Ite?, V.
■Slega*
Izhaja Tink prvi, ir «rji Iti Potrti četrtek mM«(» ter relj* p« pošti prcjeman» ali n» dom polil,jami aknpitj z „ doriikim Vtilnikom*
M no leto	.	.	.	gld. 8.—
» pol leta	.	.	*	1.30
m četrt „	.	.	•	n ""i75
Za tuje dežele toliko več, kolikor uuaia poitnina.
Poeaiuičiie itevilk« po fi kr., dobivajo N ▼ Stolni, Seineniiki in Holuld ulici.
Upmniiho in urmlniMvo: Morelli]«** ulica, iter. 99.
Teèal
III.
r7f IT ’ .TTn'
•J-
itv,
prinnia oinanila na četrti strani od katerih se plača ga itiristopno petit-vreto po 7 kr., Če se jedenkrat tiskajo; po 6 kr. i* sa drskrat, hi pad kv. Aa se trikrat ali večkrat tiskt$°.
Za celoletne oglaee po pogodbi.
Dopisi poliljajo se uredniltva;rpkla« nacije in naročnina nprarniltrn.
Nefrankovana plena se aavraejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Naiia p. n. naročnikom,
kateri ie niso poravnali zaostalo naročnine naznanjamo, da jim bodemo z koncem četrtletja vstavili list ter je za-jedno tožili za dolžni znesek.
Kdor hoče toraj ostati naš naročnik ter na« podpirati, in sebi, ako jo na dolgu, prihraniti sodnij»ke stroške, naj nam pošlje malenkostni znesek in sicer za
1.	1893. 40 kr.; za I. 1894. 1 gld. 80 kr. ; za prvo četrtletje 1895. pa 75 kr.
Slovani na Primorskem.
n.
Od začetka 7. stoletja, od seljenja Slovanov na jug, je Istra po velikej večini svojih prebivalcev slovenska odnosno In vatska zemlja fu kukoi' taka pripoznann od cerkvenih in posvetuib oblastnij. Da so več onda 8lo-veuci odnosno Hrvati v njo došli, »vedoči nam papež Gregor 1., a da so jo po večini i zapoaedli. pričajo nam razne vojake v 7. in 8. stoletju, kakor i razne okolnosti za dobe Karla velikega, frankovskega kralja, proti kateremu so se z jedne strani istrski Slovani bojevali i katerega vojvoda je s druge strani delil Slovanom zemlje meščanov, ostanki is rimske dobe, kar je bilo prottz-ročilo velike pritožbe od straui teli in shod na rižanskem polju blizo Kopra.
Prvi poznani spisi, kateri so se izdali za ljudstvo, izdali so se za Stanovnike Istre v „ervat8keni‘, hrvatskem jeziku, a to se je dogodilo že začetkom 14. stoletja, kadar ae je izdal »Razvod istrijanskiu, v katerem so označene meje med beneško ljudovlado, oglejskim patiijarhom in pazinskimf grofovi. Tu se mora naglasiti, da se tukaj ne tiče mejažev v iztočni Istri in na kvarnerskih otokih, kder se nahajajo hrvutski pismeni spomeniki le iz 11. stoletja, iz dobe hrvat-skega kralja Zvonimira, nego da se govori o mejaših v zapadnej Istri, kateri so se razprostirali do obal sapadne Istre. Istra je poleg Dalmacjje in jednega dela hrvat tke banovine, jedino krvatska in v obče slovanska zemlja, v katerej se je do današnjega dne nsdrsala hrvatska služba božja mej katoliškimi kristjani. V njej dobimo še danes krasne z roko pisane misale in mnošino tiskanih misalov, brevirjev, rituvalov v hrvat-akem jeziku, pisanih v glagolici ali s latinskimi črkami. Te knjige tiskale so se naročito i za Istro že od konca 15. stoletja naprej, in rabile po Istri kakor je dolga in Široka, kar se je moglo storiti samo ozirom na to, da je bila obljudena po velikej večini krvatskim prebivalstvom. Take knjige rabile so se ne samo po vaseh temveč i po nekaterih mestih na zapadnej obuli Istre ; rabile so se, kolikor se more pozitivno dokazati, v Kopru od 15.
stoletja naprej do konca 18. stoletja; rabile so se in to o največjih praznikih v Novem-gradu, kateri se žalibog danes pozna le pod imenom »Cittauiiova*. I doba reformacije nam je dokaz pretežnega slovanstva Istre.
Najodločneje! pristaši reformacije v Istri, koperski škof Vergerij, nadalje Štefan Konzul iz Buzeta, Frankovič (Flacins) iz Labina, sodelovali so pri prevodu sv. pisma in drugih cerkvenih knjig na slovenski odnosno na hrvutski jezik. Še začetkom tega stoletja smatralo se je ljudstvo Istre preteino slovanskim. Za časa cesarja Franca I. izdal se je po njegovem nalogu molitvenik za »pobožni i.-terski puk“ v hrvatskem jeziku; smatrali so se dakie prebivalci Istre za Hrvate.
Isti'H bila je tečajem vekov, odkar so Hrvati v njej, politično jako razkosana: za časa hrvatskih kraljev vladali ali bolje upravljali so jo frankovski vojvodi, oglejski pntrijurki in pazinski grofi, med katerimi nalaziino i v novem veku lirvatske bane iz slavne obitelji Zrinskih, kakor i kneze Frankopane; a vsi, kolikor jih je bilo, poštevali. so jezik ljudstva, jezik hrvatski, niso v njega diluii, v njem so izdajali spise za ljudstvo, imenito pak niso dirali v jezik, rabljen v cerkvi. Po raznih okoluostih s« je moglo dogoditi, i dogodilo se je, da so se Slovenci in Hrvati poitalijančili, kadar so se preselili v mesta, kakor so se Italijani pohrvatili, ko so došli v vasi. Ni se pa ira-iijančilo hotè, in Istra je ostala pretežno slovanska zelnlja in se je imela za tako, kakor smo prej omenili, še začetkom tega stoletja. Kot slovanska zemlja smatrala se je Istra po avstrijske) vladi še do polovice tega stoletja. Dne 14. septembra 1849., dakie v onem burnem letu in. v onih burnih duali.
iiii	,	«	|	.
I	J® WWWIWUI 4» if» (MNIiiélItt MMl'
in gotovo tudi druge "politično oblasti po Istri, okrožnico na župnike v okraju, kateri naj jo svojim župljanom prestavijo in raztolmačijo ; v tej okrožnici se izrečno pravi, da so Italijani v Istri gostovi iti da si pri-avojajo pravice, katerih nimajo; v njej ge izraža dalje upanje, da bo slovanska I s t r a pod slavnim žezlom našega preljub-Ijenega cesarja, kakor to pravičnost zahteva, uživala vse prednosti svoje prave n a r o d no s t i, in da bo z ostalimi vernimi slovanskimi in nemškimi zemljami verna in močna brauiba svojega podedovanega prestola.
Tako se je izrazila avstrijska vlada o Istri še pred 46. leti ; a danes po teh malih letih, drže Italijani Istre in celega Primorja kakor i italijanski Italijani njo za italijansko pokrajino!
Da se je Istra od leta 1849—1894 pretvorila tem načinom iz slovanske v italijansko, je krivo, ker slovanska Istra od Onda do danes ne samo ni uživala vseh pred-liostij svoje prave narodnosti, kakor zahteva
in»eM!
!
to pravičnost, nego istrski Slovani, Slovenci iu Hrvati, niso uživali niti ne uživajo naj-elementariiejših pravic, na katere ima pravo vsaki narod že po tiravi, a narodi monarhije hubsburške i po obstoječih zakonih.
, Od leta 1949—1860., za dobe izrečnega absolutizma, napel» se je vse sile, da se germanizira narod. To avrlio ze je hotelo doseči z jezikom pri vojakih, z celo upravo in posebno pa z iolami. Ne samo, da se je v srednjih in vikib šolah podučevaio nemški, nego ustrojila se je bar v vsaki župniji po 1 jedila »Hauptscbule*, v katerej se je nastajalo utepsti nemški jezik v mlade slovehske in lirvatske glave, in hotelo iztisniti iz njih sladki in mehki jezik ter nadomestiti ga z trdim. Na pamet kakor papiga moralo se je ličiti „Spraclilelire“, »Aufsatzlehre*, jEinmaleins* itd. Početkom iu svršetkom dnevnega poduka ne sauio da se je molilo »Vater itnser“ za učiteljem, nego i ta biadili ?Einmaleins“ in hudo tistemu, kateri je kaj pogrešil. Po razredu je romal za čas poduka „Zett!il“, na katerega je moral zapisati vsak učenec svoje ime, ako je pregovoril kako slovensko ali hrvatsko besedo, ker drugače pa ni znal, moral se je zapisati dakie kadar je le spregovoril, izvzemši morda »piciliiuaus" (Bitt’ Sie hiuaus), kar se je mehanično hitro naučil, da more odstraniti se bareni za hip iz torturuega zavoda. Pred šolo dobivali so učenci po rokah za to, kar je učitelj seznal, da so zagrešili zunaj, a po soli za pregreške v šoli, osobito za vse slovanske besede, katere so izgovorili. Bilo se jc i zaprto, klečalo se je in nosilo se je »Esel-na".
A pri vsem tem trpiučenju se otroci niso naučili nemškega jezika in v obče germanizacija ni uspela v Istri ni malo, ker Um niso niti tla niti zrak za igo. Niti v tako*rana) mumsej dobi se niso zmaigšale težnje za germanizacijo. Vse vlade od leU 1860. do današnjega dne nastojale so več ali niHiije za tim. Pri političnih in z ujemi združenimi oblastmi je nemški jezik, zlasti z Slovenci in Hrvati, glavni službeni jezik. Kakor so državne gimnazije in realke v Gorici iu Trstu in njih pripravljaviii tečaji, tako je bila do novejšega časa nemška gimnazijo v Pazinu, katera se je pa ukinota ter se je ustrojila nemška gimnazija v Pulju. Poleg tega ima v Pulju pripravnico za gimnazijo, na dalje Mariue-Unterrealschule in nemške ljudske šole.
Ali težnja vlade sa germanisiranje, katera se pokaže po uradih in iolali, slabo dospeva, pače i došli Nemci se v tamošnjih okoluostih poitalijančujejo; ima pa silno pognbnih posledic, osobito za Slovence in Hrvate.
Mnogi, kateri bi drugače obiskovali visoke šole, tega ne morejo, ker roditelji nočejo, da se jim preveč muéé; tisti, kateri pa visoke šole dokončajo, drže se za Nemce, ker zuajo boljše nemški jezik, a ti «o v
* I HSfll« I lUltlll« IHIMMIII11)II1«*H1I H* l«mMI I
Avstriji sinovi izvoljenega naroda. Oni pa; kateri se izšolajo drugod na lirVatekln gimnazijah, pridejo težko do službe, ker rišjo premalo nemški in ker so se izučili1 ? .ti-
[ini-.	m ^
Poleg firomaitva. |lova«akefa J«, foffo» skega ljudstva la poleg nebrige, da so mi stanjo poboljša, jo to jeden glavnik uzrokov, da imajo istrski Slovenci is Hrvati Jafo malo inteligeiioije. Njiui je zapredena obča izobrazba ali pa ze grduzroČi, dia pa velik del slovenskih io hrvatskih mladeačev poitalijanči.
Mnoge slovenske in lirvatske občina izbaciie so v novejšem časa it avojflk •redov italijanski jezik kot službeni, u kakor hitro so to storile, pričeli so jim c. kr. oblasti dopisovati no v slovenskem aK hrvatskem jeziku, marveč v nemškem. Ako občino niso hotele prijemati nemških dopisov oblastnih katerih niti ne razumejo, bili so njih načel» niki kaznjoni z globami in vse pritožbe i do ininisterstva niso nič koristile. Videč, da jim ne ostaje drugega, kakor sprejemati nemške ali italijanske dopise c. kr. oblasti j, izjavile so se neke občiae, naj se jim dopisuje rajši italijauski, katerega jezika jo koji zmožen, dočim nemško ne razumi nlkdo, ker se že noče zadovoljiti njih v zakon« utemeljenemu pravu.
Isto tako dogadja te s mladino, i ona se z postopanjem samih c. kr. oblasti ppl-talijančuje. Ker imajo slovenski ali hrvatski mladenči na zbiro samo uernške iu Italijan-
ni, a 51 a at	Mi.a.a m	imm. a. V. &..I * - ■'— O -

ske šole v Gorici, v Trstu in v IstrL gredo, kolikor niso vezani z štipendiji, rpjši v italijanske šole, kder napredujejo lošej. Tržaška
italijanska komunalna gimnazija, osobito pa italijauska državna gimnazija v Kopm napojile so v zadnjih tridesetih letih na ttpuM janičarjev, odpadnikov slovenskega faz hrt«ta skega naroda in jezika, katar! so pa ga hrvatskem pregovoru »gori potarle» «ego Turčiu-, gorji od pristalo Italijanov groma jeziku, katerega jih je mati učila, grapa naroda, iz katerega so potekli.
Pri sodnijah se ni niti pooknšalo «vesti nemški jezik, zato gospoduje še zmerom italijanski jezik v onih okrajih, v katerih so Sloveuci ali Hrvati sam! ali pa v ògromnej večini. Avtonomne oblasti so večinoma la zmerom v italijanskih rokah. ObšiM so se ie lota 1868. tako arodila, da to so itoli» jonska mesu viola na središča ter so jim pridružilo tolike slovenskih ali hrvatskih vasjj, kolikor se je držalo, da se jih Pora msjorizirati v občinskih sastopik, račnugjoč na saspauost slovenskega ia farmskega ljudstva. V nekih občinah so se od tedni Slovenci in Hrvati osvoboditi ftnlijsiskrga gospodarstva; v drugih so se od tedaj Slovenci in Hrvati poitalijančili alf pa irbdfo. Ze samo občinski sastop iu občinsko poglavarstvo uadahnjeno italijanskega dnfo, «pliVa s svojim uredovanjem na poitalijančevanje. Za Slovence in Hrvate ali se ni ustrojilo
PODLISTEK
HALOGI SEDAIJS IZOBRAŽENOSTI.
Prašauja o bodočnosti in napredku človeškega družtva postajajo vedno bolj zamotana; kriza v samej kulturi zdi se neix-begjjiva. Ljudje, kateri premišljujejo težko sedanjo stanje, začeli so iskati lekov, da se odkloni katastrofa od človeštva. Od časa do časa pojavljajo se v resnih listih glasovi, kateri se pečajo z perečim vprašanjem o nalogi kulture. Nedavno priobčil je tudi petrogradski list. »Novo Vreme* članek, kateri se bavi s tem vprašanjem. Prevedemo ga za naše čitatejje, ukoprem se z vsemi zaključki tega ruskega lista ne strinjamo.
Kdor se pobliže bavi z današnjim stanjem stvari v Evropi in povsod, naleti tu in tam sedaj na smešno delovanje, sedaj na preteče prerokovanje politikarjev in spomni se nehote idealistov minolega veka in predočuje si njih bojazljivost in plašnost, ko bi oni znali, kaj mi za to žanjemo, kar so oni sejali. Zakaj je moralo to priti P Je to zakrivilo nedozorelo seme, ali so krivi sami sejači, ker so pregledali kako bistveno stran, katera je plorala uplivuti na razvitek in rast setve?
Najvrjetnejše je, da so vsi razlogi, vsak za-se in vsi skup, zakrivili, tla je posejano zrno, iz ljubezni in nude v človeka, nulo s labo, gnjusno žetev, katera nesrečnega
gospodarja ni nčinila ni najimmje srečnejšim jie gospodarstveno, ne politično, a osobito ne inoralično. In vendar ne želeči, da se ponovijo slični pogreški v bodočnosti in don okle obvezani, da se računa s dozorelo žetvo »herojev konec stoletja", kakor z očitnimi čini, mora priznati Človeštvo, da je glavni uzrok sedanjih zmotnjav, nezadovoljnosti, sleparstva in ostalih nesreč v pogrešku : onih sejačev, kateri se niso ozirali na menjajoče se obstojnosti ureinena, ki uplivajo na posejano seme, ko kali in raste.
Formula treh besedij — libertà, fraternità, ógalitó — katero so postavili idea- j listi minolega stoletja, ni bila v svojem obsegu popolnoma razumljiva in po volji. Zeljen» in razumljiva je bila jedino le svoboda. Bratovstvo se da doseči ‘samo v redkih slučajih» ali more se želeti; kar se pa tiče jediiRkosti, se ta ne more doseči po pogojih življenja in vseli zemeljskih naprav, jednakosti marveč ni ne želeti. Jednakost onemogočuje najdragocenejši dar svobode in napravi od najidealnejšega bratstva prisiljeno dogmo. Pri jednakosti vseh bi bilo bratstvo vseh telo, iz katerega je odletela duša, ostavivši za seboj veliko gnjilobo.
Jednakost sega po najsposobnejših iu mvjdelavuejših spodbudah živinskih, a za-jedno postaja razvneti imlifereutizem bogatinov in mogočnih zasmehovanje siromašnih in ubogih. Neoporekljivo je in jako važno, pio-dotvohio in čudureuno kar se sedaj, proti koncu našega stoletja, na colej kulturucj
površini zemlje, nikdo ue rodi rob in ni obvezan na robovanje, nezavisno od svojih ličnih sil, darov, eneižije in teženj. To je plod semena blage svobode. Zatim, ako sedaj češče nego ikad prej vidimo činjenice velikega dobrotnika, kateri žrtvuje velika sredstva, moramo priznati, da je t,o plod nagona bratstva, katero služi človeštvu vsled spodbuda svobodnega čutstva, ljubezni, milosrčnosti in moralnosti v obče. Ali naj bodo še tako obilne, kolikor veliko žrtve v tem smeru, so vendar le delo pojedinih oseb, a nikakor ne celili množin.
Pri takih pojavili naletimo pa na naj-surovejša nesporazumljenja in na tiranska postopanja, katera se ne more oprostiti in opravičiti. Ako poiščemo, kje je spodbujanje za take pojave, najdemo, da njih pobude ne gré iskati v svobodi, marveč baš v težnji za zunanjo jednakopravnost, v zavisti uspehov, naj so ti kakoršui si-bodi, v iskanji pravic pri nezaslugah samo za to, ker so se je zaslužili drugi, nadarjenejši in srečnejši. V takih prilikah, naravno, pogiba vsaka molala in vsakdo, a prestal je, da tega ue zapazi niti sam, biti moralno discipliniran človek, ter postaja malo po malo, zgubljajoč svobodo, zopet suženj.
Ako priznamo, daje rečeno opravičeno, moramo tedaj tudi priznati, da je prva in nujsvotejša zaduča bodoče etike in kulture ta, da se bori proti tej neobstoječej in nemogoče] jednakosti, in vse v glavo nam zabite težnje po tej jednakosti treba je na-
meniti z pojmom dolžnosti. Bodoča kulturno-moralna formula mora si postaviti tastato* svoboda vsakemu človeku, da si izbere dejo in zanimeuje in potem, ko si je Izbral vestilo kako resno delo ali poklic, je potrebno, da bo človek prešinjen o nepokoleblvi dolžnosti, da i zbranem u si zvauju služi i polteno v vsjeh mogočih svi hah. Rezultat bo, «la si bo vfiakdor svobodno in vestno izbral roborahjs za kako koristno delo, plodonosno jav«ej družbinskej službi. Bratovstvo imelo bo i tefiaj obširno polje, da podpve one, koji so, delajoč na svojej njivi, oslabeli, kaiéri so se pred časom utrudili, ali So se vslodi moralne slabosti «podtaknili, izpolnjujoči svojo danost. I ta tretja deviza bo dostopna samo nekaterim, a ue mnogim. Po formali, ksitera zapopuda nadzemeljske pojmo o jed-najkosti ue mote biti razlike mej tem, ker je krepostuo in modro, kar je nadarjeno In kar je brez vsake nadarjenosti. Pri takoj jednakosti ne more biti zaslug iu pri tem mérajo zginiti spodbujanja za dosego takih zaplug, in prestati» potreba, da se dokažejo tega ali onega sposobnosti in zmožnoeti.
' V skrajnih naukih proti koncu nalega stoletja vidimo, da se proglašuje taka tor« mila, katera je naravnost nemogoča, da podeli jakost slabemu, um glupeuin, enerlljo mehkemu značaju in talent nenadarjenemu ponamezniku ; nasprotno, ta formula more ali da popolnoma uniči ali odnzame vsa ta to|i dragocena svojstva v občej ekonomiji človeku, kateri ni jednak drugim. Kn<jar «
.iti

téli, ako m je pt napravila, bilt je italijanski. Za italijanskim učiteljem priiel je italjjsswki duhovnik in glej, slovenski ali hrvataki kmet na či\je y ayojej oblini avo-jaga jaslka na v občinskem uradu, ne v ioli, na v cerkvi, v oble nikjer. Veliko je vaaij, katera so aa v aadnjib desetih letih tako poitalijančile. Da je to hitro ilo, vidi ae is okolnoati, da v družinah ni redek »lučaj, da govorita stari ola in stara mati hrvataki, ola in mati hrvataki in italijanski, sin in hči sadnjih paiamo italijanski, tako, da ae e starima komaj rasamejo. Kako je v litri s šolstvom, mora ae aoditi is toga, da do 80.000 otrok, kateri imajo dolžnost obiskovati lolo, je ne obiskujejo, ker je nimajo. In tl otroci so skoraj izključno slovenski in hrvataki I
Dodelal odbor obstoji is treh Italijanov in jadnaga Hrvata, kateri ne zamore nič proti italijanski trojici. Deželni odbor v svoja) velini s deželnim glavarjem saprelijo Slovencem in Hrvatom vsak napredek, na vsakem pojja; na samo, da jim ne daje ni-kakove podpora, stavi jim se pri vsakej priliki zapreke tako, da ne morejo ne slovenske na krtatske oblina investi nič koristnega, delim se italijanskim oblinam in onim, katera Ba drla za taka, dajaj« mnogovrstne podpora In dovoljujejo rasna olajžanja. Tako je bilo do sedaj, morda bo v bodoče, ako Slovani pri novih volitvah pridobe kak mandat, botyfa, kar iskreno žalimo, a imamo malo upanja.
Volilni rad je namreč tak, da Italijanom dajo večino, osobito obzirom na to, da c. kr. Brodniki povsod glasnjejo s Italijani. Bras podpora c. kr. organov bi Italijani ne inmli velina v deželnem zboru. A tndi cerkvene oblasti podpirajo umetno italijanstvo Istre. Kaj pomaga vas trud peilice slovenskih in hrvatskih poslancev v deželnem zboru, ako jih italijanska večina vseoblastuo terorizira, javno na poulična fakinaža zasramuje in jim prati, da niso vami življenja.
Dokler so Ule za državni zbor v veljavi indirektna volitve niso imeli istrski Slovani na Dunaju nobenega zastopnika, z uvedeajem direktnih volitev pa je priiel leta 1878. prvi istrski slovanski poslanec v državni zbor, namreč dr. Dinko Vitesič, kateri ja bil trikrat izvoljen. Sedaj sedita v državnem zboru dična boritelja za pravice istrskih 8Iovanov prof. Spinčič iu dr. La-ginja.
Jedan Italijan v poreikem okraja je nekoč rekel pri volitvah svojim hrvatskim soobčinarom: Vam ne koristi nič vse vaše dalo, knjti s nami so župani, deželni odbor, deželni glavar, okrajno poglavarstvo, sodnija, aamestnUtvo, žkof s svojimi kanoniki, v obče vsi.* Tako je do sedaj Udi bilo! Ta postopek karakterizuje zadostno narodne odnofisje v Istri ; kam ja to dovedlo, kaže afferà dvojezičnih napisov iu ono, kar se je čulo o njej, kar se je ridilo in dogodilo v Istri, Trstu in v Gorici.
Domače vesti.
Ust, katerega je isdal nal milostljivi kaeseuadžkof vernikom gorižke škofje k sv. žtiridesatdanskemu poslu, govori e nebeških darovih in dobrotah, katere nam dali sv. Duh v naža zveličanje tar naj nas spodbujajo, da bomo svoje življeuje uravnali po tam, kakor nas Bog razsvetljuje in so svojo milostjo nagiblje, ter tako zvesto, jpoteevali svoj kržčanski poklic.
I gkvnrji. »Edinost* pravi da ie reiena kriza v deželnem zboru goričkem, ker je grof Fran Coroaini odtegnil svojo ostavko kot deželni glavar ter nadaljnje: Tudi mi nimamo ničesar ugovorjati proti takt relitvi krize, ali ue moremo si kri, da ne bi pripomnili par besedij. Ni nam do o-čitanja ali rekrimlnacij, prosili bi pa vendar
pojem jednakosti zameni s pojmom izvrševanja dolžnosti, dobiva se jasni kriterij osebnih zaslug človeka, njegovega rada nad srednjo mero običajnega delovanja, a prema temu je povsem naravno, da bodo vsa po-sitivna svojstva človežtva sama po sebi bo|j in boU uspevala.
Sedaj ni logične mogočnosti, da se reži : zakaj je pri lednem človekn večje blagostanje kot pri drugemu, ko so vsi jednaki in kadar mora biti pri vseh vse jednako-iiierno. Med tem tednj tudi ne more biti sličnih pitanj, ker ako so vsi ljudje jednaki tudi pred božjim obličjem, oni niso jednaki v javiiih dolžnostih, katere no na-se prevzeli, niso jt-duaki v izpolnjevanju svojih več uli umuje težkih dolžnosti, niso jednaki ni po sametu zuačaju, ui po svojem večali matije uspožiiem delovanju. Tako so postavlja pitanje o zadaČah sedanj« kulture v splošni obliki, a v pojodinostih in iz praktičnega pogleda na to vprafianje, more se ravno do kazati, da jo neobbodno potrebno iu da se z vsemi silami ua to dela, da se najde tak posel, da bo zainogel vsakdo po inogočuosti najsvobodnejše upotrebljevati svoje sposob-uosti v vršenju svobodno si izbranega, priljubljenega in koristnega dela.
To bo napravilo muožico bogato, odvzelo jej bo tugovanje iu jadikovanje, kajti le pri bogatih narodih se nahaja politična, moralna iu uaravna ter gospodarska stal-
Ujegovo prevzviženost, da položi roko ns srce in dobro premisli, da-ii je bilo njegovo postopanje v n a in o vej si dobi povsem dostojno moža, ki je užival neomejeno zaupanje — tudi ae strani 81ovencev. Gospod grof ima sednj najbolj! dokaz, kako lojalni so uaii slovenski poslauci in uverjen mora biti sedaj, da naši zastopniki ne poznajo ni strasti ni osebnega nasprotstva, ampak le stvar, kojo zastopati Jih veže sveta poslanižka dolžnost. Svetovali bi torej njegovi ekscelenci, da v bodoče niti za trenotek no pozabi na svoje ekscepcijelno stališče moža, ki uživa spožtovanje na vseh straneh. Gosp. grof mora priposnati sam, da j j je v nnjnovejši čas hudo zavozil, ko se je brez vse potrebe eksponoval ua Duuaji: za -- slabo stvar. Njegovo postopanje gledé na dogodke v I-stri je moralo ogorčiti tembolj, ker smo ravno vsikdar računali na vzvišeuo njegovo pravicoliubje. Nismo toliko najivni, da bi zahtevali, da se gosp. grof izjavi slovenskim straukarjem, ali to smemo in moramo zahtevati od njega, da težnje bogatejšo večine v deželi pošteva vsaj v toliki meri kolikor poštevsjo želje in težnje s ir o mašne jle manjiin e. To je dolžan ne le d* želi gorički, ampak tudi samemu sebi in svojemu ugledu. Vie to naj dobro premisli njegova prevzviženost v interesu javne blaginje, v interesu miru v deželi in v interesu — njegove ekscelence deželnega glavarja goriikega.
Paratia asdliča. Predsednik dunajske porote pl. H o I z i n g e r se je te dnij o priliki obravnave židovskih sleparjev Scha-p i ra in drugovi izrazil, kakor piš« »Reicha-post*, »da na duuajsko porotuo sodišče v dvajsetih letih, odkar namreč on pri njem uraduje, niso nič uplivale vsakdanje politične strige*. V teh besedah je izražen nek iu sicer opravičen ponos in bilo bi za avstrijsko pravosodje le koristno, ako bi se zamogli izraziti vsi predsedniki porotnih obravnav v takem ponosnem zmisln. Očividno nasprotuje pa temu sledeča obravnava, katera se je nedavno začasno završila pred kasači iškim sodiščem. Bankirja Riharda Miho V e r w e g o, unetega člana katoliške-slovenske stranke v Gorici, napadel je bil ita-lijansko-židovsko-liberalen list »II Giovine Pensiero*, ki izhaja v Pulju, na najnesiAm-liejfii način ter ga obdolžil sleparije in ode* ruštva. G. V e r w e g a je radi tega tožil odgovornega urednika Karla Mar ti noli-cha radi r&zžaljenja časti pred porotniki v Rovinju. Branitelj zatoženca je koj začel izpraševati o p o 1 i t i čn e j (!) preteklosti tožite|ja, proti čemur je zastopnik tožitelj» protestiral in izzval glede tega sklep sodišča, katero je sklenilo dopustiti (!) politična vprašanja ; na to so izrekle vse priče, da bi. bil prej bankir V er w ega liberalec, potem (fa je postal klerikalen in sedaj da je kau* (lidat kierikalno-slovenske stranke ter da piše tndi članke za nek list (»Rinuovameu-to“), kateri je italijanski stranki skrnjuo nasproten. Vse ta vpraianja so se dovolila azile ugovora tožiteljevega zastopnika. Toženega urednika porotniki niso spoznali krivim, bil je torej oproščen, akoprem ni dokazal resnice tega, kar je v svojem listn trdil. Tožite|j je prijavil pritožbo ničnosti, utemeljevsje, da se je z dopuščanjem izpraševati priče o političnem osvedo-Čanju kršilo pravila obravnave. Zastopnik pritožbe ničnosti dvorski in sodu. odvetnik dr. P o r z e r, je dokazoval, da se je sodišče prvega reda s tem, ker je dopustilo izpraševati priče o političnem mnenju tožitelja, hudo pregrešilo proti postavi. Ako* bi bilo šlo za politično mišljeuje tožite|ja, bil bi sklep sodišča razumljiv, a tu se je tikalo okrivljenja goljufije iu nderuštva, ui bilo toraj umestno, da se je privlekla .politika v sodno dvorano. Zlobiiejšega se tožitelju pred italijanskimi porotniki ni moglo napraviti, kakor da se ga je opisalo kot »sloveusko-klerikalnega strankarja*, kajti v tem trenutku je bil od italijauskih porotnikov tudi
nost; med tem ko so pri nas vse misli naperjene le na grabež denarnih zakladov in obstoji neki uagib, da se meri iu sodi narodno bogatstvo le po množini denarja, katerega ima v bančnih blagajnah brez indù-, strijelne menjave. Ali, ako ui mogočnosti, da se stori produktivna, ni vsa bogatija v denarjih, naj bi bila tudi v biserjih in ne v samem zlatu, nič dragega kakor fikcija, ksjti kaj nam pomaga denar, kadar nam primanjkuje kruha, in človek ne ve v kaj bi se oblekel ? U darovih stare kulture nakopičilo se je mnogo balasta, škodljivih deviz in zamotanih formul, katere brezpotrebno trpinčijo in pofconèqjejo naše življenje. Sami juristi s svojim nepojmljivim, kazuvističnem pravosodjem, katero sami predstavljajo kot slepo, so uzrok znat.it«j nevolji navadnega človeškega življenja. V življenju se more mi.ogo tega napraviti yeliko jednostavuejši, obče pristopnejši, a prema temu i bolj po človeško, kakor dan danes.
S kratka, bodoča kultura se more osnovati na delu. Delo mora biti temelj prednosti, nejednakosti in vsake zaslužene slave; delo mora biti temelj pravice; delo mora biti dolžnost in pošteno odnašenje prema tej dolžnosti ; a delo samo, da zamore izpolniti vse to za občno srečo in splošno slavo, mora postati stalno svobodno in Bploh vsakemu pristopno.
že obsojen. Židovski zastopnik nasprotne stranke je iztaknil, da prav za prav niti ni bilo potreba nikakovega zaključka sodišča, kajti j edino le predsedniku pristoji odločiti, katere vprašanja je dovoljeno staviti pričam in radi tega mora se pritožba kot neopravičena zavrniti. — Kasacijsko sodišče je zavrnilo pritožbo, ker ni razvidno v koliko se je kršil zakon, zlasti ker ni prikrajšana pravica obtožbe kazenskega zasledovanja. »Razsoditi, ali je bilo umestno taka uprašanja politične nrave staviti pričam, kasacijski dvor ni poklican*. Ali našlo se bode tndi mesto, keler se bo določilo, ali ima predsednik porotne obravnave pravico, privleči politiko v sodno dvorano, ter ali se razžaljivca, brez da bi bil dokazal resnico, sme oprostiti iz — politično-strankarskih uzrokov.
Zanlmlvn odločba ministra ladeyskega.
Minister Madeyski je v nekem posebnem slučaji odločil, da ima v duhu šolskega reda razrednik nadzorovati učence pri verskih funkcijah, pri njem se imajo učenci srednjih šol opravičevati, če ne pridejo k službi božji in on ima eventualno dajati tudi dispense v tem oziru Ministerstvo pravi v utemeljevanju, da s tem, da se katehetom odvzame nadzorovanje mladine, njih stališče nič ne trpi, temveč le pridobi. — Dunajska „ Reicha-post* hudo kritikuje to odločbo, po kateri tudi kak žid more nadzorovati katoliško mladino pri božji službi, kar se bo gotovo večkrat zgodilo v domovini ministra Ma-deyskega.
Parlamentarie stvari. V proračunskem odseku sta predlagala posl. Gregorčič in Vošnjak resolucijo, s katero se zahteva, naj se povsod, kjer bivajo Slovenci pri poštnih in brzojavnih uradih rabijo dvojesične tiskovine.
Cerkven« petje v «orici Pisali smo že o slabem cerkvenem petju, katero se šopiri po goriških cerkvah; sedaj pa smo prijeli od strokovnjaka nastopue vrste : »Pri maši zadušnici za pokojnega nadvojvodo Albrehta v stolni cerkvi bilo je petje tako, kakor da bi se praznovala kaka vesela svečanost, ne pa da bi žalovali za pokojnim slavnim avstrijskim vojskovodjem. Tako petje spada v gledišče, ne pa v hišo božjo ! Miiogi odlični dostojanstveniki, koji so prisustvovali maši, izrazili so se uajnepovojiiejse o tem petju. Bil bi toraj že skrajni čas, da se goriške cerkve preskrbe z pevskimi močmi, katere bodo božjih hramov dostojne.*
Strstjaije s topiči imožnarji) je c. kr. goriško glavarstvo prepovedalo bodisi pri cerkvenih bodisi pri posvetnih slovesnostih.
Proiaje in nprtifenje «i vsjalšin«. C.
kr. glavarstvo goriško je izdalo o tej it vari važen opomin županstvom, ki se glasi : Nastala je v sadnjih časih navada, da «e podajajo prošnje za oprostitev od vojaščine, zlasti takih, ki podpirajo rodovino, še le po glavnem naboru, dasiravno obstoje razmere, na katere se naslanja prošnja, vže ob času nabora. S tem se ne samo vedno nadlegujejo oblastva in se moti vojaška služba, če se mora namreč drug vojak za drugim iz j krdela izpuščevati, temveč je taka zamuda večkrat prositejju samemu v Škodo, če je namreč treba v dotičui stvari dolgotrajnih poisvedeb in obravnav, vsled katerih je moči še le po preteku mesecev vojaka nazaj dati svojim. Naj toraj županstva strogo opominjajo vse tiste, kateri mislijo, da smejo že zdaj zahtevati oprostitev katerega novinca, naj vložijo svoje prošnje najkasneje do dne glavnega nabora ali vsaj pri naboru.
»8lnvsa|jn* m Bnsaji priredi v proslavo pesnika Simoua G reg o r č iča, svojega častnega člana, v ponedeljek U. marca, v dvorani katoliške reasource slavnostni večer.
•Minski lastap v Pedgrads V ponedeljek je začetkom seje državnega zbora odgovoril minister notranjih del markij Bac-quell e m ua interpelacijo poslancev Spinčič in L agi lija glede razpusta obč. zastopa podgradskega in opravičeval vladno postopanje s tem, da je bilo županovo gospodarstvo baje nekorektno.
Učitelji na begeulovnih /.»vodili. »Wiener Zeitung* objavlja miuisiersko nared bo o uravnavi z zakonom z due 1. maja 1889. določenih plačil sisleuiizovaiiim učiteljem na rimsko-katoliških in grško-katoliških bogoslovnih diocezanskih zavodih, im bogoslovnem osrednjem zavodu v Gorici ter sup* lentom na teh zavodih.
OMInske volitve us Voleskem. Pri valitvi za III. telo za občino Volosko je sijajno zmagala hrvatska stranka, kljubu temu, da so nasprotniki, Daltoni in Nemci, uastojali, da bi še enkrat prodrli v tem razredu. Kakor se javlja od tam, uporabila je uprava južne železnice ves svoj upliv za laltonsko stranko, a tudi to ni nič pomagalo; volja naroda zmagala je in tako je prav! Upa se za gotovo, da zmaga hrvatska stranka tudi v I. telu, v drugem telu pa bode borba huda, ker zmago odloči 1 ali 2 glasa.
Celjska glmnnilja. „Neue F. Presse* javlja, da se bo glede celjskega vprašanja ponudil slovenskim poslancem kompromis v tem zmislu, da bi se na obstoječi gimnaziji za prvi in drugi razred ustanovile paralelke tako, da bi *e v jedili samo nemški, v drugi pa nemško in slovensko poučevalo. V slovenskem oddelku bi se zlasti nemščina negovala, da bi učenci lahko sledili pouku v
tretjem razredu, kjer bi bil učni jezik sa-monemški, in da bi se mogel opustiti pripravljalni razred.
Isnsk« delniška psdpsnn drnitvs, in
sicer italijauNk», snuje se v Gorici. Shod, katerega so imele ratti tega v nedeljo rasne goriške gospe razlikuje se od drugih italijanskih zborovanj v tem, da ua njega uiso bile pozvane Zidovke. Kakor se čuje sprejela se bo tudi v pravila točka, da člani (lružtva morajo biti katoliške vere. To je jako pametno j
Kaprečeaa demsnstraeijs. Goriški Lahi kaj radi deinonstnijejo, vsako priliko snajo porabiti v dokaz njih »ljubezni* do Avstrije. Tildi pustni torek so nameravali, kakor se iz Gorice poroča dunajskemu listu »Reicha-post*, neko demonstracijo a »marijeticami*, najljubšemi cvetljicaini italijauMke kraljice. A naši neodrešenci so napravili račun brez oštirja, kajti policija jim je, kakor poroča omenjeni ugledni list, čegar poročevalec je uavadno dobro obveščen, is »obljubljene dežele* došle zaboje z marjeticami zaplenila brez komplimentov. Nam se le čudno zdi, da židovski »Corriere* o tem nobene ue črhne, ko vendar »vestno* registrira vsak najmanjši dogodek ! Kaj je temu uzrok ?
Mail soriškega žagana Josipina Venuti, roj. Lapanja iz Solkana umrla je v ponedeljek zjutraj stara 76 let. Njej, rojeni Sloveuki, ima se obitelj Venutijev zahvaliti za vse, kar poseduje. Sij^ni pogreb bil je včeraj popoludne. N. v m. p.!
lidoveko hinavstva. O priliki smrti slavnega vojskovodje, nadvojvode Albrehta, je židovski »Corriere* o tem za celo državo jako žalostnem dogodku pisal le nekoliko besedij ; ta brezobzirnost je pa nekatere njegove naročnike, ki imajo še avstrijskega mišljenja v sebi, tako razlntila, da so mu daljno naročbo odpovedali. Da bi čifntski »Corriere* popravil to materijelno zgubo, priobčil je v sobotnej številki precej dolg članek o slavnostih pri pogrebu umrlega nadvojvode, akoprem ki bil to lehko storil že v prejšnjej številki. Kaj pomeni in označi tako postopanje ? Da Žid, naj se pripoznava Italijanom ali kakej drngej narodnosti, pozna jedino le svoj lastni žep in dobiček, pozna le — denar.
Is •rateilo pri R e n č a h, se nam piše : »Redkokedaj doleti kak dopisič iz naie male veli v kak list, mislilo bi se, da ne prebivajo tu Slovenci. A ni tako ! I pri nas imamo mnogo tacih, ki se bavijo s čitanjem časnikov in knjig; imamo svoje »Bralno družtvo* in — dasi ne deluje takó, kakor bi moralo, pripomoglo je veudar dosti, da so mnogi vdobili veselje do čitaiga časopisov in knjig. Ako bi imeli voditelja, da bi nas vodil, bilo bi zh nas iiiuugo buljSe v Javnem življenju; — nekoji, kateri sklepajo rasno-vrstne kupčije, ostajali bi pri teh bolj motki, ne bili bi kakor babe, mesto mož beseda imrobe. Morali bi vendar to vedeti, da mož mora ostati vedno mož, tudi kadar se v jamo zvrne. Slovenci, bodimo možje pri sklepanju kupčij in ne — Abderi ti!*
Mraankl ligrciK. V ponedeljek sapričeta obravnava proti piranskim izgreduikom končala se je včeraj zvečer. Oproičen je jeden sam zatožencc, namreč Friderik Russier, ostali so obsojeni in sicer Josip J u c h 10 mesecev, Anton Paren z an in Fran Mu-j e s a n po žVa leti, Benedikt Fonda ua 1 leto, Jurjj G i r a 1 d i mesec dnij, Jocip Petronio 6 tednov, Ivan Petronio 14 mesecev, Jeruej Fr agisco m o 7 mesecev, Ivan V i e s s o I i IS mesecev, Kajetan Petronio 80 mesecev, Julij Rossetti 6 mesecev in Romal G i r a 1 d i 4 mesece poostrene ječe.
Krišen svate je potovala dopisnica, katero je nekdo dal v Trstu na starega leta dan na pošto. Namenjena je bila v Col nad Vipavo. Naslov je bil povsem rasločno pisan : »Spoštovani gospod J. K... v Cola nad Vipavo*. Iz Trsta je šla dopisnica naj* prej v Kolonj ob Renu, od tod čez London iu Mauchester v »Colue* v Ameriki, od tod zopet nazaj v London in v Trst ter je naposled prišla srečno tndi v Col nad Vipavor Kriv je tega poštni uraduik v Trstu, ker ne zna slovenski.
Razne vesti.
•Metelea kramlja papaia leva XIII.
Minolo soboto je preteklo 18 let od dneva, ko je bil papež Lev XIII. kronan glavarjem sv. Cerkve. Tem povodom je prečkal, kakor obično, kardinal dekan La Valetta če-stililo odioso. Sv. Oče razpravljal je v zahvalnem odgovoru o vprašanjih iztočnih Cerva. Papežu so Čestitali poleg vatikanskih cerkvenih dostojanstvenikov vsi tuji odposlanci pri Vatikanu v imenu svojih držav. Minolo nedelo je daroval sv. Oče slovesno službo bolijo v Sikstinski kapeli. Mimo cerkvenih dostojanstvenikov Iti diplomatov pri-Bostvovalo je službi božji veliko število tqjcev.
DIspeileiJsM zaklad je mnogo stareji v Avstriji nego v Rusiji. In še druga razlika je med njima : car Nikolaj II. je odmeril 50.000 rub. akademiji znanostij, da jih razdeli med potrebne učenjake, pisatelje in publiciste, niihove vdove in sirote; naša koalicijska vlada pa zahteva letos 100.000 gld. (polovico yeč nego doslej!) „zur Stark-
ung, Vertiefung und Krttftigung des Oster-reichischeu Staatogedtnkens und zur Pfiege dei Oiteir, Selbstbewusstselns durcli die Presse". -Krepčanje avstrijske samozavesti* bi He pač hIlibo podpiralo z besedami, ho-lebno židovskega časopisja. Ne kupljeni Gatniki, tuni vet. zadovoljnost narodov in atauov bo krepčala avstrijsko samozavest in vzbu-jala avstr, državno misel. Zadovolji naj ho torej narodi in Htanovi, izvede naj hu užu zagotovljena jadnakopravnoHt, potem ae tisočaki dispozicijskega naklada lehko uporabijo xa obresti državnega dolga, ako se uže nočejo uporabiti aa kulturne potrebe narodov ! Pomnožitev dispozicijskega naklada ho je v odaeku državnega abora uže potrdila s veliko večino glasov, zato ho najbrže sprejme tudi v zbornici. Glasovali bodo na nje seveda tudi slovenski koaliranci, katerim je narod in ubogi davkoplačevalec tako pri srcu, da bodo ropotali potem doma na rasnih shodili proti liberalismi! in kapita-limiii, kateri nalaga ubogemu kmetu nesno-hua bremena
PrtH krMuiklm rotl|aHiitoto. Konservativci in liberalci so v rasnih državah močno nasproti krščanskim socijalistom. Vidi m, da slasti konservativci niso pomislili, k«0 da delajo, ko so vzbudili krščanski so-oijalisem. Nadejali so se, da dobé v delavcih dobro oporo sa klerikalisem, a sedaj pa čutijo, da so se varali. Ne le kardinal grof Scli&nborn, temveč tudi jeden francoski in jeden belgijski žkof sta potovala v Kirn, da papeža opozorita na kržčausko socijalno gibanje.
KoaNclja- Sedaj že v Budimpešti vedo, da • koalicijo na Dunaji ne gre vse prav gladko. „Pester Lloyd* piše, da koalicija le rasdira. Grof Taaife je spravil Cehe v državni sbor in tirolski deželni nbor naredil polnoltevilen, pod koalicijo se pa pojavlja abstinenca na Tirolskem, Štajerskem, v G o* rici, Trstu in Istri. Tildi s davčno reformo najbrž ne bode nič. Samo prememba kazenskega zakona nekako napredke. Ne da se pa tajiti, da se levica približuje po-popolnemu propadu.
Mn Zadnje dni se je mnogo pisalo in govorilo o tem, da odstopi ta ali oni minister, ali pa vse ministerstvo. Posebno se je večkrat trdilo, da odstopi Madeyski, grof 8cb6uboru, ali pa grof Wuimbrand. Proti Madeyskemu deluje močna strauka v poljskem klubu, poleg tega mu pa jemlje zaupanje to, da tako hitro protežuje svoje sorodnike. Nekateri hočejo vedeti, da le še tako dolgo ostane minister, da bode zastopal svoj proračun v miuisterstvu. Po neki drugi govorici pa grof Schouborn in knez Windisch-gritz mislita odstopiti, ako odstopi Madey-ski. Schouborn je baje se ministrovanja naveličal zaradi ceiav na časnem, »rofu Wurmbraudu se pa maje stališče zaradi celjske gimnazije. Sicer pa če ni nič gotovega. Radovedni smo pa, kako se še stvari razvijejo, kajti napovedujejo se preseuetljive atvari.
fami kara Alatoli Mtoltovll. Due s.
t. m. je amil v San Renm veliki knez A-lektdj Mihajlovič za jetiko. Aleksij Mi linj le-vič je bil ngjmlajči sin velikega kneza Mi-imjla, sina carja Nikolaja I., čegar praunuk jo sedaj vladajoči car Nikolaj Aleksandro-vič. Urntil vel. kn. Aleksij Mihajlovič je bolehal že več let; minolo leto poslali so ga sdravniki v Titti» na Kavkazu, nadejajo se, da se bolniku pod tamolajem milem podnebjem bolezen obrne na bolje, toda Aleksij Mihajlovič bolehal je gorje od dne do due. Nasvetovali so mu zatorej, da odpotuje v San Remo, klimatiiko zdravilce v Italiji, ležeče na obredju sredosemskega morja ob železniški progi Genova-Nizsa. Bolni veliki knez odpotoval je tj* pred kakimi 4 meseci a načel je smrt namesto zdravja.
MNtovaile. Skladatelj Ivan pl. Zajc v Zagrebu je dobil povodom petdesetletnice glasbenega delovanja v priznanje uspešne njegove delavnosti viteški križ Franc Jožefovega redu. Vodstvo narodnega gledališča v Zagrebu pa je imenovalo jubilarja častnim članom narodnega gledališča in mu je intendant dr. Miletič izročil dotični dekret ter ob jedneni čestital imenom članov narodnega gledališča.
lapat Khaaa-lédervdrf • Neki višji krogi vsekako skušajo Khuena-Hédervàryja spraviti na prestol ogerskega ministerakega predsednika. Dvakrat je to izpodletelo, a te dni je zopet jela se razširjati novica, da se v kratkem na Ogerskem marsikaj premeni in pri teh premeinbah pride zopet brvatski ban v poštev, V kratkem baje pride do uo-vih volitev, katerih pa ne bode več vodil Banify, temveč Khueii-Héderv&iy, Vračajoč se z Dunaja od pogreba nadvojvode Albrehta je brvatski ban šel v Budimpešto, da se je posvetoval z nekaterimi ogerskimi političnimi krogi.
Srotolar Miletič. Te dni je stopil srbski rodoljub* dr. Svetozar Miletič v sedemdeseto leto svojega življenja. Novosadska «Zastava* izšla je tem povodom v svečani obliki ter piše obširno o delovanju tega narodnega mučenika. Ime Miletičevo je povest-niča srbskega naroda na Ogerskem v naj-znamenitejših treuotkih novejše dobe. Za vso svoje rodoljubno delovanje je moral pretrpeti mnogo proganjanja, ki se je zvršilo s katastrofo za njega samega in podrlo skoro vse njegove uspehe. Srbstvo na Ogerskem
je danes razcepljeno in v narodnem obzira bolj životari nego pa živi, ker je izginil duh jedinosti, s kateri m je navdihnil Miletič svoje soboti telje.
ImmJII mA« «mrl. Umrl je bivši egipt-ski podkralj Izmnjil paša v Carigradu. Kot naslednik svojega strijca Snjd paše je tfili-tridesetletni Izmajil nastopil dne 28. janu-valja 1863. I. vlado. Vzgojeval se je v Parizu in je zaradi tega bil precej naklonjen zapadni kulturi. Ou je jako pospeševal zgradbo Nueškega prekopa. Deta 1867, je Izmnjil paša si pridel naslov podkraljev in pomnožil vojno in mornarico in letA 1868. je potoval na Dunaj, Dondoli in Pariz, da povabi evropske vlasti k «tvorjenju sueškega prekopa, ob jedneui je poizvedoval, kaj Dl vlasti rekle, ko bi proglasil nezavisnost E-gipta. Zaradi tega je prišel v navkrižje s Turčijo, ki je zahtevala, da iztoči tri egipt-ske «klopniče in pomanjša vojno. V tem se je otvoril sueški prekop z velikimi slavnostmi, ki so požrle dvajset milijonov frankov. Vsled tega je dežela zagazila v dolgove. Leta 1873. je Izmajil potoval k sultanu v Carigrad iu od njega izposloval še večje pravice. Ko Egipet ni mogel več plačevati obresti od državnih dolgov, so velevlasti vsilile podkralju Aughža za finančnega in Francoza za ministra javnih del. Ko je Is-majil hotel s« samovoljno zuebiti tujih ministrov, ga je leta 1879. odstavil in iztiral iz dežele turški sultan kot vi hovni gospodar. Nekaj časa je potoval po Evropi, potem se pa s svojim haremom nastanil v Carigradu, kjer je povžival svojo znatno pokojnino pol milijona goldinarjev. Živel je brezskrbno, dokler se ga ni lotila nevarna bolezen rak, ki je minolo soboto naredila konec njegovemu življenju. Pokojnik je imel precejšnje državne zmožnosti, in bi bil deželo povzdignil,-uta ni tako zapravljivo živel, tako pa Egipčani še danes čutijo slabe posledice njegove vlade.
■rutah Im patoatorai. Al. Šamša-lovič, župnik v Ligu na Hrvatskem, je izumil jako praktičen mošnjiček za kovani denar ali «monetometer*. V njem se ne brani sumo denar, «monetometer* kaže tudi zanesljivo, koliko denarja je v njem, ne da bi se denar moral šele šteti. «Monetoiueter* je izdelan iz papirja ali iz tanke kovine in prirejen za gotovo vrsto in število kovanega denarja. Na straneh ima dve zarezi, skozi katere je videti rob novcev in pa škalo, katera kaže, koliko dotičnih novcev je notri. Na vrhu pa ima zaklep, skozi katerega se vidi, kake vrste denar je v moiišujičku. Izumitelj je vzel iir svojo iznajdbo patent.
se je zopet jako lepo pokazala ob sini ti nadvojvode Albrehta. Skoro vsi madjarski listi jako zaničljivo pišejo o tem članu cesarske rodbine. «Ma-gy*r Hirlap* pravi, da ne more izražati čuvstev, ki bi ne bili resnična. Na oseški deželnobrambovski vojašnici se je bila razvila črna zastava, katera se je pa zopet umaknila na višje povelje iz Budimpešte. Ta dogodek pač mišljeuje madjarske gospode jako dobro karakterizuje.
fetonrintotoUtoi fitoadal Navadno se v javnosti nič ue izve o škandalih, ki se primerjajo v aristokratičuih krogih, iato pa obujajo take dogndbe, ako se zanje izvé, posebno zanimenje. Zelo interesantna je tale dogodba: 26letni poljski grof Duuiu Bor-kowski je bil te dni oddan v neko blaznico. Pred tremi leti je ua Dunaji prav siromašno živel in uganjal reči, ki so po zakonu prepovedane. Njegov stric mu je svetoval, naj simulira blaznost, da ne pride v zapor. Nadobudni grof je ravnal po tem nasvetu iu vtekel kaz. sodniku. Prišel je v neko privatno blaznico, kjer je živel kaj veselo, ravnatelj mu je dal hišni ključ, da j« tudi ponoči lahko šel in prišel kamor in kadar je hotel. Ko se je bil vrnil na Dunaj, jel je zopet slepariti Ijndjj, ker mu je mati, katera je milijonarka, dajala le 25 gld. na mesec. Mati je hotela, iug se sin poroči z gou vernali to, sin je privolil in sodišče je razveljavilo kuratelo, ker so prvi psiliijatri potrdili, da je popolnoma zdrav. Mladi grof pa si je premislil vso stvar glede ženitve in je pobegnil v Budimpešto, ter tam veselo živel iu delal dolgove. Tu ga je dal svak zrete vati in odpeljati v blaznico, ker mladi grof ni hotel sam iti novič mej norce, kakor se mu je svetovalo. Kakor se vidi, ni stvar samo zanimiva, ampak tudi jako značilna. Da je mladi grof duševno zdrav, o tem ni dvoma, veljati pa mora za uorca. da ne pride v zapor.
ProgMjazje epeilelje ■« Ogerskem
Skrajna levica se na Ogerskem nima pritoževati, da bi jej vlada delala kako krivico, pušča jej celo protidinaatične in velcizdajske demonstracije. Drugače pa postopa vlada proti ljudski stranki. V Čakovcu, kjer je le s težavo zmagal učni minister, se je začela prava gonja proti ljudski stranki, zlasti proti duhovščini. Nad 10 hrvatskih duhovnikov je bilo pri policiji kaznovanih z globo, ker so agitava!’ proti miuistru. Jeden župnik je plačal 50 gl. globe, ker je nekdo brez njegove vednosti na cerkvenem stolpu razobesil zAstavo ljudske stranke, drugi je plačal 25 gid. globe, ker je na cerkvena vrata tudi brez njegove vednosti nekdo nabil opozicijski volilni oklic. Državno pravdništvo pa misli proti več župnikom naperiti kazensko pravdo zaradi upora. Vlado je posebuo jezilo, da
je opozicija hotela proti volitvi vložiti u-govor, zatorej je napela vse lile, da bi dokazala, da je le »pozicija nepostavno postopala, ne pa vlada. Vsled tega pritiska je opozicija baje se premislila, da volitvi ue bode ugovarjala. Večina bi volitev itak potrdila, samo nekaj več opozicijoualcev bi se obsodilo. Na Ogerskem le prevečkrat «sila* odločuje.
todttodM Biadila. Lvovska porota s« bavi te dni z dijaško affino: Drž. pravdništvo toži 26 dijakov, največ srednješolcev, veleizdaje. Fantje so imeli svojo tajno tiskamo, v kateri so tiskali Veleizdajskeoklice. Bila je to prava poljska iredenta, katere oblastvo pri vsi svoji skrbni pažnji ni moglo zaslediti. Nekateri zatožencev so tudi očitno hujskali zoper državo in sramotili dinastijo. Obravnava bo trajala deset dnij.
Ariztakratifea fttoldal. Sin italijanskega
kraljevega hišnika, grof Visone, tajnik v miuisterstvu unaiijili del in nekaj časa namestnik italijauskega poslanika v Berolinu, je pred kratkim v nekem rimskem klubu, kjer se zbira „la crème de la crème*, izgubil pri kartah 15.000 frankov. Ko j« bilo treba plačati, vzel je iz žepa čekovuico neke bančne firme v Berolinu, nakazal 25.000 frankov in rekel klubovemu blagajniku: Tu imate nakaznico na 85.000 frankov, 15.000 jih ostane v blagajni, 10.000 pa mi izplačajte. Blagajnik je grofu odštel 10.000 frankov in ček poslal v Berolin, od koder je dobil brzojavilo obvestilo, da je grofov kredit pri dotični banki zmrznil na 60 mark. V klubu je zavladala silna razburjenost, a plemeniti gospodje iščejo zaman grofe — izginil je in uihče ne vč kam.
Kato nam paleto Miljenje f Neki statistik je ua podlagi velicega števila slučajev izračunil, da je povprek človek, ki doživi 50. leto, delal vsega skupaj 6500 dnij, spal 6000 dnij, hodil 800 dnij; zabaval se 4000 dnij (vštevši nedelje in praznike), jedel in pil 1500 dnij in bolan bil 500 dnij. V tem času je zaviil 17.000 funtov kruha, 16.000 funtov raznega mesovja, 4600 tcutov zelenjave, jajc iu rib, popil pa do 28.000 litrov raznih pijač.
(aito larak-karle. Naše tarok-igralce opozarjamo na češke tarok-karte, katere je ravnokar izdala «Ustredui Matice školskA* v Pragi; slikal jih je zìiaui slikar E. Neumann, reprodukcijo pa je prevzel A. Kratoch* vil v prid šolski družbi češki. Slike predstavljajo češko zgodoviuo, narodno iivjjeuje ter historične spomenike češke umetuosti. Na drobno prodaja te karte «Ustredui Matice škotski* v Pragi po 80 kr.
(rta v atoaa je zasledil nedavuo neki zdravnik, roletna deklina ua Saksonskem se je v svoji mladosti večkrat igrala s psom. Pasji črv jej je zlezel skozi nos v oko, katero j*j je razjedel. Dekle je imela že dolgo časa silne bolečine v očesu, a nobe-deu jej ui mogel pomagati. Poslali so jo na kliniko, kjer so zasledili pravi vzrok njenih strašnih bolečin. Eno oko so jej izrezali. Ako bi še uekoliko časa črva v očesu pustili, morala bi deklica umreti, ker bi bil črv prodrl do uiožgau.
Narodno gospodarstvo.
Marof kake Ja aaeritto trto ga|MI to paMtotaJevati.
Najimenitnejše podlage za požlahtne-vanje so : l. Vitis Riparia iu njene različue pasmi (vrste), od katerih je najboljša Riparia Portalis. Ako stopimo v matičujak, t. j. v vinograd, v katerem Ute samo radi rezine redimo, vidimo, da te ameriške trte kaj različno rastejo. Za rezino ali ključe izberimo si najmočnejše Riparije, ki imajo velike in globoko zarezane liste. Riparia se uajložje z rezniki ali ključi pomnoži.
2.	Vitis Solonis; njeni lesniki se vko-reuinijo težko.
3.	Vitis Rupestri»; ključi te trte se radi primejo. Pri izbiranju novega vinograda tem ameriškim trtam treba je paziti; Riparia je primerna za zemljišče, katero ni presuho iu ne prev lažno in katera ima le malo apnenca. Vitis Solonis uspeva tam, kjer Riparia, pa tudi v vlažuejšej zemlji, katera mokroto prepušča. Ta vrsta se sme pa saditi tudi v taka tla. katera imajo V* apnenca. Vitis Rupestris in sicer velika listnata iu Montico)« je saditi v strmih, suhih in peščenih legah; Monticola uspeva celò v zemljiščih, ki imajo več ko polovico apuenca. Vse imenovane ameriške trte je mogoče z našimi evropskimi trtami požlaht-niti, in sicer v les iu na zeleno.
Lesno cepljenje se vrši: 1. Cepi se reznik ali ključ, ki pa nikoli ne pride naravnost na stalno mesto v vinograd, ampak se prej v trtnico (trtno šolo) vloži ; 2. cepi se eno ali dvoletna živica ( vkoreninjena trta), kar se lahko zgodi v sobi ali v trinici. Na ta način požlahtnene trte moramo naravnost v vinograd posaditi. 3. Cepijo se tudi lahko šibice ali rozge na trti; te se po cepljenji lehko polože v zemljo in pozno v jeseni ali na spomlad odrežejo od matice (stare trte) in kot vkoraninjene trte v vino-1 grad posade;
4.	cepijo se lahko že v vinogradu stoječe eno- ali dvoletne vkoreninjene trte. Vae te požlahtnitve naj se izvrše še le po-
tem, ko se je začela trta solziti. Cepiči naj •e vzamejo od zdravih ne preveč bujno rastočih trt, predilo so se začele solziti. Zdrav cepič je zelen, ako se na kolenih prereže. Pred cepljenjem naj se cepiči hranijo ua prostem, v zemljo zakopani. Najboljši način lesnega cepljenja je kopulacija (naklad) z jezikom, najboljše zaveze so; plula (goba), rafia (ličje) in špaga. Da zadnje dve zavezi bolje držite, dobro je je prej namočiti v raztopini bakrenega vitrijola (galice).
Zeleno cepljenje se vrši, kadar sta podlaga in cepič zelena. Pri tem je paziti ua sledeče: Podlaga in cepič morata biti še gibčna, elastična in ua pierezu zelena. Ako sta znotraj že bela, bilo bi cepljenje zaman. Cepi se le v toplih, lepili dnevih! Nikoli ne, kadar je veter in dež! Kadar smo cepič« odrezali iu njim listje odvzeli, hranijo naj se ua vlažnem. Cepiti je najboljše s ko-pulacijo ali z nakladom. Čas za zeleno cepljenje je od konča maja do konca junija. Pri zelenem cepljenju je treba hitro delati s čistim, ostrim nožem, kolikor mogoče v senci in zavezovati z elastično guniHastiko. Požlahtnene šibe je dobro z zemljo obsipati, da dobe korenine ali pa jih v isti namen položi v zemljo, kadar so že dosti velike. Na ta način dobimo vkoreninjene žlahtne trte, katere prihodnje leto lahko že v vinograd presadimo.
Trtni c a. Za trtnico si izberimo dobro peščeno zemljišče, katero v jeseni najmanj 60 cm. globoko rigolamo. Spomladi zemljišče poravnamo, napnemo vrvico, poleg katere naredimo jarek. Vanj polagAmo požlahtnene trte 10 cm. narazen in sicer tako, da požlahtueno mesto ui ne v zemlji ne nad zemljo. Na dnu jarka je dobro devati nekoliko komposta (mešani gnoj). Jarek se potem dobro zasuje, in cepiči rahlo ot ipajo, da se ne posuše. Ravno tako se deta v vseh drugih jarkih, kateri so dobrih 50 cm. narazen. Trtuico je treba dobro sn&žiti iu rahljati. Pogiianke ali mladike je treba na kolce ali na potegneno žico (diateve) privezovati, pri suhem vremenu zalivati in zoper peronospero (strupeno roso) pridno škropiti z raztopljeno galico, kateri je nekoliko apna pridjanega.
Pognauki na podlagi se morejo odstranjevati. Če se je cepljenje prijelo, mora se nasipana zemlja od cepičev in zavez skrbno odstranjevati. V pozni jeseni je zopet dobro cepiče pokriti, da jim zimski mraz ne škoduje. Na spomlad naj se zopet vse trtnice vzamejo in skrbno pregledajo. Močne in popolnoma dorasle se porabijo za novi nasad v viuogradili, druge se pa obrežejo iu zopet za eno leto v trtnico posade
Naprava viuogiada s požlahtnjenimi trtami. Na iinenovaui način pridobljene trte •e lahko za novi uas&d viuogiada porabijo. Popred pa je treba dotično zemljo najmanj 80 cm. globoko rigolati, kar se zgodi my-boljše pozno v jeseni. Na spomlad je treba zemljo zravnati, in predno se trte posade, napraviti jarke iu jame za deževnico, da se po lijih odceja in nabira. Trte se sadijo v vrste, ki naj bodo več kakor 1 m., pa ne Več kakor ll/i m. narazen. Enako daleč naj stoje tudi v vrsti trta od trte. Kamor se posadi trta, naredi se primerna jama, v katero pride nokoliko komposta al gnoja s zemljo pomešanega. V strmih legah se sade trto navpično, v vodoravnih legah pa nekoliko poševno. Ako so bile trte skrbno posajene, pognale bodo že v prvem letu nekaj krepkih mladik, katere je treba na kol prevezati. Če je suho poletje, je treba nove nasade zalivati. Vrh tega jih je treba čistiti plevela in varovati pred «peronospo-ra*. V jesen jih je treba obsipavati. Prihodnjo spomlad pa odstraniti na cepiču pognale korenine in odrezati mladike do enega o-česa ali do dveh.
Rivi vinto putito. Kakor se poroča iz Rima, se bode sklenila mej Italijo in Avstrijo nova konvencija glede izvažanja italijanskih vin v avstro-ogersko državo. Pred vsem gre za to, da se dožene pravi izvor vin in se odpravijo sleparije, ki so se godile do sedaj s tem, da so se tudi drngn vina uvažala kot italijanska z znižano carino.
toijanto la vinarske drillro v Kaaala.
Piše se nam : «Pravila sadjarskega in vinarskega družtva za kanalski okraj potrjena so z namestilištvenim odlokom z dne 25. jamivarja, 1895, št. 621/1. Posestniki, upi-sujte se marljivo v to koristno diužtvo in delajte skupno za povzdigo svojega blagostanja 1*
Istrske vlat v laredoplsnl razstavi v Pragi. Istrska vinarska zadruga v Pulji bode imela iih narodopisni razstavi v Pragi svoje posebno poskiišainico(,,oclmtnnVArno*), kjer se bodo točila razna istrska vina.
Agraral shed. Dne 7. t. m. se snide na Dunaji agrarni shod. Posvetoval se bode o rentnih posestvih in kmetijskih zadrugah, potem, kako bi se data povzdigniti živinoreja v Avstriji, o skušnjah z živinsko soljo v raznih deželah iu dobivanju kajuita in kalijevih solij iz Kulusza ter o pravnih razmerah grajščinskili uradnikov.
Ječmen «Botatoli “. Pšenica in rž imata slabo ceno. Tudi ni upanja, da bode kmalu bolje. Kje naj naš kmet,v ki je glavni steber države, denarja dobi? Živinoreja se je že večkrat priporočala lit Še se priporoča. Toda kaj pa se naj posebno seje? Ječmen. Že navadni ječmen ima boljšo ceuo, kakor pa
Im nini Untali itnjiT
ix dobro poznane in ngledno prasko tvoru ice
pri tvrdki
v GORICI
Moreliy«va ulica št. 82
livarna xa xvonova
Franc Broili
GORICA-VIDEM
ITitlo • Catholtca
■a
ri. Is nalofs cesarstva so je 1. 1893. lavo-silo nad pot milijonov meterskik centov ječ« mena v inosemstvo, posebno na Nemiko. Pa pri ječmena je treba skrbeti sa dobro sorto. Najbolj priporočbe vreden je tako imenovani ječmen »Goldfoil* tvrdke Ernesta Ballisene v Vinogradih pri Pragi. Ta ječmen ima lepo doke in polno klasje ter daje celò v neugodnem podnebja in v slabi semlji 89 do dtkratai obrodek. Zrno je polno, trebuiasto In belo barve, ima v sebi skoro samo moko, sato ta jočmou posebno pivovarji obratajo. Lani fa toga Ječmena jeden hektoliter tehtal 78 kg. Daši je ta Ječmen jar, vendar hitro doson. Ako premislimo, da se Uvrstili ječmen plačqje motarski cent po 9 il. 95 kr., navadni pa le po 6 0. 10 kr., potem bode gotovo vsak kmetovalec rajfti sejal ta iz-vratni ječmen. In ker je vedno več pivovarn In sladarnie, bodo se ta ječmeu vedno lahko in prav dobro prodajal. Za jeden orsi gaja treba okoli 300 kg. Upamo, da bode vsak naročnik • tem ječmenom zadovoljen. Veselila nas bode, ako bode prav ta ječmen slov. kmetovalcem donalal isvrstne dohodke.
Resin ilo se je bilo med omonimi livinorojei mnenje, dajo prav bel ove« boljii sa krmo, nego oves tomnejie barve. Ker je bilo veča popraievanje po belem ovsn, so na Anglelkom in Raškem nekateri začeli oves beliti s žvepleno paro. Tak oves je ikodljiv. Nekemu podjetnika na Angle-ikem je nakrat poginilo 30 konj, ker jim je dgjal tak oves. Zato svarimo pred prebelim ovsom vso, ki oves kupujejo sa krmo.
Ipvgvftmflt krompirja. Ves gnil in nagnit krompir se ima pri spravljanji odstraniti, sdrav krompir se očisti in vsige na kap, ko so so spodsj poprej položile deske Jeana poleg drage. Te deske pa morajo biti podložene s opeko, da so vsaj 30 cm. od tal. Kup ne sme priti v dotiko z a mokrimi stenami. Is kupa odstrani se pola-*goma že nagnit krompir. Kadar ni mraza, mora se klet pogosto prevetrovati.
■•Mm m pavide piva na Kranjskem?
Kakor povsaatemo uradnim listom, skuhalo •o je leta 1894. na Kranjskem 84.695 hek-tolitrov piva, 8.848 hektolitrov manj, nego leta 1888. Piva skuhanega na Kranjskem, invaia so približno 10.000 hektolitrov, ter jo ostalo lansko leto okolo 75.000 hektolitrov. Tema se pa mora le prillati is drusik kro-aovia (posebno is Štajerske) nvažano pivo, ki snoda aa loto približno 30.000 hektolitrov. Skupno se torej povžije na Kronskem okolu 105.000 hektolitrov piva in sicer v Ljubljani približno 80.000 hektolitrov, ostanek 85.000 hektolitrov pa na deželi. Pivovareu imamo na Kranjskem 8. Polovico vsega kranjskega Iva skoka pivovarna bratov Kozlerjev v
piva i Bilki.
V enem leta se pridela na vsgflemjji 3 miljarde hektolitrov žita, 5,300.000 ton sladkorja, 150 milijonov hektolitrov vina, 1800 ton kave, 90.050 ton kakava, 550.000 ton tobaka, 9,680.000 ton pavole, 915.000 kg. slata, 3,975.000 kg. ■rebra, 993.000 ton kotlovine, 535 kg. milijonov premoga. Mednarodni kupčiji, katera dosega 95 milijard frankov, služi 184.000 ladij,847.000kilometrov želessic io 1,660.000 kilometrov telegrafie mrože. Mod posarne«-nimi državami so najbogatejte sjedinjene državo severo-amorilko, na katere spada 330 milijard frankov; na Anglelko pripada 970 milijard, na Francosko 950, na Nemiko 157, na Avstro*Ogenko 84, na Italijo 58, na Belgija 39, na Holandsko 91 milijard frankov. Co se pomisli, da ena sama mi-ijarda pomeni tisoč milijonov — in že jeden milijon Je velik — tedaj si človek skoro ne moro misliti, kako more ob tolikem bogat-stva vodar lo vladati na semlji tako — n-boltvol
■pravil s travnikov, če potreseš selene galice sli pa poljjet travnik s vodo, v kateri si ranatopil selene galice.
8ln| n tajanje snega. V Bremenu je neki polkovnik isumil stroj, s katerim se sneg tmje po ulicah, da ga ni treba odvajati. Prvi poskusi so se baje dobro obnesli. Mesta ■1 bodo s novim strojem dosti privarovala, ako se dobro obnese, ijudje pa sgube mnogo saslažka.
Odgovorni urednik Anton Makgon.
Tiska la iadija »Prta «lov. tiikarna" A. m. Obiaaija v Gorici.
Novič Franc
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako smernih conah.
i i
prve vrste :
Tržaška, Ucrkaduška
in druge vrste, prodaja
Josip Mavrič,
vinogradnik v Kozani li. Štev. 10.
PAULIH EDVARD
▼ Kanski ulici it IO.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (mige), trakove, voščene sveče itd, Postreže vedno po mogočih cenah.
AHDBEJ ČERMELJ
ut Kralji M. 18
ima prodajalnico jestvilnega blaga, postreže po ceni in dobro. Slovenski rojaki ne pozabite njega in obiščite ga, ko kaj rabite!
Peter Birsa,
«Corte Caraveggiau, toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Uifenbergli in posti eže sé bramo, ima tudi hlev za živino.
n ite ali ten družin, i parlo» ii trli» se leje v naje» v Mili oblici.
Yfi se lire pri «pravi «Slege
lajlilatr
glasile ta politiko la goapodarsir«,
« Infiala 10. tota v Zagrebu,
je jako razširjen, o vseli jugoslovanskih zadevali dobro podučen in v čisto
dovaultn deli nredovan M
Priporoča se za naročbo, kakor tudi za oglaševanja, posebno
vino - in sadjerejcem.
številke na poskušajo se na zahtevo pošljejo brezplačno,
„A|f8mer Tmgblatt*6
stane :
Za celo leto .... 18 gl.
„ pol leta.....9 «
H. Riessner
v Kallelju It. 88
(pohg lekarne Vontonijeve.)
„ četrt leta .... 4 « 50 kr.
na mesec
• •••••
1 . 50 kr.
•glasi p« joka sliki «tal.
Ivan Reja
Priporoča so za izdelovanje vseh umetnih cvetlic. Ima tudi v zalogi nagrobne vence, mrliške obleke, čevlje, rakve (tinge), voščene sveče, itd. itd. Popravljajo se nagrobni venci iz umetnih cvetlic in bisarjev
k
N
N
N
N
N
N
N
Vi
Zalima Vrkaifteia pivi
pod vodstvom Joška Rovana v Raba-tišči Št. 18 prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.
«ALLA COLOMBA«
ob velikej vojašnici, na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili.
ì|
IVAN DEKLEVA
veletriec i vinom v orici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska.
— Predaja m debel«. —
Anton Otidič
čevljar v Seminiški ulici št. 4. se propo-roči Slovencem v mestu in okolici zabl a-gohotna naročila.
Ant. Fon
»,
klobučar in gostilničar v Semen iški ulici ^ ima bogato zalogo raznovrstnih klobu- ^
v svoji krčmi pristna do- b ukusiiinii jedili. Postrežba iu ceue jako ^
kov in toči mača vina ter postreže tudi
ia cio- ^ jako Ij
Karol Makuc,
v Rabatišču št. 20, voditelj izdelovaluice vinskega oeta Andreja Makuca priporoča se vsilit Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesih, ki je jako ukusen in zdravju neškodljiv. Kdor se le enkrat prepriča o dobroti tega oeta, gotovo se ne bode nikdar več posluževal .(esilia napravljenega z raznimi esencami. Gene jako smerne.
Franu Maražu
■a Bodlim masla (Pevma) dobiva me vedno «borno
briško vino.
Ma Minia — cen m
Anton Bortolotti,
.kamnosek,
v dorici ulic« Treh Kraljev št. 8,
ima veliko zalogo
nagrobnih kamenov, mrtvaških spomenikov i» žar.
j? idelovalnica y lanen ii lamoiji S
Naročbe se izvršijo
toèno In po ninkl ceni.
Černigoj Jožef
edini slovenski stoini' v Gorici, v u-lici Morelli št. NI, priporoči se slavnemu občinstvu. Izdeluje nove stolice ter popravlja tudi staro in se ne bolj uikuke konkurence.
Gej Ivan
krčmar v alici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna ia cena primerna.