo prej na stič¬ nih robovih dobro namažemo z le¬ pilom. Jašek za bateriji in vlepljeni kos lesa naj ne bosta prekrita. Spod¬ njo stran pa podobno kakor zgor¬ nji del prekrijemo z dvema polovi¬ cama, ki ju zalepimo na vsako stran gredlja. Tako prekrit čoln moramo dobro impregnirati in zatesniti vse more¬ bitne špranje. To najbolje dosežemo tako, če vse zalepljene robove pre¬ krijemo s svilenim trakom. Najprej impregniramo z brezbarvnim nitro- lakom, nato pa čoln še obarvamo. Spodnjo stran obarvamo s temnejšo barvo, zgornjo pa s svetlejšo in bolj živo (navadno z rdečo ali modro). Stike za baterije naredimo iz me¬ deninaste pločevine (14 in 15) in jih na stene reber 9 in 10 prilepimo z gostejšim lepilom. Pri stikih (15) so spodnji noski za oporo dvema bate¬ rijama, ki naj bosta vezani zapo¬ redno. Motor EMT-2V pritrdimo z lesni¬ mi vijaki 3 mm, poleg njega pa na zadnji strani pritrdimo še smerno prekinjalo 13, ki ga tudi izdeluje Mehanotehruika. Oba zadnja stika baterij vežemo na pola na eni strani pritrdilnih ušesc, iz priključkov na drugi strani pa vodimo žici na mo¬ tor. Med kontakte za baterije vložimo dve trivoltni bateriji, položimo mo¬ del na vodo, poženemo motor in trud je poplačan — čoln drsi po gladini! žerjav Za izdelavo žerjava (slika 1) po¬ trebujemo dele, ki jih omenja ko¬ sovni seznam. Na sliki 2 so vsi sestavni deli označeni s številkami, ki ustrezajo oznakam na kosovnem seznamu ma¬ teriala. Kot je razvidno iz slike 3, je na¬ kladalna ročica (2) sestavljena iz treh kosov. Kosa A in B izžagate iz 3 mm debele vezane plošče, vsakega dvakrat in ju zlepite z mizarskim klejem. Del C izžagate iz 12 mm de¬ bele smrekove deščice. Kako je sestavljena kupola žerja¬ va, kaže slika 4. V notranjosti ku¬ pole so tri osi premera 2 mm, osi 8 in 5 pa imata na zunanji strani še ročici. Osi naredimo iz jeklene ži¬ ce. Sestavne dele kupole spojimo z mizarskim klejem, spoje pa utrdimo še z 12 mm žebljički. Dno kupole iz- žagamo iz 10 mm smrekove deščice, ostali deli pa so iz 4 mm vezane plošče. SPRETNE ROKE 9 10 SPRETNE ROKE SPRETNE ROKE 11 Podstavek žerjava — slika 5 — je iz 4 do 6 mm debele vezane plošče. Ko smo izdelali vse tri glavne sestavne dele žerjava, nakladalno ročico, kupolo in podstavek, se lo¬ timo. izdelave pogonskega mehani¬ zma. Premer navpične osi za kupolo (9) je 4 mm. Os je opremljena z ve¬ likim zobatim kolesom (15). ki naj ima okoli 50 zob, z njim pa se mo¬ ra skladati majhno zobato kolo (16). Slednje ima okoli 20 zob in je na¬ meščeno na glavni osi (17). Morda se nam bo zdelo na prvi pogled, da je tak pogon preveč zapleten, vendar ni tako! Oglejmo si dobro sliki 2 in 6, ki prikazujeta tri vrste pogona s pomočjo raznih zobatih koles. Taka zobata kolesa bomo našli v stari bu¬ dilki, stenski uri, nerabljenem elek¬ jekleni črtalnik Pri obdelavi kovin smo dostikrat v precejšnji zadregi, ker nimamo primernega orodja, ki bi z njim mogli natanko začrtati risbo ali po¬ možne točke na kovinsko površino. Svinčnik nam pri tem docela od¬ pove in zamenja nam ga lahko edi¬ nole dobra jeklena igla z dolgo in tenko ostjo. Ta igla pa mora biti tudi dovolj močna, da se nam pri začrtavanju ne zlomi. Primerne in dovolj močne so gramofonske igle! Res je sicer, da so precej kratke, vendar so še vse¬ eno dovolj dolge, da jih moremo vtakniti — namesto mine — v obi¬ čajni tehnični svinčnik, ki ga tudi sicer ne bi smel pogrešati noben amater. Ker pa se kaj rado zgodi, da se tako pritrjena gramofonska igla vgrezne v držalo, je dobro, če si iz stare in enako debele pletilke naredimo še »slepo mino«, ki naj bo dolga toliko, da bo ob ustju svinč¬ nika samo še 5—6mm prostora za iglo. Le-ta bo potem trdno »sedela« in je tudi ne bo treba še posebej naravnavati. tričnem števcu in podobnih napra¬ vah. Deli 10, 12 in 13 so iz 2 mm debele aluminijaste pločevine. Kako ravnamo z žerjavom? Z ro¬ čico obračamo os, na katero je pri¬ trjena nylon vrvica, medtem ko je drugi del pritrjen na vijak z ušes- cem, ki je privit v dno (C) nakla¬ dalne ročice. Z obračanjem ročice 5 se okoli nje navija ali odvija nylon vrvica, s tem pa se nakladalna ro¬ čica (2) dviga ali spušča. Z ročico 8 je preko vrvice povezan kavelj 7 in z vrtenjem te ročice dvigamo in spu¬ ščamo breme, ki ga privežemo ah pa nataknemo na kavelj. Z ročico 18 obračamo glavno os 17 in tako s pre¬ nosom preko majhnega in velikega zobatega kolesa vrtimo kupolo že¬ rjava okoli njegove navpične osi. 12 SPRETNE ROKE namizni hokej Namizni hokej je igra, s katero se lahko imenitna zabavate. Izdelava igrišča je kaj preprosta in ne zahte¬ va posebnega materiala. Igrišče je narejeno iz 3 mm ve¬ zane plošče, ki jo na notranji strani prekrijete z lepenko. Lepenka naj bo izrezana iz enega kosa. Na sre¬ dini je igrišče široko 350 mm, na krajeh pa 70 mm. Dno igrišča je iz dveh plošč in od sredine nekoliko nagnjeno na obe strani. Naklonski kot je majhen in potreben nagib dobite tako, da podstavek igrišča, ki je na sredini visok 35 mm, po¬ ševno odrežete, tako da sta pod¬ stavka na krajeh visoka le 25 mm. Vsi podstavki so iz trdega lesa, na¬ tančne mere pa kaže načrt. Igrišče je ograjeno s 25 mm visoko ograjo iz 3 do 5 mim debele letve*, ki naj bo zaradi boljšega odboja tudi iz trdega lesa. Ko ste izdelali igrišče, ki se na konceh končuje z vrati oziroma golom, se lotite še izdelave 1 dveh igralcev-hokejistov. Igralec je lah¬ ko tak kot ga vidite v zgornjem desnem voglu slike. Prav tako dober pa je igralec izdelan iz štirioglate 16X16 mm bukove palice. Mere in oblike zanj so narisane v spodnjem levem kotu slike. SPRETNE ROKE 13 Palica, ki brani in poganja igral¬ no ploščico — puck, ima na spod¬ njem delu luknjo. Ta služi za na- saditev palice na os, ki omogoča polkrožno kroženje palice. Igralna ploščica ali puck je obi¬ čajno kroglica oziroma fmikula s premerom 10 mm. Še boljša je ste¬ klena ali jeklena kroglica istega premera. Vsak igralec strelja en¬ krat in tisti, ki mu puck uide v vrata mimo igralne palice (s ka¬ tero brani in strelja), je prejel gol. naprava za oljno mazanje Čeprav majhna, vendar praktič¬ na naprava za oljno mazanje od¬ lično služi pri oljnem mazanju pre¬ ciznih naprav, mehanizmov, sten¬ skih ur, budilk ipd. Za izdelavo potrebuje le ogrod¬ je pokvarjenega krogličnega pisala (udomačeni naziv zanj je »kemični« svinčnik). Odstranite torej kroglico, cevko-rezervoar in pokrov na zgor¬ njem delu. Spodnji, kovinski del pi¬ sala očistite v alkoholu in očiščenega zopet privijte na staro mesto. Bat, ki poriva olje naprej, je iz treh de¬ lov: usnjenega obročka, ki je stis¬ njen med dva kovinska obročka, prispajkana na steblo. Premer us¬ njenega obročka je odvisen od no¬ tranjega premera pisala. Obroček naj se tesno prilega notranjemu obodu. Kovinsko steblo je iz 2 mm jeklene žice, ki je na spodnjem delu stanjšana, zgoraj pa zavita v zanko za ročaj in lažje rokovanje. Leseni zamašek na zgornjem delu pisala je obenem tudi vodilo za steblo. Naj¬ laže ga napravite iz starega že iz¬ rabljenega svinčnika. Tudi zamašek se mora tesno prilegati notranjemu obodu. S tem pa je naša naprava za oljno mazanje že narejena. Ni tre¬ ba še posebej poudarjati, da mo¬ rate luknjo za dovod zraka, ki je približno na sredini držala, zama¬ šiti. 14 SPRETNE ROKE ustna puhalka Za lakiranje čopič ni vedno pri¬ meren. Se posebej, ako ne delamo pazljivo. Na lakirani površini nam pušča nezaželene »risbe« in nam tako pokvari sicer ličen izdelek. Ne preostane nam torej drugega, kot da predmet očistimo in ga znova laki¬ ramo. Takšnim in podobnim nevšeč¬ nostim pa se izognemo s puhalko, ki si jo izdelamo sami. Potrebujemo dve stekleni cevki, stekleničko s širokim vratom, dva koščka pločevine, plutovinasti zama¬ šek in tri vijake z matico (M 3). Cevki stanjšamo nad špiritnim ali plinskim gorilnikom, tako da ju na dolžini približno 20 mm segre¬ vamo toliko časa, da se plamen obarva močno rumeno. Vsako cevko med segrevanjem vrtimo med prsti. Ko je plamen rumeno obarvan, cev¬ ko potegnemo in nato ohladimo. Od¬ režemo pa cevko tako, da na stanj¬ šanem delu potegnemo s pilo, zmo¬ čimo in prelomimo. Vse ostre ro¬ bove zatalimo nad gorilnikom. Kako oblikujemo pločevini in ka¬ ko sestavimo puhalko, kaže slika. V zamašek zarežemo dve zarezi za zvezo z zunanjim zrakom. S posku¬ šanjem ugotovimo, v kakšnem polo¬ žaju puhalka najbolje deluje, in šele nato zategnemo vijake. Konec cevke, skozi katero pihamo, lahko opremi¬ mo še z ustnikom. Ako pa imamo jeklenko s stisnjenim zrakom, lahko nanjo priključimo puhalko s po¬ močjo gumijaste cevi. V tem pri¬ meru določamo hitrost zraka z ven¬ tilom. Tako smo dobili preprosto pi¬ štolo za lakiranje, ki nam bo pri delu s pridom služila. Pripominja¬ mo, da mora biti lak za puhalko redkejši od tistega, ki ga uporab¬ ljamo za lakiranje s čopičem. lopar za namizni tenis Material: Vezan les 26 X 16 X 0,5 centimetrov. Guma, plutovina, le¬ pilo OHO. Pri mizarju izberemo ploščo 5 mm debelega vezanega lesa. Pri tem pa¬ zimo, da so plošče furnirja med se¬ boj vezane vsaj 5-krat. Le tako bo¬ mo lahko prepričani, da se nam kasneje lopar ne bo zvil. Po sliki narišemo na ploščo ve¬ zanega lesa obris loparja (pri B zvežemo oba kroga s krivuljnikom) in ga z žagico za rezljanje izrežemo. Odpadke uporabimo za platnici ro¬ čaja. Gornji rob poševno odbrusi¬ mo (pogled A, črtkana črta), plat¬ nici pa prilepimo s specialnim le¬ pilom OHO. Ko se lepilo posuši, robove ročaja zaokrožimo. V trgovini kupimo ustrezen kos gume (na platneni podlagi) in prav tak kos 2 mm debele plutovine. Ploskvi, s katerima udarjamo po žogici, lahko prelepimo samo z gu¬ mo ali pa samo s plutovino, lahko pa kombiniramo tako, da eno stran prelepimo z gumo, drugo pa s plu¬ tovino. Lepimo neobrezano gumo in ko se lepilo posuši, z ostro britvico obrežemo odvečno gumo tik ob ve¬ zanem lesu. Prav tako lepimo tudi plutovino. SPRETNE ROKE 15 16 KEMIKI uredimo si kemični laboratorij Brž ko se nekdo zanima za ke¬ mijo, si prav gotovo želi imeti svoj kemični laboratorij. Pogovorimo se nekoliko o tem, saj si kemični koti¬ ček lahko opremimo sami. Nekatere stvari bomo morali seveda kupiti, saj brez stroškov ne gre. Važno pa je, da so stroški kar se le da majhni in da bomo z našimi skromnimi ke¬ mičnimi pripravami lahko opravili čim več kemičnih poizkusov. Vsekakor bo največ težav s pro¬ storom. Vendar ga bomo z dobro voljo in iznajdljivostjo našli, mogo¬ če v kleti, na podstrešju, v kopal¬ nici ali pa celo v sobi. Laboratorij moramo predvsem opremiti z mizo. Uporabna je vsaka miza, pa naj bo še tako stara, da se le preveč ne maje. Tudi večji zaboj — obrnjen narobe — je upora¬ ben. Napravimo si še nekaj pobe ali stensko omarico, kamor bomo sprav¬ ljali pribor ter kemikalije, in že lahko pričnemo misliti na izdelavo najnujnejših priprav za naš kemič¬ ni laboratorij. GORILNIK Za izdelavo gorilnika na špirit potrebujemo stekleničko s širokim dnom (stekleničke od črnila so kar pripravne), plutovinasti zamašek, steklem ali pločevinasti cevki, kos železne žice in stenj. Plutovinasti zamašek prevrtamo, premer luknje naj bo vsaj 8 mm. Nato skozi zamašek vtaknemo ste¬ kleno ali pločevinasto cevko, ki bo segala skoro do dna steklenice, ven pa bo štrlela za kake 4 cm. Skozi to cev, katere notranji premer je 6 mm, če je cevka steklena in 7,5 mm, če cevko izdelamo iz plo¬ čevine, potegnemo stenj. Okoli zu¬ nanje stene cevke navijemo 3 do 4 navoje železne žice. Premer žice naj bo 0,8 mm. Na žico, navito okoli cevke, nataknemo okoli 3 cm dolgo stekleno ali pločevinasto cevko, ki se tesno prilega navojem. S to cevko reguliramo moč plamena. Plamen bo večji, ko bo cevka spodaj in manjši, ko bo zgoraj. Gorilnik je narejen. Ne pozabi¬ mo, da lahko zanetimo- požar, če go¬ rilnik prevrnemo. Zato bomo ste¬ kleničko samo do polovice napolnili z gorilnim špiritom. Po uporabi go¬ rilnik zapremo z zamaškom. Ce pa slučajno pride do požara, ne poza¬ bimo, da gorečega špirita ne gasimo z vodo. ampak s peskom. Zato bomo naš laboratorij opremili z eno ali dvema vrečkama peska oziroma mivke, s katero bomo ogenj takoj zadušili. STOJALO ZA EPRUVETE Osnovni pribor kemika so epru¬ vete, ki so izdelane iz posebnega, težko taljivega (jenskega) stekla. Le-te moramo kupiti ali v drogeriji, trgovini s steklom ali pa v trgovini s kemikalijami. Epruvete hranimo na posebnem stojalu za epruvete. Tega pa si izdelamo sami. Za gradnjo stojala, kakršnega kaže prva slika, bomo uporabili 5 mm debelo vezano ploščo. Stojalo KEMIKI 17 Dve vrsti stojal za epruvete, ki ju s pridom lahko uporabite v svojem domačem ali šolskem kemičnem laboratoriju 18 BIOLOGI je sestavljeno iz petih sestavnih de¬ lov: stranice (1—dva kosa), vrhnje po¬ lice (2), srednje police (3), talne po¬ lice (4) in sušilne plošče (5). Na su¬ šilni plošči so trije sušilni količki (6) s premerom 6 mm X 90 mm in štirje (7) veliki 3 mm X 40 mm. Na te količke nataknemo oprane epru¬ vete, da voda hitreje odteče. Ko pa so epruvete suhe, jih postavimo v stojalo. Posamezne dele stojala izžagamo z žago rezljačo. Mere posameznih delov prilagodite svojim zahtevam. Važno je samo, da odprtine za epru¬ vete določimo po premeru epruvet, ki jih imamo. Kot je razvidno iz slike, so posamezni sestavni deli spojeni s pomočjo utorov, kjer lese¬ ne dele zalepimo. Paziti moramo na pravilno lego utorov in na pravo- kotnost, saj je od tega odvisna končna oblika stojala. Izžagane in obdelane dele sestavimo tako, da najprej prilepimo na eno stranico dele 2, 3 in 4, nanjo pa še drugo stranico. Medtem ko se skelet stojala suši, pripravimo sušilno ploščo (5), v ka¬ tero izvrtamo predpisane luknje za sušilne količke. V te luknje vlepimo tri večje (6) in štiri manjše količke (7) . Ko prilepimo še sušilno poličko s količki na skelet, je stojalo za epruvete skoraj narejeno. V tako stojalo bomo spravljali čiste epru¬ vete, pa tudi takšne z različnimi re¬ agenti in kemikalijami. Zato mora¬ mo les zaščititi z lakom. Prvič la¬ kiramo z zelo razredčenim prosoj¬ nim nitrolakom, drugič in tretjič pa uporabimo gostejši prozorni nitrolak. Naša druga slika prikazuje eno¬ stavnejšo izvedbo stojala za epru¬ vete, ki pa tudi ustreza svojemu namenu. Sestavljeno je iz treh se¬ stavnih delov: podstavka, dveh pod¬ pornikov z nosilno letvijo in žičnih držajev za epruvete. Dolžina pod¬ stavka za šest epruvet je 120 mm, za dvanajst pa 240 mm. Podstavek je iz 5 mm debele vezane plošče ali parjene bukovine. Podpornika sta kvadratne oblike in naj merita 180 X 12 X 12 mm. Kvadratnega pro- akvarij (I) Že od nekdaj je človeka zanimal vodni svet in njegovi prebivalci. Za¬ to ni nič čudnega, da so Kitajci, stari mojstri narave, že pred več kot tisoč leti gojili nekatere vrste rib sebi v zabavo in domu v okras. Zlate ribice so potem našle pot tudi v Evropo in se razširile kot prve akvarijske ribe. Od teh začetkov pa do danes se je akvaristika počasi širila in šele v zadnjih letih dosegla svoj veliki razmah. Zato že lahko govorimo o akvaristiki kot o po- ljudno-znanstveni vedi, ki nam od¬ kriva lepote vodnega sveta, v dom pa nam prinese živ in pristen dro¬ bec prirode. Marsikateri bralec bi si tudi ure¬ dil doma akvarij, pa mnogokrat ne ve kako. Tem začetnikom so na¬ menjene naslednje vrstice, ki naj jim pomagajo preko prvih težav in jih pripeljejo v vrste akvaristov. Kako naredimo akvarij? Za akvarij uporabljamo največ¬ krat najrazličnejše posode, steklene krogle, večoglate kozarce itd., ki pa v sodobni akvaristiki ne pridejo več v poštev. V glavnem uporablja¬ mo dve vrsti posod. Steklene kadič¬ ke (sl. 1), ki so naprodaj v trgovinah s steklenino, so za začetnike prav primeren akvarij, vendar imajo ne¬ kaj pomanjkljivosti. Po prostornini fila je tudi nosilna let^v, ki naj bo tako kot podpornika po možnosti iz trdega lesa. Ročaje za epruvete izdelamo iz železne ali medeninaste žice pre¬ mera 2 mm. Naredimo jih tako, da žico ovijemo dva do trikrat okoli ustrezno debelega lesenega valja. Navoje z roko stisnemo in žico od¬ režemo, tako da je ravni del držaja dolg okoli 100 mm. Tudi to stojalo prebarvamo z nitrolakom. BIOLOGI 19 so razmeroma majhne, saj redko do¬ bimo večje od dvanajstlitrskih. Ker so izdelane iz enega kosa stekla, so razmeroma občutljive in rade po¬ čijo. Mnogo boljši je štirikotni okvirni akvarij (sl. 2), ki popolnoma zado¬ sti vsem potrebam akvaristike. Osnova takšnega akvarija je ogrodje iz kotnega železa ali alumi¬ nija. Najprej se odločimo za pri¬ memo velikost ogrodja. Ta se ravna po prostoru, v katerem bo akvarij stal in po nekaterih standardnih na¬ čelih, ki skrbe za pravilno razmerje dolžine, globine in višine akvarija. Akvarij namreč ne sme biti višji kot je njegova dolžina in ne globlji kot je njegova višina. Navadno je globina enaka polovici dolžine, vi¬ šina pa je nekoliko večja ali kveč¬ jemu enaka globini. Nekaj prime¬ rov: dolžina 70, višina 35, globina 30 cm ali 60 X 30 X 25 cm ali 90 X X 45 X 45 cm itd. Obliki kocke in prevelikim viišnam in globinam akvarija se skušamo izogniti. Okvir je zgrajen iz kotnega že¬ leza oz. aluminija primerne širine (od 2—3 cm). Najbolje je, če to delo prepustimo strokovnjaku — varilcu. Nato vložimo v okvir dno, ki je tudi iz železne ali aluminijaste pločevi¬ ne. Debelina pločevine na dnu naj bo pri manjših akvarijih 2 mm, pri srednje velikih 3 mm in pri velikih 4—5 mm. Dno za okvir prinetamo ali spaj- kamo. Paziti moramo, da se dno čim tesneje prilega na okvir. Če dno sa¬ mo prinetamo, se nam ni treba bati, da bi akvarij puščal, ker bo kot tes¬ nilo deloval kit, brž ko bomo vstavili stekla. Zato se mora dno s svojimi robovi dokaj natančno prilegati no¬ tranjim stenam okvirja. Da preprečimo korozijo, surovo ogrodje pred vstavljanjem stekel dobro izoliramo. V poštev pridejo nestrupene izolirne barve ali laki. Predvsem se moramo izogibati stru¬ penih cinkovih in svinčevih barv (minij!). Če pa že uporabljamo za izolacijo katero teh barv, n. pr. mi- 20 BIOLOGI nij, ga moramo kasneje najmanj še dvakrat premazati z nestrupenim lakom. Najbolj se je v te namene obnesel pri nas tesarol email lak. Dobimo ga v vseh barvah, odlično krije, se hitro suši in je razmeroma odporen proti vodi. Ko imamo okvir narejen, preide¬ mo k vstavljanju steklenih sten. Kakšna naj bo debelina stekel za različne velikosti akvarijev je raz¬ vidno iz spodnje tabele. Številke v tabeli pomenijo: Levo navpično višina stekla v cm. Zgoraj vodoravno dolžina stekla v cm. V tabeli debelina stekla v milimetrih. Kot vodotesno snov med okvir¬ jem in steklom uporabljamo mini- jev ali pa magnezitni kit. Na notra¬ njo ploskev kotnega železa ga na¬ nesemo v obliki trakov, ki naj ne bodo debelejši od 1 cm. Na tak, s kitom obložen okvir, naito previdno pritisnemo steklo. Najprej vložimo sprednje in zadnje steklo. Steklo naj bo na vseh štirih robovih za 1 mm krajše od notranjih mer okvirja (za¬ radi morebitnih kasnejših raztezanj ali krčenj kotnega železa oz. stekla ob spremembah temperature). Tiste robove oz, ploskve stekla, ki pridejo na ikit, prej namažemo s firnežem, ker s tem dosežemo čim tesnejše prileganje obeh plasti. Ko smo ste¬ klo vložili, ga narahlo potisnemo po dolžini vseh štirih stranic na kit, tako, da kit deloma izstopi iz okvir¬ ja. Med steklom in okvirjem naj ostane 3 do 5 mm debela plast kita. Iztisnjeni kit odrežemo z nožem. Nato si pripravimo obe stranski ste¬ kli. Tu moramo zopet paziti na pra¬ vilne mere. Višina stekla mora biti zopet za 2 mm (na vsaki strani 1 mm) manjša od okvirja, dočim moramo po širini (globini) akvarija odračunati še debelino plasti kita prednje in zadnje stene, torej 2X3 do 5 mm in še samo debelino pred¬ njega in zadnjega stekla. Ko imamo pravilno odrezani stekli, zopet na¬ ložimo kit ob steno okvirja in nanj pritisnemo stekli. Slika 3 nam kaže pravilni položaj prednjega in stran¬ skega stekla akvarija, gledano v prerezu od zgoraj. Puščici ponazar¬ jata smer pritiska vode. Pod vpli¬ vom tega pritiska pride pri polnje¬ nju akvarija z vodo še do rahlega stisnjen j a kita in med glavnima in stranskima stenama pride do raz¬ pok, ki jih zapolni kit. Tako razpo¬ ko nam kaže puščica na sl. 4. Pa¬ ziti moramo, da je razpoka čim tanjša, kar se nam bo posrečilo le, ELEKTROTEHNIKI 21 če bomo stekla pravilno odrezali in vložili. Pri vlaganju stekel se moramo vedno držati opisanega zaporedja, kajti če vložimo stekla obratno (naj¬ prej stranska, nato šele glavna), ali če so stekla prekratko odrezana, po¬ tem stranski stekli ne držita glav¬ nih stekel na svojem mestu in po¬ sledica je, da akvarij pušča vodo ali pa, da pri slučajnem pritisku na prednje steklo to enostavno pade v notranjost praznega akvarija. Ko je akvarij tako zasteklen, ga napolnimo z vodo, da preizkusimo, če je vse v redu. Če nikjer ne pušča vode, ga zopet izpraznimo, osušimo in po potrebi še enkrat lakiramo dno in zunanji okvir, če se je med de¬ lom nekje ofodrgnil. Pri premikanju, polnjenju in praznjenju svežega ak¬ varija moramo paziti, da ne pritisne¬ mo z zunanje strani na stekla, ker jih tako lahko odlepimo od kita. Na takih mestih lahko nastanejo prazni¬ ne oz. zračni mehurčki, kjer potem prodre voda in akvarij pušča. Za dno je posebno važno, da je teme¬ ljito izolirano z barvo, kajti pri pol¬ nem in zasajenem akvariju, ki stoji potem tudi po več let na svojem mestu, ne moremo več od njega. Še pred dokončnim barvanjem, ali pa tudi poi njem, si lahko izde¬ lamo še nekaj, kar je tudi bistvene važnosti za akvarij. To so držaji za pokrov. Vsak akvarij mora biti nam¬ reč pokrit in sicer zato, da se na površini vode ne nabira prah ter zaradi izhlapevanja vode. Včasih so imeli steklen pokrov v lesenem ok¬ virju, ki se je prilegal na zgornjo ploskev kotnega železa. Tak pokrov ima mnogo pomanjkljivosti. Naj¬ večja je v tem, da se med lesenim okvirjem in kotnim železom nabi¬ rajo- vodne kapljice, ki navadno ne odtekajo nazaj v akvarij, temveč polže po zunanjih stenah akvarija, kar je brez dvoma neprijetno. Poleg tega je zgornji rob kotnega železa stalno moker in kljub dobremu la¬ kiranju slej ko prej korodira. Zato danes raje izdelujemo držaje tako, da krovno steklo leži na njih v isti ravnini z zgornjim robom akvarija in je v bistvu v akvariju. Tako je kapljicam onemogočeno, da bi pri¬ šle na okvir, temveč ostanejo na krovnem steklu in odtekajo nazaj v akvarij. Sl. 5 kaže dve izvedbi ta¬ kih pločevinastih držajev. Posebno praktična je izvedba na levi strani slike, ker je premakljiva in jo po potrebi lahko prestavljamo ali od¬ stranimo. oprema delovne mize za poizkuse z elektriko V delavnici ali laboratoriju potre¬ bujemo stalen vir izmeničnega ali istosmernega električnega toka. Na¬ prava, ki jo lahko pri tem koristno uporabimo, naj nam omogoči izpol¬ nitev sledečih delovnih nalog: Zagotovi naj izvor in regulacijo istosmerne napetosti od 20 do 350 voltov; Nadalje naj zagotovi izvor in re¬ gulacijo izmenične napetosti od 0 do 12 V. Služi naj še za priključek nizko¬ napetostnega spajkala, za regulacijo napetosti na primarni strani trans¬ formatorja, za izvor in regulacijo negativne prednapetosti in zagotovi naj nam možnost uporabe elektro- dinamičnega zvočnika. Poglejmo na kratko načrt! Glavni transformator ima na primarni strani odcepe za vse mož¬ ne priključke na električno omrežje, medtem ko primarno napetost s šti¬ rimi odcepi po 5 V reguliramo v mejah 10—20%. Navitje S na sekun¬ darni strani ima napetost 2 X 350 V. Srednji odcep tega navitja je spe¬ ljan preko stikala za anodno nape¬ tost in varovalke na upor, ki nam 0*Pm 22 ELEKTROTEHNIKI CT* Shematični načrt, ki nam kaže napravo za poskuse z elektriko v delavnici ali laboratoriju. Takšna naprava nam zagotovi stalen vir izmeničnega ter istosmernega električnega toka, prirejena je za priključek nizko¬ napetostnega spajkala, omogoča nam uporabo elektrodinamičnega zvočnika, mimo tega pa nam služi še v prenekatere druge namene ELEKTROTEHNIKI 23 zagotovi negativno prednapetost (g). Sekundarno navitje S 2 je namenje¬ no predvsem gretju usmerjevalke. Višina napetosti je odvisna pred¬ vsem od tipa elektronke, vendar je običajno 4 ali 6,3 V. Tretje sekun¬ darno navitje S 3 je namenjeno ra- diotehničnemu in elektrotehnične¬ mu eksperimentiranju. Poleg tega lahko dobimo iz tega navitja nape¬ tost potrebno za nizkonapetostno spajkalo. Četrto sekundarno navitje S 4 ima 3 V in napaja samo signalno žarnico. Glavni transformator navijemo na transformatorsko jedro s prese¬ kom 8 cm 2 , ki pa mora imeti dovolj velik notranji izrez. Pri navijanju se ravnajmo po naslednji tabeli: Primarno navitje (Si): Sekundarno navitje (S2): 2 X 350 V - 90 mA Napetost St. navojev Premer žice 350-0 2170 0,18-0,20 mm 0-350 2170 0,18-0,20 mm Sekundarno navitje (S4): 3 V - 0,3 A Napetost Št. navojev Premer žice 0 — 3 19 0,35 mm Za usmerjevalko moramo izbrati elektronko, ki nam da tok 100 mA (zaradi cenenosti pridejo v poštev usmerjevalke starejše izvedbe). Iz¬ brali bomo med elektronkami AZ 1, AZ 11, 1805, 506, 1064 in podobno. V kurilnem tokokrogu usmerje¬ valke je reostat za 2 Ohma (Rt), s katerim reguliramo kurilno nape¬ tost, obenem pa tudi anodno nape¬ tost v mejah od 20 do 350 V. V po¬ zitivnem usmerniku imamo zaradi boljše filtracije dve dušilki, prvo z uporom 500 Ohmov. Pri uporabi elektrodinamičnega zvočnika le-to izklopimo in jo zamenjamo z navit- jem elektrodinamičnega zvočnika. Obe možnosti priključkov ponazarja shema. Upor druge dušilke je 2000 Ohmov. Pri veliki porabi toka pri¬ ključimo porabnike na priključka + At in — At 2 , kadar je poraba to¬ ka majhna pa na priključka + A 2 in — Ai 2 . Prvo dušilko navijemo na jedro s presekom 4 cm 2 in z 2000 navoji Cu žice s premerom 0,2 mili¬ metra, drugo pa na jedro preseka 3 cm 2 z 2500 navoji Cu žice s pre¬ merom 0,1 mm. Upor za 30.000 Ohmov (Rj) in 10 W je vključen med + in — po¬ lom anodne napetosti in nam va¬ ruje elektrolite. Regulacijski upor R 2 od 50 do 900 Ohmov pa nam slu¬ ži za reguliranje negativne predna- petosti. Vse dele moramo pritrditi na močnejšo aluminijasto šasijo. Naročite se na »SPRETNE ROKE«, revijo za tehnično in znanstveno izobrazbo mladine. 24 ELEKTROTEHNIKI elektrolitski usmernik za nizke napetosti Majhne eksperimentalne elektro- motorčke običajno poganjamo s 4 do 8 volti enosmerne napetosti. Na¬ petostni izvor so galvanski členi ali pa žepne baterije. Slednje niso po¬ ceni, poleg tega pa je njihova živ¬ ljenjska doba razmeroma kratka. Izdatkom za baterije pa se lahko izognemo, če si sami izdelamo elek¬ trolitski usmernik. J“L JW!i AL .4-8V o=6 © Usmernik je sestavljen iz omrež¬ nega transformatorja, ki zniža omrežno napetost 220 V na 8 do 16 V in iz elektrolitskega usmernika, ka¬ terega izdelavo opisujemo v na¬ slednjih vrsticah: Potrebujemo steklen kozarec, ki ima široko grlo in prostornino 0,5 do 1 litra, nadalje dve manjši 1 do 2 mm debeli plošči iz aluminijaste oziroma železne pločevine, kos ju- vidurja oziroma pertinaksa, nekaj vijakov z maticami in 4 do 5 dkg sode bikarbone (NaHCOs). Kako velika sta juviduma pokrova je odvisno od širine grla kozarca. Prvi pokrov se tesno pogrezne v kozarec, drugi pa leži na njegovem zgor¬ njem robu. V pokrova vrežemo dve zarezi, v kateri vtaknemo elektro- RADIOTEHNIKI 25 dni plošči; prva je iz aluminija, druga iz železa. Obliko plošč kaže slika 1, po širini (D) pa je vsaka plošča za 2 mm manjša od grla ko¬ zarca. Na zgornjem delu alumini¬ jeve in železne elektrode izvrtamo luknjo, v katero vtaknemo vijak z matico in protimatico. Vijaka slu¬ žita kot priključka za žici. Sedaj nalijemo v kozarec desti¬ lirane vode ali deževnice, v kateri smo raztopili, če je kozarec polli¬ trski, 2 čajni žlički, pri enolitrskem kozarcu pa 4 čajne žličke sode bi- karbone. Elektrolitski usmernik priklju¬ čimo tako, kot kaže slika 3. Slika 2 pa nam ponazarja drugačno izved¬ bo takšnega usmernika, ki je pri¬ meren za usmerjanje nekoliko viš¬ jih električnih napetosti (do 40 V). Kot vidimo, ima tri elektrodne plo¬ šče, dve aluminijasti in eno železno. Zato mora imeti transformator na nizkonapetostni strani odcep na sre¬ dini navitja, ki proizvaja napetost, ki jo hočemo usmeriti. Shema pri¬ ključka usmernika na transforma¬ tor je na desni strani slike. mali tranzistorski sprejemnik Objavljamo opis najbolj enostav¬ nega tranzistorskega sprejemnika, ki se zelo dobro obnese pri poslušanju bližnjih radijskih postaj. Gradnja takšnega sprejemnika je tako eno¬ stavna, da se je lalmo loti tudi za¬ četnik. Sprejemnik je sestavljen iz štirih sodobnih radijskih elemen¬ tov, ki so v tem primeru tako majh¬ ni, da je možno celoten sprejemnik vgraditi v pokrovček lične bakelit¬ ne škatlice od mila za, britje. To škatlico smo si izbrali zato, ker je ravno prav velika, da vanjo spra¬ vimo tudi baterijski člen, ki je po¬ treben za napajanje tranzistorja. Sprejemnik je prirejen za pri¬ ključek radijskih slušalk, zato pa ima izredno močan in čist glas. Za sprejem na prostem je dovolj, če za anteno porabimo le kakih pet metrov dolgo debelejšo bakreno ži¬ co. Le v okoliščinah, kjer obstajajo izredno slabi pogoji za normalni ra¬ dijski sprejem (n. pr. v stanovanj¬ skih blokih, ki imajo železobeton- sko konstrukcijo, ali zelo daleč od večjih radijskih postaj), ga je po¬ trebno tudi ozemljiti. Za gradnjo takšnega sprejemni¬ ka potrebujemo samo domače se¬ stavne dele in sicer: germanijevo diodo, tranzistor domačega tipa z oznako GT 70 ali GT 71, radijski upor 50—100 kiloohmov ter 1 cm dolg kos visokofrekvenčnega jedra in 3 m tanke bakrene pletenice. Na omenjeno jedro, kakršnega lahko do¬ bimo v vsaki radioservisni delavni¬ ci, namotamo 120 navojev omenjene pletenice in to križem zdaj levo zdaj desno, tako da bo tuljavica za¬ sedla le srednji del jedra. Da se nam ne bi po navit ju razsula, jo skrbno omotamo po obodu z levko- plastom. Tranzistor, kakršnega boste do¬ bili v trgovini z radiomaterialom, je vgrajen v mali kovinski valj, iz katerega štrle tri tanke žice. Vsa¬ ka teh žic nosi svoje ime in jih za¬ to pri vezavi seveda ne smemo za¬ menjati. Na podnožju tranzistorja boste lahko opazili poseben znak — rdečo piko Ta pove, da je prva žica tik ob njej kolektor, medtem ko je srednja žica vselej baza, pre¬ ostala tretja žica pa emitor. Te označbe veljajo za vse sodobne tranzistorje, a mi jih kratko lahko obeležimo z začetnicami K, B in E. Dioda je enostavnejša, saj ima le dve žici in jo praktično vežemo na enak način kot radijske upore. Vse te priključne žice tako pri dio¬ di kot pri tranzistorju so dokaj dol- 26 RADIOTEHNIKI ge in jih ne smemo skrajšati, kajti pri rinjenju stičnih mest hi preve¬ lika toplota lahko pokvarila notra¬ njost diode ali tranzistorja. Zato je priporočljivo, da pri spajkanju kon¬ taktov omenjene žice na sredi po- primemo s primerno pinceto in kle¬ ščami, da se bo škodljiva toplota odvajala nanje namesto naprej v osrčje diode ali tranzistorja. Tako vse dele spojimo po shemi in na način, ki je prikazan na po¬ sebni skici. Ker so omenjene pri¬ ključne žice gole, jim poprej nade¬ nemo še tanke izolacijske cevke. Končne priključke priključimo s pomočjo malih sponk ali pa nepo¬ sredno na dva ali tri matične vija¬ ke, ki služijo za pritrditev spodnje pertinaks ploščice in hkrati za pri- RADIOTEHNIKI 27 ključek antene odnosno ene banane slušalk. Spodnji srednji vijak (ki ga lahko zamenja tudi tanek medeni¬ nasti trak) služi za priključek po¬ zitivnega pola baterijskega člena, medtem ko moramo prosti konec upora s pomočjo posebne žice po¬ vezati z vijakom na dinu škatlice, na katerega je hkrati pritrjena spi¬ ralna žična vzmet (napravimo si jo iz tanke jeklene žice), ki nenehno potiska baterijo navzgor in s tem zagotovi zvezo z zgornjim kontak¬ tom. Ko vdevamo sestavne dele spre¬ jemnika v pokrovček, moramo pa¬ ziti, da ne bi kje prišlo do kratkih stikov. Zato vsa sumljiva mesta ob¬ ložimo z levkoplastom. Za napajanje tranzistorja služi en sam debelejši baterijski člen, ki daje tok z napetostjo 1,5 volta. Po¬ raba toka je pri tem tako majhna, da praktično tega člena ni potrebno izključiti nikdar, pa četudi ne po¬ slušamo. V nekaterih primerih boste lah¬ ko odstranili zvezo vgrajenega upo¬ ra z negativnim polom baterije, ven¬ dar pa je sprejem mnogo čistejši, če upor vključite. Na koncu še majhen nasvet. Ne¬ katere omenjenih bakelitnih škat¬ lic imajo malce manjši premer. V tem primeru odstranite z baterij¬ skega člena kartonasti omot in ta¬ ko vam vdevanje ne bo delalo pre¬ glavic. šolske skupnosti pionirski odredi šolarji Udeležujte se nabiralne akcije sta¬ rega papirja, ki jo organizira Okraj¬ ni komite LMS Ljubljana. Z denarjem, ki ga boste zaslužili, si lahko lično uredite šol¬ ske delavnice, klubsko ali mladinsko sobo, organizirate iz¬ lete, skratka, uresničili boste lahko marsikatero svojo željo. Ne samo šolarji ljubljanskega okraja, temveč tudi pionirji iz drugih krajev Slovenije zbirajte papir in ga oddajajte odkupnim postajam ODPADA, ki so po vsej Sloveniji. (^olor tovarna barv in lakov Medvode - Slovenija proizvaja: oljne lake in barve, nitrolake in emajle, umetne smole, različne premaze in številne druge proizvode. Za modele, ki jih izdelujete, uporabljajte lake in barve Color in sicer: 1005 oljna barva svetlo in temno siva 1015 oljna barva svetlo in temno zelena 1019 oljna barva svetlo in temno plava 2266 lak za čolne Šolske skupnosti lahko naroče večje količine tudi v to¬ varni, posamezniki pa naj jih zahtevajo v trgovinah. Tek. račun: KB Grosuplje 600-707/1-2, telefon št. 1 in 41, surove tkanine, kot so zeli platno, salonska jadrovina, športno in sedlarsko platno, platno za nahrbtnike in vre- čevina, nadalje glajen motvoz in vrvarske izdelke, de¬ nimo glajene vrvice, grezilne vrvice ni vrvice iz D in K preje MOTVOZ IN PLATNO Tekstilna tovarna Grosuplje brzojav: Motvoz Grosuplje izdeluje Pošta Črnuče, železniška postaja Črnuče Telefoni interurban Ljubljana 382-105 (3 vodi) Bančni račun: NB 611-15-1-43 Ljubljana Brzojav: ELMA Črnuče TOVARNA ELEKTROMATERIALA ČRNUČE PRI LJUBLJANI ELMA, tovarna elektromateriala Ljubljana-Črnuče je prva začela z izdelavo mikro-instalacijskega materiala. Proizvodnja tega materiala je v ELMI tako razvita, da daje tovarna za vsa mikro stikala 5 letno garancijo. Vendar ni samo kvaliteta edina odlika mikro materiala, temveč tudi elegantna izvedba in nizka cena, saj je ELMA tem stikalom že dvakrat znižala cene. Mikro stikalo navadno, pod ometom, 6 A 250 V obi¬ čajna izdelava v beli barvi, po želji tudi v drugih barvah. Poleg navadnega stikala mikro izvedbe izde¬ luje ELMA serijsko tudi menjalno ter križno stikalo mikro izvedbe. Mikro stikalo navadno, pod ometom, 6 A 250 V, obi¬ čajna izdelava v beli barvi, po želji tudi v drugih barvah. ELMA izdeluje tudi vtičnice s keramičnim vložkom ter varnostne vtičnice, s katerimi vas bomo seznanili v eni naslednjih številk. PREBERI-čaka te nagrada? Izbrana zobna krema GIBBS varuje Vaše zobe. GIBBS ohranja zobe zdrave, močne in bele. Zahtevajte GIBBS Kdor uporablja zobno kremo GIBBS, naj pošlje izrezan del kartonske škat¬ lice (jeziček s slovenskim napisom) — glej sliko — in prejel bo eno izmed številnih nagrad, ki jih je pripravila za potrošnike GIBBS-a založba »Živ¬ ljenje in tehnika-« Pohitite, prvo žrebanje bo 29. novembra letos! Razpis nagrad bo v prihod¬ nji številki, zato že sedaj pošiljajte odrezke na naslov: »TIM« - založba Življenje in tehnika, Ljubljana, Lepi pot 6.