56. številka.
V Trstu, v soboto 14. julija 1888.
«Tečaj XIII
f

„E D 1 N O S T"
izhaja ilvnkriit na teden, vttuko sredo in sotota ob 1. uri popoludn«.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. 6.-; izven Avst. gl. za polu leta * 3.—; „, „ 4.SO „ za četrt leta * 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Hlovilke so dobivajo v pro-dftjftlnicah tohaka v Trstu po *v nov.,
* Gorici in v Ajdovščini po H -nov. Na naročja "orez priložsne naročnine es upravništvo ne ozira. s
EDINOST
Vsi dopisi se po&iljajo uredništvu v mi Torrente st. 12. Yt*nko pismo nntru biti frankovano, ker nefranknvana se n« npre-jemajo. Rokopisi so ne vračajo.
Offlasi in oznanila SO račune po 7 nor. vrstica v petitu: z« naslove z delielimi črkami so plačuje prostor, kolikor t p i j;a
obsedlo navadnih vrstir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd, »e račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in innerate pro« j emu upravništvo v ulici Torrente 12. Odprto reklamacije so prosto poštnine.

Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V (.linosti je Uioe«.
Vabilo na naročbo.
Nastopilo je drugo pol uletje; uljudno prosimo zatorej čestite gospode naročnike, da o pravem času obnov«? naročnino, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista. Nadejamo se, da nam vsi dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti in da nagovore še druge svoje znance in prijatelje, da sc predbroje na naše novine, ki se bijejo na naj-skrajnejšej in najvažnejšej meji in policiji Slovenstva. Kolikor več sc bode podpiral list, tim bolj bode napredoval, da zadovolji svoje čestite čitatelje. Za tega delj prosimo podpore, narodnjaki! Naroča so lehko z vsakim mesecem. Na naročbe brez naročnine se ne oziramo. Naročnina sc pošilja naprej.
Posebno opozorujemo one gg. naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, naj (ja prav kmalu poravnajo, da prihrane nam nekoliko truda, sebi pa morebiti nepotrebnih troškov.
List stane:
za polu letu 3 gld. — novč. „ četrt „ 1 „ 50 „ Novci naj so izvolijo pošiljati samo s poštnimi nakaznicami, ki so naj pripravne j še za gg. naročnike, kakor tudi za nas. Upravništvo.
Okoličanske razmere.
Pisatelj članka v predzadnjoj „Edinosti" o stanji v tržaškej okolici zadel je struno, na katero jo isti Hat uže mnogo let mogočno udrihal z namenom zaspanost okoličanov vzbuditi in jih napotiti na delo. — Res je, — žalost obhaja človeka narodnjaka, videčega vedno nazadnjočo in v pogubo dirjajočo tržaško okolico. Poudarjali smo uže večkrat uzrok propadanja kmetijstva v okolici ter razmotrovali način, kako bi se dalo temu propadanju v okom priti, a prišli smo do posledice, da je skoraj nemogoče, da bi več kmetski stan v tem oddelku slovonske zendje oživel. Preveč je uže okolica zagazila; nahaja se uže preveč zagvozdena v tujih okovih;
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
Čuški spisal Svatopluk fJoeli; provol M. Vrnilož (Dalje.)
Mimogrede, Lloyd sem na kol obesil. Ne reci našim ničema o tem. S čim so živim? vprašaš me. Skoro bi odgovoril: s kavo. Pa odložimo to ničevno gmotno stran.
čuj, kaj se mi je nedavno primerilo. Propadlo me jo nekaj, kakor bolezen. Prišlo mi je na prsa, na desni strani, pa me je vrglo na posteljo. Ložal sem tu mej ognjem iri ledom, kakor v Zahorovi postelji. In v tem času, priznati moram, razmišljal sem o bedi in ničnosti tukajšnjih rečij. ToŽnim, zelo tožnim načinom javila se mi je sinrt v četvrtom nadstropji stare hiše v Peri, ne vem koliko zemljepisnih milj od materinega srca in od vsega, kar je človeku milo in drago.
Tesna sobica prijemala je podobo rakve. Te predstave ni niti krasna Hajdija prepodila, ki je po prstkih v sobo stopila. Ona je hči mojega hišnega gospodarja in v vsakem obziru preijubezniva. Možno,
njeno zemljišče je ali poprodano ali pa tako raztelešeno, da ga ni skoraj mogoče več skupaj spraviti, apremeniv&i je v večje kmotijp. Materijalno jo okolica, rekel bi, uže na zadnjem klinu; okoličansko ljudstvo ne more so več zanašati na pridelek lastnega zemljišča: — le tu pa tain nahajaš še kacega imovitejšega kmeta, koji pa tudi ni tako samostojen in neodvisen, da lehko poudarja svojo samostalnost pred tujci.
zemljišča, kakor smo uže omenili, tako so razkosana, da jih ni skoraj več mogoče združiti, in kosanje se še vedno nadaljuje; n kosanjem pa napreduje tudi revščina, ki žalibog kaže svoje okostje uže po večjem delu tržaške okolice. Okoličan je, žal! uže preveč navezan na mesto, katero skoraj izključljivo mu daje še zaslužka in tudi tega lo v skromnej meri, kajti naselila seje in naseljuje se še vedno semkaj množina tujcev, večinoma laških Furlanov, iščeč si kruha.
Vsa rokodelstva izgubljajo vedno bolj svojo veljavo, kajti povsod moli deset rok mesto dveh svojo pridnost. Nastala jo tudi na tem polju konkurenca, ki je pod-žigana pri tem še od narodnega strankar-stva ter je ubogemu okoličanu v neizmerno škodo. Slovenskemu okoličanu odreče so čestokrat delo samo radi toga, ker je Slovenec. Socijalizem pokazuje tudi tu v Trstu svojo senčno stran in preti delavskemu stanu.
Čemer se mora vsakdo čuditi in kar našim okoličanom nnjvečjo sramoto dela : — ženske, pridno okoličanko so v sedanjem času skoraj edina podpora okoliean-sivim družinam; z velikanskim trudom bore so te reve za vsakdanji kruh, noseč na svojih glavicah iz mesta volikansko cule umazanih cap, da jih uperejo in s tem svojim družinam vsakdanjo jedi pro-skrbo. Da, žalostno je videti lepostasno in rudečelično okoličanko, kako mora svojo telo moriti, svoje materinsko dolžnosti zanemarjati, v nemar puščati lastno stanovanje, lastno deco, vse noči prebuditi ali s „žehtanjem" ali s poznim pranjem — in vse to za — bori kruhek !
V rosnici graje so vredni oni razvajeni okoličani (kojih, da naravnost povemo, v tem ozemlju ne manjka,) ki puščajo svojim družicam so živalsko mučiti, v tem, ko sami lenobo pasejo ali vsaj no kažejo za lastno družino one skrbi, kakoršno bi po človeških in božjih postavah kazati morali. Nevrednež je oni okoličan, ki več nego polovico lastnega zaslužka sam zapravi v pitju, ter misli, da pri sedanjih
da ti jo kedaj opišem. Njenega pravega imena no vem; rekam ji po byronski Hajdija. Ta nedolžni stvor prikradel se je torej po prstkih k moji postelji ter sklonil nad me filigranski svoj obrazek v izobilji leskečih, črnih laa. A sicer tako svež, zdel se mi je sedaj tako bled, neizmerno bled in ves njen pojav tako motno vzdu-šon, kakor bi bila sel iz onega, žalibože prenestvarnega sveta.
Z bolestnim vzdihom sera zaraižal. Ko sem zopet progledal, bila jo soba prazna. Dolgo, dolgo časa ostal sem potem sam 7, strašljivo družino svojih mislij.
Naposled otvorile so se zopet duri. Vstopil je mož visokega, mogočnega stasa, z obličjem, iz kojega sem na prvi pogled čital tvrd in odločen značaj. Črno, iskro oko in lepa, temna polna brada, koje obris se je na črni obleki zgubljal, pristojala sta dobro temu odvažuemu licu. Lahko se in uganil, da je ta mož lečnik.
Za njim zmuznila se je Hajdija v Bobo. Lečnik stopi naravnost k moji postelji ter me francozki vpraša: „Kak krajan ste, gospod?"
V Carigradu tako vprašanjo pred začetkom razgovora ni odveč. „Čeh".
okoliščinah more žena vzdrževati vso družino z dvomi ali tremi for. na teden! In enacih maloskrbnih očetov v okolici žali-
mrgoli.
Ni čuda, da ubogi okoličanski narod vedno nazaduje ter duševno in gmotno propada. Od bližnjega mesta ne dobiva dru-zega nego slabih razvad, kakor so divji Amerikanci od olikanih Angležev edino lo sprejeli razvado žganjepitja. Vino in zadnje omenjena strupena pijača igrata tudi mej nami v okolici svojo vlogo; grlo oko-ličanakega brezskrbnega očeta je prenena-sitljivo in pamet prolohka, da bi mogla razumeti škodo, ki uprav od teh razvad prihaja okoličanom sploh.
„Priložnost dela tatutt — veli stari pregovor. Okoličan, ki v mestu dela ter za to dobiva svojo tedensko plačo — je denarja prenavajen: vsako soboto dobi druzega, radi česar in zato ker je brozkrben in brezbrižljiv — oddaje ga preveč brezkrbno in tako rekoč raztroša meneč: v soboto dobim druzega. Pri tem je pa navajen na pomoč ženino. I zadnja služi ter si pridobiva vsak teden gotovo svoto. Zakaj bi jej pač vse dal ? miali si v svojej lohkomišljenosti. Radi denarja in teh zaslužkov kali se čestokrat tudi družinski mir in družinska sreča zbeži izpod okoličunskih revnih hišic.
Smelo pa rečemo, da tudi okoličanske žensko niso pravi uzor dobre gospodinje. Ste-denja skoraj no poznajo, kajti navajene so dobivati skoraj vsak dan novce™, čeprav v malom številu ter jih sproti tudi oddajati, Ni čuda, da dobrega gospodarstva v okolici skoraj ni najti.
lles hudi so časi, v kojih živimo in težko si je z lastnimi rokami kruh služiti; pri vsem tem bilo bi pametno in umestno, da okoličanski očetje in matere, kakor rudi odrasli sinovi in hčero nekoliko bolj skrbe tudi za prihodnost: — za blagostanje svoje v poznejših letih in za svojo otroke.
Zadnjim okoličanski roditelji druzega skoraj r.o zapuste nego pridne roke, s katerimi si morajo pozneje sami živeža pri-dobljovati. Slabi so časi ali pri vsem je še vedno več okoličanskih družin, v katerih bi ao lehko bolje živelo in bolj za prihodnost skrbelo nogo se to v istini godi. Nahaja so namreč več okoličanskih družin, v katerih vsi služijo, začenši z očetom in končavši pri mladoletnem sinčku — pridobe ti tendenski do 30 ali celo 40 for. Naj jih polovico potrosijo, drugo polovico bi lehko prihranili ali jo vsaj v korist davali, da bi jim gotovega dobička donašala. A manjka jim naprednoga duha.
Priden jo aicor okoličan in delaven ; manjka le skrbi in napredka, kojih si pa lehko pridobi, ako posluša modre svete svojih sorojakov in se po njih ravna. Okolica tržaška je gmotno skoraj pogubljena; le malo domačinov se je kaj več nad svojo sovaščane in sodeželane povzdigmdo — a mej njimi živi obilo tujcev iti col o Italijanov, ki so z majhnimi početki svoj o obrt ali trgovino nastopili ter so Hedaj trdno drže — okoličanu v sramoto in očitanje.	(Konec prih.)
Naši delalci in prihodnost.
i.
Zlati dnevi, katere je obetala liberarna „eraB vsem stanovom, niso šo zasijali in menda tudi tako kmalo ne bodo. Obratno pa so so odprla vrata na stežaj kapitalizmu in manšosteratvu, da sta zajela globoko v vso slojeve ljudstva. Kajenje liberalizmu se je promenilo v globoko češčenje zlatega teleta. Kaj vera? Kaj narod? Kaj domovina ? Kaj jezik ? Ka j država! Denar, denar, to je vse. Kdor ima denar, ta zapoveduje z vsem in vsem. Z denarjem so kupuje razum, srce, voljii, talent, sposobnost in delo. „Človek toliko velja, kar plača, in le potica da ime sloveče". Denar sam in njegova vsemoč ravna bo pa točno po Dar-vinovej teoriji in po razslutem Bismarko-vom primerljaji „o karpih", ali kakor pregovor pravi: „Veliko ribo malo žro". Vso i uničujoči konkurenca in špekulacija na J suhem in mokrem, polomi bank, vsakdanje j dražbe, štrajki delalcev, defraudacijo, v^e i to ni nič druzega, nego „molohove" vojske, v katerih ostane vedno zmagovalce, in potem „gorje premaganim". Ni zatorej čudo, da vsak, hočeš nočeš, upogne svoj šo tako žilavi tilnik temu vsemogočnežu, ki ima tudi to lastnost, da zatarc v človeku vsak blagi čut, in pusti v človeku le strahopetno obožavanje samega sebe t. j. denarja. Prijazen je denar lo onemu, ki ga ima, kajti pripraven je vedno delati tudi najpodlejšo uslugo; a gorje, trikrat gorje onemu, ki ga potrebuje !
Tukaj hočem zapeti vrv, da odgovorim naslovu članka. Najrevnejši sužnji denarja so izvestno delalci; kajti o njem žive, o njem zavise dnevi njihovega bivanja. Uh ! Kako se nam zgraža, kedar čitamo o črnih sužnjih starih Rimcov ali novejših Araerikanccv! Kako so prod malo dnevi rokoploskali vsi listi vseh narodov
Na lečnikovem yobrazu javilo se je milo iznenadjenje. -Čeh?" zaklical jo češki. „Aj, torej sva iz jednega kraja. Srečno naKlučje. So ve, vi se v duhu zgražate take sreče; vendor upam, da to zgrozenje kmalu ad aeta položiva."
In doktor Volny pokazal se je v istini čudotvornim lečnikom. Ko me je prijel za roko in nalahko lase z gorkega čela od-grnil, zdelo ao mi je, da beži pri njegovem dotiku demon bolezni iz mojega telesa, kakor pod roko močnega e\orciste.
Za nekoliko dni sem okreval. Brez-dvomno gre nemala zasluga moji mali Cirkinji, koje zlatotkane čizmice som neprestano čul, kako šume po sobi. Rad sem gledal, kako se njeni nežni prstki z razno-bojnimi zamaški lekarskih stekleničič ba-vijo pazno in nežno, kakor s cveti.
Doktor Volny me je nekoliko potov na dan posečal. Sedal je k moji postelji ter mi pravil kaj iz svojega živenja. Zgu-bivši ubožne roditelje, moral si je uže z rane mladosti se svojimi močmi pomagati.
Pretrpevši cele vice ubožtiega dijaka, vstopil je konočno z lepo zvito doktorsko diplomo v žepu v zaželjeni raj samostalnosti, dostojnosti. A hitro je spoznal, da jo a tem stopil le v nov oddel gole borbo za živenje. liroz kapitala in izdatnega po-
znanstva bolehal je mladi lečitelj človeštva sam — nedostatkom pacijentov. V tej stiski prevzel jo brez obotavljanja mesto ladijinega zdravnika, ki se mu je od nekod ponudilo. V tem stanu potoval je duloč po svetu.
Na jedenkrat bilo so od burje potrgane vrvi ob njega, vihre iz vseh strani j veternice razpihavale ao mu lase, brizgajoča morska pena močila mu je črno brado, vratnikovo solnco mu obraz palilo in vse to vkup otožilo in okremenilo mu je iz-nenagla vso bitnost. Crta za črto stopal je pred me, ko je pravil, njegov bodri, dobro omejeni značaj.
Ko sem okreval, prišla je na me vrsta, da pripovedujem. Kako popolnem različno sliko sem razvil pred njim! Dotstvo spro-vedeno mej sladkarijami in igračami v mehkem materinem naročju; cvetoče mla-deništvo z vsemi bojami fantazije; izplov v živenjo brez «resla, brez kompasa, brez cilja; koncem dobrodružni pot v tujino brez namena.
In kako ozko bilo je razredišče mojih spominov. Pri njem hodili so po širnem božjem svetu, moji so bili zakleti v Su-povski grad in njegovo okolico. Mesto svetovnih most kopa sivih stolpov, mesto prarij in pragozdov podivjan park, mesto
in vseh barv evropskih, ko se je raznesla vest v svet, da je velikodušni brazilski cesar odpravil suženstvo črncev v svoji državi! Proaveta, luč omike, luč pravega človekoljubja in Bog si ga vedi še kaka luč je iz Evrope prisijiila tja v daljno Ameriko ! Ali od velike svitlobo ti čudni laži-liberalei ne vidijo doma v lastili hiši ,belih sužnjev"!
Da, sužnji, pravi pravcati sužnji so delalci velikih podjetij in tovarn. Ob an-gležkih, nemških belgijskih in francozkih delalcih, ob italijanskih kolonih ne boderno tu govorili, saj tako mnogo čitamo. Z veseljem pozdravljamo ono krepke „misijo-narije", ki so začeli povzdigovati svoje glasove v prid revnemu delalcu. Skrajni čas je pa za nas Slovence in Primorce se posebe, da si do dobrega ogledamo in razbistrimo položaj naših dolalcev. Kam preti dvojna nevarnost: podjartnljenje naših lju-dij tujemu kapitalu in s tem potujčenje naših delalcev in njih otrok , duševna in gmotna izguba. Da je temu tako, hočemo navesti fakta. Zdnj leto dokončala se je proga Herpelje-Trst. Podjetnik je bil seveda tujec; kajti mi v Avstriji smo uže tnko bogati, da radi dopuščamo, da nam tujci odnašajo naš denar v svoje kraje. Državni proračuni itak govore o prepolnih bi agajnah! Podjetnik zatorej ni sam jemal delalcev v dnino, nogo je oddajal manje kose skupinam na pogodbo. Pogodba je bila uže tako sklenena, da je imel podjetnil- svoj lep dobiček. Nadziratelji teh skupin so bili seveda „zvesti patrijotje* gospoda podjetnika. Saj veste, da „vrana vrani ne skluje oči". Ti manjši podjetniki so oddajali delo zopet na pogodbe, kjer se zopet ni ravno, ozkosrčno gledalo na svotice, ki so tem' pod- podjetnikom letele v žep — brez dela. Kdo pa jo vse to plačal in — tujcem ? Naš vbogi domačin se svojimi žulji prisluževal je tujcem denar, sebi pa — glad. In kako je bilo delo razdeljeno? Kjer se je rilo ali kopalo v strmcib kamenje, tam so bili Kranjci in Primorci; kjer so se pa vozile lahke samokolnice, vse — Furlan. Slovenec stavi težko kamenje na »vagone", Furlan pa zvračaj. Plačilo pa vsi enako, in tudi to ne povsod. Večkrat so se težavna dela slabejše pla-! če vala, nego lahkejša, kajti poslednjega1 se več naredi in se tudi več vidi. Pri meri izvršenega dela tudi ni šlo prav natančno; tako so se delalci sami sebi čudili, kako je pri tolikem času — 12 ur dela na dan
—	in pri takej pridnosti (ker se je delalo : na pogodbo) sploh mogoče tako malo dela napraviti. Nekateri, katerim ni bila še posla vsa „dobra volja", so se jezili na1 Furlane, češ, da jim kamenje jedo.	j
Delalo se je za 90 kr., 1 gold., do J 1-20 gld. o svojem. Seveda ni to nikaka' plača za 12 ur težavnega dela. Posledica' temu jo bila, da so posebno naši okoličani,' ki še pamtijo dobrih dni delalcev iz prejšnjih časov, popustili delo ter rajše doma
—	na trebuhu ležati ob vodi in kruhu, kar je zopet nevarno.
(Dalje prih.)
ladij vprhli čoln v zeleni plesni gnjijočega 1 ribnika.	i
In vender jo kazal doktor Volnv ve-, liko zanimanje za moje pripovedovanje, i Opazoval sem, da ga jako zanima pogled j v tiho, rodbinsko idilo, ki sem mu jo od-1 grnil: morebiti ugajajo proste, lepe boje! te slike njegovemu pogledu, utrujenemu vsled zupernega svesla tujinskih panoram, slike,^ ki ga je po toliko letih v naglem razvrščenju obkolila.
Osobito je videti, da ga zanima v tej, naši idiii vitka postava, ki težko mej tem, ko to čitaš sama pri luči, vedno obtežujoč svoje zasužnjene prste s kakim nepotrebnim pletivom ali našivanjem, glavo sklanja' nad temi redki.
Od ondaj, ko sem doktorju Volnemu pokazal tvojo fotografijo, projavlja napadno zanimanje za vse, kar se tvoje osebe do-staje. Da, da ni od vseh stranij proti Amorovim pušicam tako zavarovan, tnko praktičen, sodil bi, da si mu postala ljubljenka in effigie.
Pa šale na stran! Z doktorjem sva si sedaj uže gotova prijatelja, kakor da se bog ve koliko let poznava. —
Hajdija nese mi vina z ledom (led je tu neizbegtjiv pridevek vsakega gmotnega užitka) in me v lomljeni francoščini opomina, da si s tolikim pisanjem oči kvarim. — Torej, addio!	Vladimir.
(Dalje prih.)
Govor državnega poslanca Karola Kluna
v 223. državnozborskej seji <ln6 1. maja 1888.
(Dalje).
To povem po uradnih zapisnikih.Vender pravičen moram biti tudi nasproti deželnemu šolskemu oblastvu; da ne bodo rekli, da pretiravam, moram tudi dobro o njem povedati.
Deželno šolsko oblastvo je bilo tako milostno, da je katehetom dovolilo privatno poučevati otroke v krščanskem nauku; toda s tem pogojem, da se to ne zgodi o šolskih urah in da morajo imeti dovoljenje od krajnega šolskega sveta, če hočejo biti v šohkih prostorih. (Cujte! na desnici.)
Ker pa se stalno zatira slovenščina, zatorej pomislite, kako težko se dobi dovoljenje od nemško liberalnega krajnega Šolskega sveta. In ta terorizem! Le eden vzgled! V nekem kraji, kjer je prebivalstvo največ slovensko in se krščanski nauk slovenski poučuje, bili so delalci poklicani k tovarniškemu vodji, ki jo vprašaj v katerem jeziku naj se poučujejo otroci v krščanskem nauku. Odgovorili so naravno: „Kakor molimo domtl". „Potem" -- pravi vodja — „pojdite k župniku ali kapelanu, ki naj redita vas". (Poslanec grof Lažan-sky: To je liberalizem!) Zaradi tega so delalci v strahu obskrbniku rekli, naj stori, kar hoče, in zato je moral katehet učiti nemški krščanski nauk. Slovenski otroci se zatorej ne morejo učiti krščanskega nauka v materinščini, za nemške otroke pa uže skrbi deželni šolski svot, da se jim ne jemlje ta dobrota.
Koroški deželni šolski sv6t je zvedel, da se v nekaterih šolah, kjer je poleg velike večine otrok slovenskih tudi nekaj nemških, krščanski nauk poučuje v slovenščini. Hitro se je pritožil pri duhovniški oblasti, da nemški otroci ne razumijo slovenskega pouka, zato ima škodo versko-nravna vzgoja, ker se gotovo ne strinja z nameni knezoskofijskega ordinarijata.
To je vse lepo in prav, zakaj pa se deželni šolski svet ne drži tega pravega načela tudi nasproti slovenskemu prebivalstvu ? (Posl, Saliišek: Inferijorno pleme!)
Zakaj ni dosleden, zakaj v ednem in istem slučaji meri z dvojno mero in prezira vso pravičnost?
Tako se je neki okrajni šolski svet pritožil, da se učenci ne uče krščanskega nauka v nemščini, akoprav je v šoli poleg množico otrok slovenskih tudi osem nemških; zato je prosil, naj se nemški otroci v vseh razredih uče krščanskega nauka v nemščini.
Duhovniška oblast je stvar hitro preiskala in se prepričala, da se je to doslej uže godilo, in da je neopravičena pritožba okr. šolskega sveta. Ob enem pa je okr. šol. svet pozabil pravičnosti nasproti slovenskemu prebivalstvu, ker je nasvetoval, naj se otroci v tretjem in četrtem razredu uče krščanski nauk samo nemški, akoprav je večina učencev slovenska. Zatorej slovenski otroci naj se žrtvujejo osmerim nemškim! (Poslanec Saliišek: Popolnoma Dumreicher!) Kolik krik bil bi v Izraelu, ko bi slovenska šolska oblast stavila tak nasvet z nasprotnim namenom?
Pa no lo v tem slučaji, temveč sploh nič ne velja slovensko prebivalstvo pri šolskih oblastvih na Koroškem, kakor bi bilo prosto ko ptič, ter ga preganja do obup-nosti vsak, kdor ima čas in veselje. („Oho"-klici na levici. — Poslanec Ghon: Do obupnosti preganja, to je vender pretirano!
—	Poslanec dr. Ilerold: Zakaj jim usilju-jete nemščino ? To jo sramota' za poštene ljudi! — Tako je! na desnici.)
Dokazal bom. Šolske oblasti zavračajo z vsemi izgovori prošnje in korake, da se uvede tak pouk, ki ga umejo otroci in jim koristi, in le pomislite, ali ne bi človek nad tem obupal? Izgovarjajo se, da se ne more upeljati slovenščina, ker so v navadi le nemške knjige. Ali se no morejo dobiti slovenske? Zopet drugje trdijo, šola jo uže GO let nemška, zatorej jo ni treba posloveniti. (Smeh na desnici.
—	Klici na levici: Saj je tnko prav!) Kakor da bi se ne smela popraviti napaka, in da bi neumnost postala modrost, krivica pravica, nepostavnost postavnost, ako ostane tako dolgo.	(Daljo prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nemško liberalna levica grozi izstopiti iz državnega zbora, ako pride Liechtenateinov predlog na dnevni red v bodočem zasedanji. Gospodje levičarji se neizmerno srde, da jim ne gre
več vse tako po volji, kakor v oni zlati dobi, ko so bili oni sami neomejeni vladarji in se je moralo vršiti vse do pičiee po njih volji. Sedaj pod Taaffejevo vlado jim ni vse po misli, posebno je peče oni majhni vpliv, kateri ima staročeška Rieger-jeva stranka. Ta vpliv je, ako si ga v pravi luči natančno ogledamo, sicer jako majhen in omejen izključljivo na Češko, vender nemške slutno-liberalce uže to tako bode, da iščejo vseh mogočih sredstev, kako bi vlado oplašili, da bi se jim udala ter jim povrnila vso njih nekdanjo moč, ali bojje rečeno, da bi jim dala pravico tudi Cehe tako zatirati, kakor zatirajo na pr. Slovence. Da bi to dosegli, groze z izstopom iz državnega zbora. No, tu so se gospodje zmotili v računu, kajti staro-češki vladi prijazni listi trde, da to ne bode vladi prav nič škodilo, kajti državni zbor ostane sklepčen tudi brez nemško-liberalnih levičarjav in Taaffe si bode še nadalje prizadeval po svoje „sprijazniti" avstrijske narode. Slovenci pač nimajo uzroka, gojiti simpatije do sedanje vlade, kajti do sedaj niso še imeli te sreče, postati deležni dobrot Taaffejevo politike ; njo zanimajo ti prepiri k večjemu, kakor neinteresovane neme opazovalce. Zanimljivo jc, da levičarsko postopanje obsoja celo veliko-madjarski organ „Pester L!oyd". Ta pravi, naj le izstopijo, ako se jim ljubi, saj ko levičarji odidejo, ostanejo nezastopane samo večine nekoliko nemških mest in veleposestnih kolegij in trgovinskih zbornic. Ogromna večina avstrijskih narodov, ne izgubi nič. To vladi ne bode škodilo, utegne pa levičarsko stranko pokopati, Z izstopom levičarjev pridobe pa druge frakcijo državnega zbora, kakor: demokrati, antisemisti itd. Tako „Pester Lloyd", prijatelj in zagovornik nemškega nasilstva. Tisto glasilo obsoja tudi postopanje nemških poslancev v češkem deželnem zboru, iz katerega so demonstrativno izstopili in sedaj, ko vlada in češka večina dela na to, da bi se zopet sporazumeli s Čehi ter vstopili v deželni zbor, stavijo temu podjetju vse mogoče zapreko na pot, tako da ostane sporazumljenje nemogoče in prepir mej obema narodnostima čedalje bolj raste na veliko škodo državne notranje in vnanjo politike in še na večjo škodo materijalnoga blagostanja obeh narodnosti. Kaj pomaga, ako si vlada prizadeva pridobiti veljavo vnanjej politiki s tem, da utrja in množi orožno svojo moč, ako so pa notranjo razmere zaradi večnih in neplodnih prepirov mej narodi tako slabe. Vsi bi morali delati na to, da se ti prepiri ublaže ter zediniti svoje delovanje v to, da zboljšajo materijalno blagostanje narodov. Pomislijo naj ti gospodje, ki netijo razpor mej narodi, da so avstrijski narodi, odkarje podpisana berolinska pogodba, žrtvovali za vojsko uže dve miljardi. Koliko dobrega bi se bilo storilo lahko s to ogromno svoto v povzdigo poljedelstva, obrtnijo in trgovine! To naj pomislijo voditelji našo notranjo politike ter naj po tem vravnajo svoje delovanje tako, kakor zahtevajo koristi avstrijskih narodov!
Čehi desetega okraja dunajskega praznovali so 5. t. m. god. sv. Cirila in Metoda z Hlovesno sv. mašo v tamošnji farni cerkvi. Pri tej cerkvenej slavnosti bila jo češka provod (pridiga) in češko petje. To je liberalne Neince favoritskega predmestja tako razburilo, da je okrajni mestni za-stop imel koj t, m. izredno sejo, v ka-terej je slovesno protestoval proti tej če^ škej propagandi v pranemškem dunajskem mestu. Ves srd izlili so ti gospodje na župnika P. Filrsta, češ, da bi je uže mnogokrat prizadeval izposlovati si delovanja, v cerkvi, za katero je nemški dunajski magistrat prostor, na katerem stoji in za nje zgradbo daroval nemški mostni okraj Favoriten znatne svote. Okrajni zastop mu je to vselej prepovedal, a sedaj mislil je g. Fiirst, da se mu ni treba več ozirati na okrajno oblastvo ter sam iz svoje moči napravil to češko narodno slavnost, ki jo razburila nemško prebivalstvo tega okraja. V posebni spomenici na mestnega zastopa predsedništvo prosi okrajno oblastvo, naj enkrat za vselej zapreči take demonstracijo in odklanje odgovornost za eventuvalno motenje javnega miru! Pri tej priliki so nemški gospodje, kakor se samo ob sebi umejo, kaj pridno zabavljali na češko privatno osnovo šolo v tem predmestji. Ves ta dogodek nam priča, da so Nemci uže prenapeto rahločutni in v strašnih skrbeh za pristno nemški značaj njih mesta, če je uže nedolžna cerkvena slavnost, ki nima nobene politično barve, spravi iz duševnega enakotežja. To pač ne kaže, da so bližamo cilju Taaffejevo pomirjajoče politike.
Vnanje dežele.
Shod nemškega in ruskega cesarja je še vedno glavna točka na političnem dnevnem redu. Diplomati vseh držav belijo si glave, kaj skleneta vladarja najmogočnejših dveh evropskih držav na svojem sestanku. Nemški cesar odpluje v nedeljo 15. t. m. zjutraj iz Kiela in dospo v Peterhof na rusko zemljo 20. t. m.; ruski car, carica in carjevič pa gredo z spremstvom njemu nasproti. Prvič se srečata vladarja na morji. Nemški cesar vkrca se na ladijo ruskega carja, carjevič pa, kot zastopnik svojega očeta, na nemškega cesarja brod „Hohenzollern*. Tako bodo nadaljevali pot v Peterhof; odtod pojdejo v Gačino in Peterburg. Vladarjev ne bosta spremljala ni Bismark ni Giers, ni kak drug diplomat, sama so dogovorita, kako jima bode nadalje postopati v orijen« talnem vprašanji. Glavni predmet teh razgovorov utegne biti bolgarsko vprašanje, ki je se vedno nerešeno in edina prepirna točka mej Avstrijo in Rusijo. Po mnenji nekaterih diplomatskih krogov imel bi nemški cesar na tem shodu pridobiti carja na stran tako zvane „ligo miru". Ruski listi se pa temu odločno ustavljajo in trde, da si hoče Rusija tudi za bodoče pridržati popolnoma proste roke. Na oži-vljenje pokopane trocarske zveze se misliti ni. Vsemu svetu je znano, kaj Rusija zahteva na Bolgarskem. Rusija ne priznava ni sobranja, ni Koburga, da, ona zahteva, da vspostavi na Bolgarskem red, določen v berolinski pogodbi ter da se ta izvede do pičice. Se-le potem so ima voliti novo sobranje in to naj izbere v sporazumku s carjem novega kneza.
Na Bolgarskem se pripravlja velik preobrat. Zdi se, da je Stambulov sprevidel, da Bolgarska ne moro več prenašati tega stanja, zato namerava obrniti hrbet svojim dosedanjim prijateljem in zediniti se s C a n k o v c i. Tak preobrat bil bi čisto naravno Rusiji po godu. Sofijski list „Bulgarska", ki zastopa Stam-bulovo politiko, hudo je prijel „konservativne" ministre; dolži jih, da si hočejo prisvojiti vlado. Nasproti pa ta list hvali Cankovce. Oni so po njegovem mnenji edina domoljubna stranka, katera bi z Stambulovom mogla sestaviti jako liberalno vlado v opreki z nepriljubljenimi konservativci, Karavelovci inRadoslavovci. Priblji-žanje Cankovo in Stambulove stranke je po mnenji „Bulgarske" na najboljšem potu, da se popolnoma izvedo.
Razmere mej srbskim kraljem in kraljico razpravljajo se sedaj po vseh listih. Ves svet stoji na strani kraljice Natalije, razen dunajskih in poštanskih novinarjev, ki na pravi židovski način sukajo resnico ter nesramno črnijo pred svetom kraljico. Očitajo jej, da jc hotela vstvariti na Srbskem svojo stranko, ki bi bila kralju sovražna, naštevajo tudi vse prilike, kedaj in kjo se je kraljica nepovoljno izrazila o svojem soprogu. No vsa ta očitanja ne morejo omadežavati kraljice, katere čast je kot solnce čista. Tudi vest „Pol. Corr"., da narod obsoja kraljičino postopanje, ne nahaja nikjer vernih čitate-Ijev, vsaj ves svet ve, da kraljico Natalijo Brbski narod obožava in da so lo njej, kraljici, ima Milan zahvaliti, da ga niso Srbi pognali črez mejo po nesrečnej vojni proti Bolgarom. In v zahvalo dela jej Milan sedaj to sramoto. Nesramnost dunajskih novinarjev gre še dalje; ti židje trobijo v svet, da je kralj ravnal kot pravi vitez, ako ponuja kraljici, da srne, ako podpišo dotični akt ločitve, nadzorovati vzgojo kraljeviča, dokler no bodo polnoleten. Kraljevič naj bi so šolal na Nemškem in naj bi ostal pod njenim varstvom. Vsako leto prišel bi pa vsaj enkrat k očetu v pohode. Nataliji obeča nadalje, da jej ostano ohranjena kraljevska čast, ako pristane na ločitev ter da jej bode plačoval na leto 800 tisoč frankov iz civilne liste. Vsemu svetu jo znano, da jo Milan vso, samo ne dober oče in zakonski mož, da o vladarskih njegovih zmožnostih niti ne govorimo. Po vsem svetu si pripovedujejo ljudje umazane anekdoto o tem kralju, kateri po mnenji teh dunajskih listov tako kavalirski ravna so svojo soprogo. Kraljica ne moro sprejeti vseh teh punudeb in tudi ne ločiti se od edinega sina. Kralj jej ga hoče šiloma vzeti in je odposlal v ta namen generala Protica v \Viesbaden. Kraljica so je zaradi tega pritožila na nemškem dvoru.
Pretendent za Francoski prestol grof P a r i ž k i, objavil je to dni proklamacijo, v katerej hujska proti ropubliki in obeta Francozom zlato gradove, ako mu povrnejo prestol. Vlada jo dala te nespametne proklamo zapleniti.
DOPISI.
Iz Pulja, ilne 9. julija 1888. (Za katerim grmom je tičal zajec?) V zadnjem dopisu smo zagotovili, da hočemo podati čestitim čitateljem „Edinosti" poročilo „Ecovo" o onej znamenitoj, v Rovinji zvršenej pravdi, o katerej so nastale krilate besede — vsak pouliški paglavec jih ima na jeziku: — Ja bataglia dei preti". Hoteli smo Vam pokazati, kako mislijo o tej zadevi mirnejši italijanski krogi, koji so si ohranili vsaj nekoliko čuta do dostojnosti in ljubezni do pravice. Demonstrovati smo hoteli, da nijsmo pisali tendencijozno in jednostransko, hoteč delati reklamo za to ali ono osobo ; ampak da smo le registrovali gola fakta.
Zelo žal nam je, da ne moremo spol-niti obljube svoje. To pa iz prav tehtnega uzroka. Gospod urednik ! Da jo prijateljstvo naše do Vas pristno in iskreno, o tem, mislimo, ne dvojite; a tudi tega ne bi nam mogel nikdo očitati, da nam ne dostaje potrebnega spoštovanja do g. državnega pravdnika — vsaj Slovenec v obče vestno goji do vseh, bodisi cerkvenih, ali pa cesarskih in avtonomnih oblastij, ono spoštovanje, kakeršnega zahtevajo cerkvene in svetne postave. In vender — zamera gori, zamera doli — Vam povemo prav naravnost: no prijateljstvo do Vas, in tudi ne ljubezen in spoštovanje do g. državnega pravdnika nista tolika, da bi pisarili — da govorimo po „Slovenčevo" — dopise samo za vaju. Prišlo bi pa bilo gotovo tako. „Ecovih" eksemplarov jo ubežalo le malo mej pisani svet, vse druge je zasegla roka čujoče pravice ; tržaški list „II Mat-tino", kateri je prinesel skoraj doslovno isto poročilo, tudi so konfiakovali. Z druge strani, kjer take stvari navadno dobro vedo, zatrdilo se nain je, da bi jednaka usoda zadela tudi „Edinost". Torej : mimo, mimo!
In tako upamo, da smo se opravičili pri Vas, gospod urednik, in pri Vaših naročnikih.
Mesto obljubljenega poročila nam pa morate dovoliti, da napišemo nekoliko refleksij — kar pa bodi zadnja beseda o tej aferi.
Najprvo so nam vriva vprašanje : Je-li vsega tega treba bilo, je-li moralo tako priti ? So - li oni, ki so se svojo, nam neumrljivo trmo po vsej sili hoteli, da je prišlo do javnega cklata — so - li ti gospodje mislili na konsekvence, ki so neizogibne po takem dogodku ? Niso - li pomislili, da opravljajo posel grobokopa svojemu lastnemu ugledu vzvišenega svojega stanu ?
Karakteristično so besede, katero je pred par dnevi izrekel v našej navzočnosti duhoven, fiOleten gospod: „Povem vam prav odkrito, da me je sram, ker sem duhovnik, ko uže bosopeti otročaji delajo dovtipe o nas. Potem pa naj ljudstvo svarimo, naj karamo. Kdor nas bode alušal?!" Tem besedam pridejal je mož nekoliko opomenj o nekem imenitnem gospodu v Poreču, kakeršnih še nismo čuli niti iz posvetnih ust.
In vprašamo dalje : Ako bi tudi bilo res — kar pa nikakor ni — da se je godila krivica temu ali onemu teh gospodov, ki so prav po nepotrebnem oškodovali čast svojega stanu, ni-li v cerkveni hirarhiji postav in predpisov, ni-li cerkvenih oblastij, kjer bi bili lehko mej sabo izvojevali boj, če je uže vsekako bilo treba, ne da bi svet znal o tem ?
Pa kaj vprašujemo, ko imamo odgovor na dlani ! Gospodom ni bilo samo do tega, da se kaznuje „upornik« zaradi „rušenja prepotrebne" subordinacije", oni so hoteli, da so javno kaznuje; meneč, da tako ubijo dve muhi z jednim samim udarcem. Politiški motivi so bili merodavni : Jakič, so rekli, hrvatsko-glovensko atranko so mislili. Računili so tako-le: „mladega kaplana igraje ugnatno v kozji rog. Razmere so nam ugodne, naj le pride do obravnave. Pričo bodo tako vse na našej strani; v obravnavo pomešamo prav na gosto, če užo 110 direktnih denuncijacij — ker nimamo dokazov — pač pa takih „unter der Blurae* ; govorili bodemo o sovražtvu do katoliško eukve, o rusofilatvu itd.; in tako dosežemo dvojni namen : uničimo „upornike* in kompromitiramo stranko njegovo".
Tako so si mislili gospodje vso stvar, prišlo jo drugače. Jakiču so došla najsi-jajnejša spričevala od nedavno odstopiv-šega župana \Vassermanna in od p r o d-sedništva mornarske kazine, to jo onega kraja, kjer se shaja elita pa-trijotiške naše družbe. Tolika je bila moč pravice in resnice, da so se jej uklonilo celo pričo, katere so citirali nasprotniki.
Pričam tem godilo se je, kakor staremu Bileamu: prišle so, da bi preklinjale, a morale so — blagoslovljati.
Ni edna priča ni izrekla besedice, katera bi mogla vreči najmanjšo senčico na J a kič a.
Gospodje so se hudo zaračunali: V Jakiču niso našli slabotnega Človeka, ampak pokazal se nam je značaj, ki morebiti nima vrstnika v Pulji; naša stranka pa jim je pokazala, da nijsmo letošnji zajci.
Da retiektujemo :
Gospod Jakič in žnjim vsa stranka osvetlila si je pred sodiščem svoje lice. Kompromitirati so hoteli hrvatsko-sloven-sko stranko, a dosegli so nasprotno : po-vzdignoli so njen renome. Intriga in ko-varstvo sta podlegla resnici. Ne zaradi osebe Jakičeve je šlo — on je bil le mučenik za stvar ; Slovanstvu v Istri hoteli so zadati udarec. Za tem grmom je tičal zajec.
O intelektualnih prouzročiteljih molčimo.	C—t—č.
Iz Ljubljane, 8. julija. Uže pokojni JurČi jo pisal in mnogo delal na to, da bi se v Ljubljani ustanovila slovanska knjigarna, v katerej bi bile slovanske knjige na prodaj in kjer bi so tudi lehko naro-čevalo, katerih in kakeršnih bi kdo hotel. Če sedaj kdo hoče imeti kako slovansko knjigo, mora ali pisati po njo v Prago, ali pa še kam dalje ; prej pa kakor v Ljubljani, jo dobi iz kake dunajsko ali drugo nemške knjigarne.
Jurčičevo prizadevanje pa je tudi samo ostalo, čuje se pač tu in tam kak posamičen glas za-to, ali ostane osamljen in nihče se ne zmeni zanj.
Za-to je pa tudi resnično in žalostno dovelj, da moramo spise naših najboljših pisateljev naročevati pri ljudeh, kateri so rede in živo o naših žuljih, kažejo pa vodno tudi očitno če ne sovražtvo, pa vsaj mr-zenje do nas in do vsega, kar je slovensko ; samo denarjev slovenskih se ne branijo, in za-to vsakemu radi postrežejo po nemško, če kaj v slovenskem jeziku od njih zahteva.
Ko je pred leti izdal Gregorčič svoj prvi zvezek pesnij, založila jih je tvrdka Kleinmaj r & Bamberg ; slava sc je pela tema dvema založnikoma, kakor da bi bila Bog ve kako dobro delo storila in bila tudi najbolj navdušena Slovana, samo za - to, ker sta za svoj velik dobiček izdala Gregorčičeve pesni.
Vsak Slovenec, količkaj navdušen za slovensko knjigo, bodisi v Ljubljani ali pa po druzih slovenskih krajih, jo zmajeval z glavo, ko je slišal ali čital, da bodeta Nemca založila slovenskega pesnika slovenske pesni. Marsikakšna pikra ao je slišala takrat od mnogih slovenskih mož, med katerimi niso bile ravno tudi brez pomena nekatere slovenskih veljakov. — Toda druga izdaja Gregorčičevih poezij je izšla lepo tiskana na lepem debelem papirju v Kleinmayr-Bambergovi tiskarni, krasno vezana v ravno tisti bukvami, in ta dva sta nastavila ceno knjigi, delala dobiček in so slovenskemu razumništvu, katero je pesni z veseljem kupovalo, lehko veselo v obraz smjela, ker sta precej slovenskih grošev spravila v svojo velikonemško denarnico.
Mislili smo, da je sedaj konec te žalostne igre, ali par let pozneje smo se zopet nekaj novega naučili. Zopet je drugi slovenski pisatelj izdal svoje spise in sprejela jih je ravno tista tvrdka, seveda z gotovim prepričanjem, da ji bodo tudi sedaj srečno šlo vse „izpod rok". Založila je namreč „Zbrane spise Stritarjeve" in kakor smo brali v vabilu na na-ročbo, ali v skupnih zvezkih, ali pa v posamičnih snopičih. Razvidno je, da jo tisti na slabšem, kedor si posamične snopiče naroči, užo zato, ker mora polovico več poštnine plačati, kakor pa drugi, kateri si je naročil skupne zvezke. Preračunano je bilo vse izdanje na okolo 50 snopičev, no sedaj uže jo izšel 50. snopič, pa še ni konec in tudi še kmalu ne bode (da me kdo krivo ne urno, pišem to samo v materijalnom obziru). Ako bi bilo samo 50 snopičev po 25 kr. vsak, bi za vseh 50 naročnik plačal uže 12 gld. 50 kr., in sedaj še kolikor bode več snopičov, toliko globo-keje bode moral naročnik poseči v žep. Tako bi se lehko dobili za to ceno nemški klasiki Schiller, Goethe, Lessing in dramatična dela Sheakespearea na vrh. Pa mi zna kedo reči, da več ko vsi ti trije nemški in eden angleški klasik, mora Slovencem biti samo eden slovenski, je gotovo; ali če pomislimo, da Bnopič Stritarjevih spisov , obsegajoč 24 stranij, stano 25 kr., ali vsaka stran IV26 krajcarja, je to uže malo predrago, med tem ko pri izdajah nemških klasikov pol ceneje delajo
založniki in imajo še velik dobiček. Gotovo je, da se ne da primerjati razprodaje nemških klasikov 7. razprodajo slovenskih spisov, ali ravno tudi tako gotovo je, da je tvrdka Kleinmavr-Iiamberg nastavila previsoko ceno. — To sem napisal, da pride v javnost, kar se tukaj v privatnih krogih mnogokrat govori. Pri priložnosti spregovorim še kaj o tem.
Domače vesti.
Vabilo k III. velikej skupščini družbe sv. Cirila in Metoda na Ptuji, v nedeljo dne 29. julija 1888. Razpored: 1. Božja služba pri 00. minoritih o 1/311. uri dopoludne.
11.	Zborovanje v „Narodnem Domu" o J/a 12. uri. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajni-kovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo.
4.	Nadzorništva poročilo. 5. Volitov edne tretjino odbornikov. — Izžrebani so bili naslednji udje družbenega vodstva: a. Matej Močnik, b. Ivan Murnik, c. dr. Josip Vošnjak, d. And. Žumer. 0. Volitev nadzorništva (5 udov). 7. Volitev razsodništva (5 udov).
Vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani dne 11. julija 1888.
Prvumestnik:	Podpredsednik:
Tomo Zupan.	L. Svetec
Kolikor doznajemo, zastopala bodeta tržaško podružnico gg. M. Mandič in Fr. Žitko ter svetoivansko g. I. Al. Vatovee.
Gospa Lavričeva, soproga znanega našega rodoljuba in veletržca pristopila je kot ustanovnica družbi ss. Cirila in Metoda in je darovala v ta nainon 2 0 goldinarjev. To vrlo lepo dejanje bodi v izgled tudi drugim premožnim rodoljubkam
1	rodoljubom !
f župnik Josip Jerič. Zopet imamo javiti žalosten dogodjaj, kajti nemila usoda deli našemu tožnemu narodu udarec za udarcom. Neisprosna smrt nam pobira po redu naše odlične može, ki so posvetili plodonosno svoje delovanje v prebujenje milega jim naroda. Stigla nam je vest, da jo preč. g. Josip Jerič, bivši urednik in izdajatelj „Slovencu" umrl dnč 12. julija po večdnevnej hudej bolezni v Št. Vidu na Koroškem pri usmiljenih bratih, kamor so jo nedavno podal zdravit se. Pokojni rodil se je 28. februvarja 1823 na Gradišči pri Zatičini. Bil jo uzoren duhovnik, vrl domoljub in akroz in skroz uzoren značaj ! Bodi mu zemljica lahka !
Izdajateljstvo „Slovenčevo" prevzel jo o smrti g. Josipa Jeriča č. gosp. Matija K o 11 a r.
Slov. Naroda štev. 156 zaplenilo je drž. pravdn. zaradi uvodnega članka, v katerem ae je dokazovala potreba, da pri nadsodiščih v Trstu in Gradci bi morala vsaj tretjina vaeh svetnikov v govoru in pisavi biti zmožna slovenskega jezika. Konfiskacija zadela pa je tudi članek „Milan iu Natalija", ako-ravno je bil skoro doalovno posnet po Dunajskih listih. Številka 157 ima dve strani priloge.
Diocezanske vesti. Gosp. Ante Kranjec, župe-upravitelj v Materadi, je bil dno 18. pr. m. instaliran za župnika v istej župniji.— Gosp. Mate Rebolj, kaplan v Slivju, imenovan jo za župe-upravitelja v Truškah. — Gosp. Blaž Dekle v a, župo-upravitelj u Truškah, imenovan je za župe-upravitelja v Valmovraži. — Gosp. D. Zavlovič, župnik v Šumbregu, je vpo-kojen.
Dne 21. in 22. avgusta t. 1. ob 8 uri zjutraj bodo v biskupskom uradu v Trstu izpiti za duhovnike, koji želo dobiti mesto veroučitolja na ljudskih šolali.
Imenovanja. Za kancelista pri c. kr. okrajnem sodišču v Korminu imenovalo je c. kr. višjo deželne sodišče za Primorsko Ant. Basellija in za Kormin kanceliata iz Voloske, Petra Josipa Vittorija.
Zrelostni izpit na ljubljanskem učiteljišči delalo je 13 pripravnikov, od katerih je 10 napravilo izpit z dobrim vspehom,
2	padla ata za dva meaeca, eden pa za vse leto, in 2 pripravnici, katerih je edna napravila izpit, a druga padla za odno leto.
Na ces. kr. gimnaziji v Rudolfovem vršilo ae bode vpisovanje učencev v prvi gimn. razred 15. julija od 9—12 uro; v-aprejemni izpiti pa v ponedeljek dne 16. julija 1888.
Izlet, katerega jo nameravalo prirediti bralno družtvo „Mir* v Divaško jamo na
12.	t. m. se preloži zaradi raznih uzrokov na poznejši čas.
Slovanski svet. Št. 13. prinaša to-le vsebino: 1. Ustavna prava. 2. „V namjat 900-lietija krešenija Rusi", himna, zložil K. K. SluČevskij. 3. K sveto-vladimirski alav-no8ti. 4. K 9001etji pravoelavija v Rusiji.
5.	Osoda Poljakov na Nemškem. 0. Poziv! 7. V eno, oh, se ne družč! 8. Peoglavci.
9. Poglet po slovanskem svotu. 10. Knij-ževnost.
Pozor okoličani! Prijatelj nas je opozoril, da se klatijo po okolici razni zidovi, ki prodajajo mnogovrstne predmete na obroke. Marsikdo bi se utegnol dati zapeljati, da si nabavi za malo krajcarjev na teden kako stvar, ne da bi premislil ter si ogledal, kaj jo kupil. Ti predmetjo so malo ali nič vredni ali plača so jih po 3 do 4 krat dražje, kakor bi stali, ako so jih kupi za gotov denar pri poštenoj tvrdki. Pozor tedaj!
Italijanska liberalnost. Iz Gorice nam pišejo nastopno : Meseca marca t. 1. bil je pri tukajšnjem c. kr, sodišču obsojen g. Anton Zavrtanik, c. kr. rezervni lajtenant. na 25 gld. globe, ker je baje da z nekim pismom razžalil c. kr. okrajno sodišče. Obtožba vršila ae je pri samoj dotičnoj sodniji, čeprav jo je ona naperila. Tržaški in goriški nazovi-liberalni listi so obsodbo obesili na veliki zvon, dostavljajoč jej razne komentare, seveda ne bas v prilog g. Zavrtaniku. Obsojeni pa se ni mogel braniti drugače, nego da je vložil proti obsodbi priziv na deželno sodišče v Trstu. Tukaj je bila zatorej dne 7. t. m. druga razprava, o katerej se je prva obsodba uničila in vsled tega je bil g. Zavrtanik obtožbe rešen. A sa zadeva nima sama ob sebi posebne vnžnosti in mi jo izvestno no bi bili obelodanili, ako ne bi nameravali s tem konstatirati zopet neko liberalnost (!) goriških in tržaških listov, ki so v svojej nepristranosti (!) prvo obsodbo na vse strani sveta raztrobili, ob konečnej prizivnoj obravnavi pa popolnoma molče. To jo izvestno krasna ilustracija poštenja in liberalnosti židovskih listov v Trstu in Gorici!
Poziv vsem s 1 o v o 11 s k i m pevskim d r u ž t v o m v Trstu in okolici. Vsled sklepa zadnjega občnega zbora političnega družtva „Edinost", napravi družtvo dne 16. septembra t. 1. veliko narodno veselico v spomin 4()letnico slavnega vladanja našega presvitlega cesarja Frana Josipa I. Po vkrepu veselič-nega odseka tega družtva bode petjo izpolnjevalo glavne točke veseličnega programa, kajti no more so pomisliti narodno veselice brez narodnega petja. Zatorej poziva podpisani odsek vsa narodna družtva v mestu in okolici, da izvolijo naznaniti najdaljo do konca t. m., da li hočejo brezplačno sodelovati pri tej veselici in sicer bodisi v zborih ali v četverospevih. Javijo naj nam tudi število pevcev in pesni, s katerimi želo sodelovati. Podpisani odsek naznani o pravom času zbore, kateri bodo skupno peti. Vsem pevcem bodo k veselici prost vstop.
V Trstu, 13. julija 1888. — Vese-lični odsek polit, družtva „Edinost".
Nekaj za nemški „Šulferajn". Vemo, kako love razna nam nasprotna družtva slovensko otroke, da bi jim izbili iz glavo materinščino ter jim vcepili tuji jezik, bodi si užo italijanski ali nemški. Ob enem pa kažejo s prstom na nas, govoreč celo v državnem zboru, da jo s 1 o v e n s k i jezik nerazvit, barbarski itd. Kako krasen plod pa donašajo nemške šolo med svojimi gojenci, kaže nam dopisnica, katero jo pisal nek nemški prodajalec slovenskemu trgovcu. PreporoČarno tega gospoda nemškemu „Šulf. rajnu", ob enem pa prosimo naših gospodov učiteljev, da pazljivo čitajo nastopno krasno nemščino :
„Herrn.....urma Maister in.....
ichbihte Silig AVonsiniht fertik ga ven llro-vahten nadel in damen brosehen Subihto Silig zumahen ihkome selbst baiht I lin fordie Finskton 14 Tagc AVo ihgeviskomo borsenhtlihg Milit Mainen Ahtuhg ichbiht Schensutirkte braiso Mahon
Med našimi ljudmi izvestno 110 najdete človeka, ki bi svoj jezik tako barbarsko mučil. AVer sehen \vill, der aehe! — kajti dopisnica jo avtentična.
Železnica na železne žice. V prihod-11 jej seji občinskega sveta tržaškega razpravljalo so bode o ponudbi tvrdke Karla A'allon za zgradbo železnice na železno žico od trga dello Legna preko stopnic „dei Giganti" do kaštela in slučajno šo dalje po ulicah S. Giusto in Madonnina.
Sodnijsko. Črevljar Fran Kravo s iz Sv. Križa je bil obsojan zaradi tatvine na 15 mesecev in Miha Komar zaradi udcle-žitve pri tatvini na teden dnij zapora. — Kovač Ivan Pacor iz Trsta jo dobil zaradi goljufiijo 11/2 leto zapora.
Policijsko. Nepoznani postopači so napadli na javnoj ulici blizu mlina Eco-nomo nekega starega gospoda, iztrgali mu zlato uro, vredno 40 gold. in pobegli. Lepe razmero! — Kamnoseka Henrika Zwirna so zasačili blizu novo cerkve sv, Antona, baš ko jo nekemu spečemu težaku preiskaval žepe. Radovedneža so od-
veli v zapor. — Sel jaku Domeniku Furiosi je odnesel drzen tat na trgu pred veliko kasarno 11 kg. kave in 2 kg. popra raz voz. Zaprli so več znanih postopačev, o katerih se sumnji, da so siromaka okradli.
Letovišče na Bernci, na Koroškem (Fiirnitz in Karnten) pol ure od toplic be-Ijaškili; železniška in poštna postaja, gostilna Julija pl. Kleinmavra z lepimi sobami in dobro kuhinjo po nizki ceni. Naznanila posestniku v imenovanem letovišči ; povsem slovenski in jako prijeten kraj.
RAZNE VESTI.
Gosti pri slavnosti v Kijevu. Ruski „Praviteljstvennvj Vestnik" naznanja : Kor bode praznovanje 15. julija (27. julija nov. st.) 900letnega krščenja Rusije izključno ruski pravoslaven praznik, pridejo na slav-nost v Kijev samo ruske deputacije; pridejo zastopniki duhovenstva, mest, duhovnih in svetih zavodov in učenih obščestev (dru ž te v). Pričakujejo v Kijev dohod pravoslavnega rumunskega metropolita skupno se štirimi škofi, črnogorskega vladike Ili-larijona in nekoliko duhovnih oseb iz Bolgarije. Vsi naši edinoverci iz drugih dežel, kateri bi želeli obiskati Kijev v jubilejne dni, bodo sprejeti kot gostje, a no kot deputati ali zastopniki.
Kralj habeški (v Afriki) je poslal v Rusijo deputacijo na Kijevsko slavnost OOOletnega spomina krščenja Rusije. Deputacija je prišla do Odese na parniku „Rossia*.
Ruski govor na nemškem dvoru. Iz
Berolina, kakor poročajo „Nar. Nov.", pišejo, da cesar Viljem IL govori dosti dobro ruski, in da je on prvi pruskih kralj, ki zna ruski. V mladosti so ga učili kakor ostale prince (francozki, angležki in italijanski), ruski pa se je naučil iz svoje volje in je bil uže oženjen, ko seje začel učiri ruski. Med Potsdamom in Berolinom se je bil namreč srečal z onim učiteljem, na katerega ga je bil opozoril Bismark. Bismark sam se je bil naučil ruski, ko je bil pri poslaništvu v Peterburgu. Ko so leta 1884 slavili v Peterburgu polnoletnost carjeviča Nikolaja Aleksandroviča, je bil nemški dvor zastopan po princu Viljemu, sedanjem cesarju nemškem. Voščilo (blago-želenje) je tedaj tolmačil prvikrat z ruskim govorom. S takim postopanjem se jo v veliki meri pridobil princ Viljem prijaznost carja Aleksandra III., in od istega časa,1 kadar koli jo nastala prilika, da je hotel ali imel biti zastopan Berolinski dvor na carskem dvoru, vselej so poslali tjo princa i Viljema, da bi carju v ruskem jeziku tol- i m'ačil čuvstva nemškega cesarja.
!
Poslano.
Voda za pranje konj
za jačenje pred in po velikem trudu in pred šolanjem za dirke je vsled mnogoletnih izkušenj
Kwizde c. k. pr. restitucijonalni cvet
ter opozarjamo na dotični oglas na tej strani denašnjega lista.	(b) j
Riž italij. najfineji • • • • „ i<r»<lnji . . . . Knngoon extra ....
„ I.».....
Il.a .... Sultanine dobre vrsti . . Suho grozdje (opuia) . . .
Citebe .........
Sladkor centrifug, v vrečah s certitik. . . . Slaniki Tarmouth I.a . . . Polenovke s redne velikosti
velike.....
FažolCok«.......
Mandoloni.....
»vetloruderi . . . . temnorudeči . . . .
bohinjski......
kanarček .....
beli, veliki.....
zeleni, dolgi . . . .
„ okrogli . . . mešani, štajerski . .
Maslo..........
Seno konjsko.......
volovsko ......
Slama .........
Les, trami kub. e.....
Uglje..........
Dunajska borsa
dne 13. juliji.
Knotni drž. dolg v bankovcih	—
„	v srebru —	—
Zlata renta— — — — — —	—
5°/0 avstrijska renta — — —	—
Delnice narodne banke — —	—
Kreditne delnico — — — —	—
London 10 lir sterlin--—	—
Francoski napoleondori — —	—
C. kr. cekini — — — — —	—
Nemške marko — — — — —	—
-	ls.r.0	50.50
•	1 T.TMJ 1 Q	1 V 0 "\
11	*tl. — 11.15	1 <J._iO 11-50
„	10.75	11 -
„	33.—	35..—
	tio.—	26.-
■	lo.—	10,-
100 K.	31.75	
sod		__ _
n	36.'-	37i-
IV		34.-
it	15.-	—
• n ji n	ll' -	11.25
* n » »	Go'.-	
•	2.GS	3.39
ti	3.49	4.10
n	L».:J->	3.21
„		—.34
«	2 45	2.70
-	gld tO 80
-	„	82.40
-	„	112.30
-	„	96.35
-	„	875.-
-	„	307 60
-	„	125-
-	,	9 90
-	n	5.91
-	.	61.21
Jaz, Ana Csillas
svojimi 185ctm. dolgimi orjaškimi Lorelej-vlasi, katere sem dobila po 14 me«ečnej uporabi svojega snnioiznajdone-ga mazila, je edino sredstvo proti izpadanji vlas, za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, p o s pe šu j o pri možkih polno, jnko bra-dorast in uže po krat-kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost ter je obvaruje pred zgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Cenn lon-feku I gld. do 2 gold.
Pošilja so vsak dan za gotov denar alt s poštnim povzetjem po vsem svetu 20—3
Csillag & Comp.
Biulapest, — KOnigsgasse Nr. 52.,
kamorse morajo pošiljati vse narofbe.
Št. 248/o. š. 8.
Razpis učiteljskih služeb.
Razpisujo se službe: učitelja-voditelja na dvorazrednici v Povirju in na onoraz-rednici v Kobilaglavi, v Skocjanu, v Stor-jah in v Skerbini ter učiteljico na dvo-razrednicah v Povirju in v Tomaju, vse s postavnimi dohodki III. plačilne vrste.
Za službo učitelja-voditelja zahteva se sposobnost podučevanja v katoliškem ve-ronauku.
Prošnjo naj se vlože pri podpisanemu v dobi 6 tednov po razglašenju razpisa v časniku „Osaervatore Triestino".
C. kr. okrajni šolski svet Sežana 7. julija 1888.
KMETIJSKO BERILO
prodaja
TISKARNA DOLENC
v Trstu
mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. več.
Tržno poročilo.
(Cene so razurao kakor se prodajo na debelo blago za gotov denar).
Cena od for. do for.
Kava Mocea.......100 K.	125,— 127.—
ltio bisor jako lina .	„	01.— 90.—
» * •	90.- 08.—
Santo« lina..........„	85.- 87.—
„ srednja ...	„	Ki.— 82.—
Guatemala..........„	93.— 9o.—
Portoricco..........„	108.— ILj,—
San Jago do (Jubn .	„	124.— 120.—
C'ej'lon plant. fina . .	„	liti.— 120.—
Java Malang. zelena .	„	87.— 88.—
Cumpinit.4..........„	—, — —.—
Kio oprana ....	„	100.— 102.—
* lina............„	>-0.— 87.—
„ srednja ....	„	81.— 83.—
Ca3sia-lignea v zabojih . .	„	'4U.—
Macisov cvet............„	390.- 410.—
Ingter Bengal............„	1'J — 21.—
Paper Singaporo..........„	H7.— 98,—
Ponung............„	73.— 7 4.—
liatavia............„	87,— 88.—
Pimant Jamaika..........„	3 J.— 31.—
Petrolej ruski v sodih . .	1UU K.	0.7"* —.—
n v zabojih .	„	tt.25 —.—
Olje bombažno amerlk. . . „	37.— 38.—
Lecce jedilno j. f.gar. .	„	jlU,— 41.—
dalmat, h certifikat. .	„	43.— 44.—
namizno. M.S.A.j.f. gar.	„	—.— — .—
Aix Vierge ....	„	60— 08.-
„ lino..........n	(iU — 02.—
Kožici pulješki ..........„	5.50 5.75
dalmat. s eert. . .	B	—.— —,—
Smokve pulješke v sodili .	„	—.— —, —
„ v vencih .	„	• .— —.—
Limoni Mesina......zaboj	7.-- 8 —
Pomaranče sicilijanske . . „	8.— 9.—
Mandlji Uari l.a.....100 K. 71.- 72.-
dulm I.a. s cert.	„	75.— 76.—
Pignolli..................»	74.— 70.—
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
ni nikakor sredstvo, ki skopaj raztrga črevesa in sili naravno »>jUi delovanje! Mar-vnfi ta est-iicu je polajševalna pn vender gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša notranja telesna delovanja in t^duj ne škodi črev s'">m nikdar, bi -e šs toliko časa zavživala. Ona ozd*avlja vb« obolelosti žtdoiičrtve in telesne, vranično In jetrne bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgo-:raj:ijočo drisko v«ded pokvarjenih fireves, in je povrhu najuspešnejšo sredstvo zoper elinte pri otrocih. — Izd lovatelj jo pošilja v zabojSkih no 12 steklenic ?a 1 gl.
kr.; poštne strošku trpe p. n. naročniki.
V Trstu: Biasoletto, Ponte Hosso; Ed. pl. Leitenburg, Giardin Publici; G. pl. Leltfinburg, Piazza S. Oiovanni; Fora-bosehi, lekarna »al Oamniello«, Corso; Picclola, Piuzza Barriera Vecrhiaj Poz-zetto, Pahizzo del I.loyd; Praxniarer, Pa-Ihzzo Municipale; Prendini, Palazzo Mo-dello; Kavasini, Piazza della Stazione; Ro-vis Piazzi deila Legna; Saravnl, za magistratom ; Serravallo, Piazza C ivana Suttina, lekarna »Liprandl«. Piazza della Dogana; Udovicich, Via Farn» to; Xico-vich, Via S. Niceol6; Zanetli, Vit Nnova,
„Kmetovalec"
je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli. „Kmetovalec4 prinaša poljedelske, zivinarske, vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete, „Kmetovalec" stoji na leto 2 gld., za t/g. učitelje in knjižnice ljudskih hI pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dole vse izišle številke tistega letnika.
fJaVfETOVALEO.
k \ \ lailniiu	UH i pnkja ,VrU:ii"
Uradno ^ rIMUo
4r (^j, jnuk- ijfl i >jt "in. knijtlii
t.-"	I 4rtl4k.a r'j* linMM') I —'' - ■*- —- ■
„ Vrtnar"
je list s podobami, H prinaša sadjarske in sploh vrtnarske Članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj.

<1
-.t <as
-s
<s
«8 <8
«8
•iS
Podpisani javlja s tem uljudno p. n. tržaškemu občinstvu, da je odprl v mestu
podružnico ali filijalko
I. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani.
Prodajalo so bode vsak dan
sveže, neposneto mleko, lino surovo maslo in namizni sir
ter jamči za izvrstno, jako ceno in pošteno postrežbo.
Naročbe na dom sprejema podružnica sama na trgu detle Legna št. 10, gospod Fran Srebotnjak v ulici Fontanone št. 18 in „Latteria Svizzera" na Acquedottu.
V Trstu, junija meseca 1888.
A. Lavrenčič,	8-5
podružnica 1. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani. Plaxza dolio LeKna 10.
SV
*»
1!» S»
s>
p
s? s> s> s>
b «»
Pomoč
se ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih. ki izvirajo iz spridene krvi, n;id;ilj.i pri padici, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah.
plučnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu. trganji in pri vs^ij ženskih boleznih. Trakulja odpravi s«- v dv.-h urah
z Rlav.t vred, za kar s« jaiiit"'i Metoda, ki je hitra in sigurna, posptjnje se 7, odličnim sreds vom Olširna poročila pošljejo naj se z naslovom .
„Hygiea-Officin" Breslau M.
Takoj delujoče.	Uspeh zajamče«.
IM ©izogibljivo !
Vsak dobi svoto nnzaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(sredstvo za bradorast)
breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluj* proti plešivosti, izpadanju laseh. m«holjic;>'m in osedenji Vs eh v. Ckratnim tren|Hm zajam-Cen. Originalne Mteklenice po gli. 1.50 Steklenice za poskus po gld. 1 — prodaje
J. Grolich v Brnu,
v TUSTU pa Rumn A. PrHxmarer in P. Prendini - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GOBICI
lekarničarja (Jristofoletti in Pontoni, Her-manek. drogar - na BEKI J Gmeiner. lekar - v CELJU Peiife _ v MARIBORU J Martin z - v GBADCU K Koth, Murplatz L.
Tam se tudi dobi Eau de H6be, iztočno sredstvo lepote, katero izdrži sveŽost In belost kože.
IVI NLEPARIJA I 1B

K W IZDE
e. kr. izklj. priv.
restitucijonalni cvet
(voda za pranje konj)
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jačenje pred in po velikem trudu in podeli konju posebno vztrajnost o dirkah itd. — 1 steklenica gld. 1.40.
K W I Z D E
korneuburški živinorcjiii prašek
za konje, goveda in ovce.
Ako se dnjo živini redno žlvinorejni prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Kwiz«le krepčajoča krma za konje in govedo za brzo pomoč onemogle živino in pospeševanje rejo. — V zabojih po 0 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwizde Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitom. Lonček f. 1.25.
Kwizde lep za kopita (umeteljni
rog). 1 drožič 80 kr. Kwizdc c. kr. priv. prašek za des-
infokcijo hlevov, gnojnic, ob enem izvrstno sredstvo za vezanje gnojno soli. — 1 omot po i/s kg. 15 kr.; i/a zaboja gld. 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. Kwizde svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.20, mali 03 kr.
Kwizde milo za pranje domače živali, kositrova škatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.00.	4_2 (B)
Dobiva so pristno:
V Trstu v lekarnah gij. : C. Zanetti, P. Prendini, G. B. Foraboschi, Ed. p!. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ravasinl, I. Serravallo. na <1 e b e 1 o in iavožnja pri C?, /itnellijju. lok.; 1*. !*■•«»■»«! i ti i ju, lok-ju; po inirodilniruh in eksporterjih : Brajdioh & C., H. Hirsch. i. Heimlicher, J. Kirchner, Fran Mell, bratje Zernitz; »a« «1i*«»I>bbo v lekarnah, nu d«')>«'lo po vseh vodjih mirodilni-cah v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku, Spletu in Zadru.
Da se varuje pomot, prosimo p. 11. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K w iz de preparate in da se pazi nu gorenj o varnostno znamko.
Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Fran/, Joh. Kwizda,
c. kr. avstrijski in kralj, rutnunski dvorni dobavitelj za živinozdravniAke preparate.
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.