36. številka
PaVSalnl frenko v driavl SHS.
V Ljubljani, dne 4. septembra 1920.
VIL leto.
Delavec izhaja vaak petek ■ datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 32'—, za pol leta K. 16’-, sa četrt leta K 8 —., Posamezna Številka 50 vin. aaročnina v inozemstvo sorazmerno več. f'oiiljatve na uredništvo in npravniStvo Ljabljanr, Šelanbnrgova nliea itev. 6. U. nadatr. Telefon St 225.
Rokopisi se ne vračajo. — inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri Šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat - Za razne izjaveitd. stane mm vrstica K 1*— Reklam, so pošt nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo«
Delavstvu vseh dežel!
Glede na težko resnost svetovnega političnega položaja, poživlja mednarodna zveza strokovnih organizacij organizirani proletarijat vsega sveta,
da *e neotnahljivo upre vsaki vojnL
Organizirani delavci sveta morajo bit! v zmislu sklepov mednarodnih strokovnih kongresov v Bernu in Amsterdamu pripravljeni, da delajo z vsemi po« mockf, ki so jim na razpolago. df» združeno preprečijo voino. In vzpostavilo kon čno mir med vsemi narodi.
Internacijonala strokovnih organiza-cif obsoja na podlagi načela samoodločbe narodov tako
vsakršno poseganje tujcev v n0tr?“:ft00-liHčne zadeve kakega naroda kakor tudi vsakršno podporo protirevolucionarnim vojskam.
Mednarodna strokovna zveza poziv-II«/ vse delavce, da se temu ustavijo in primerno ravnajo.
V zmislu teh načel in z ozirom na dejstvo, da so rusko revolucijo nan?dli Poljaki, zahteva mednarodna strokovna zve2!a, takojšnji konec protirevoluciinnar-nih vojaških napadov na Rusijo ter zahteva za ruski narod jamstvo, da se nadaljnji napadi ne bodo vršili.
Spričo izjave ruske vlade, da hoče skleniti mir s Poljsko na podlagi poljske neodvisnosti in samoodločbe poljskega naroda, izjavlja mednarodna str^vna ;zveza, da mora na tej podlagi bratomorno »obijanje množic prenehati.
Splošni svetovni mir se mora čira-prej vzpostaviti, in sicer na podlagi revolucionarnih pridobitev in neodvisnosti narodovi Da se ta proletarski in p—sem človeški cilj doseže, poživlja mednarodna strokovna zveza vse organizirane delavce, da se ne dajo izrabljati kot pomočniki kapitalističnega imperijalizma in
energično odklonijo vsakršen prevoz čet In municije.
Smeri se zavedajoča akcija delavcev mora kot čuvarica človeštva razbiti re-akcljonarno ..Sveto alianco“, ki jo hočejo sopet obnoviti.
. Niti en vlak z municijo ne, smo vo-
niti ena ladja z vojnim materialom n® stne zapustiti pristanišča, niti en vojak sme biti odpremljen!
vojno nobenega gradiva več! Mednarodna strokovna zveza izjavlja, da proletarci vseh dežel morajo izvesti to akcijo.
V namenu, da varuje svoboščine delavcev in razvoj socijalnih pridobitev, ter v prepričanju, da more le volja delavcev
ustaviti vojne, poživlja mednarodna strokovna zveza vse deželne centrale, da
če bi bilo potrebno. Izvedejo svoj cM^p z velikanskimi akcijami ali s splošno stavko.
Strokovna internacijonala poživlja razen-tega vse organizacije, da ukrenejo, da se po vseh deželah
preneha z izdelovanjem vojnega materi« lala,
da se končno izvede splošno razoroženje. ki naj osvobodi vse narode militarizma — prav vsakršnega, militarizma — ter pomnoži s tem produkcijske sile!
Tovariši! Leta 1914 je bila naša organizacija ?e slabotna, da bi se bila uprla vojni. Danes ie jaka sila. ki šteje 27 milijonov članov, jaka predvsem, ker je prežeta mnogo bolj po izrečnem socialističnem in revolucionarnem duhu. Danes mora najti sama v sebi. v svojih bojnih pomočkih moč, da zabrani svetu ponovitev takih strahot in grozot!
Vojno vojni! To bodi geslo, pod katerim se združujejo vsi delavci vsega svetal
Preprečenje vsakršnega transporta v vojne namene je danes izraz mednarodne proletarske solidarnosti!
Tovariši! Mednarodna strokovna zveza računa z vami!
Mednarodna zveza strok, organizacij: W. A. Appleton. predsednik; L. Jouhaus, prvi podpredsednik; C, Mertens, drugi podpredsednik; Eda Fimmen, J. Ojide-g&st. tajnika.________________________
Krščanski hlapci kapitalizma.
Klerikalne, ali kakor se same nazi-vajo krščanske socijalne delavske organizacije niso delo in ustanova delavstva. Te organizacije so delo klerikalne duhovščine, ne samo pri nas, nego po vseh državah, kjer sploh še obstojajo. Duhovščina ie iskala opore med zbujajočim se delavstvom zoper naraščajoče nositelje socializma.
V	Nemčiil na or. so te ori?amizaciie opora klerikalcev, ki so združeni v tako-zvanem centrumu. Iz zgodovine ..krščan-sko-socijalnega“ gibanja je Da že razvi-deti, da so pobožnjaški jezuitje hoteli in še danes poizkušajo ustvariti delavca za sužnja kapitalizma in žandarja obstoječega družabnega reda. Leta 1899. je voditelj nemških klerikalcev dr. Julij Ba-chem povedal na glavnem občnem zboru AuguŠtinovega društva naslednje zanimive besede: ,\Za našo (klerikalno) stranko je že zadnji čas, da začnemo proti socialni demokraciji ustanavljati strokovne organizacije. , jDelavsko gibanje ie nezadržno, razvijajte se bo z nami ali br*" nas
in potem proti nam!“ Dela so se priell takoj razni patri in jezuiti. Pater Pesch' na primer je zapisal tedaj značilne be-sede: „Če imajo pokazati krščanske de-1, lavske organizacije večje uspehe, se imajo zahvaliti v prvi vrsti organizatoričnim talentom katoliških ustanoviteHev. knepfci pomoči katoliških organizacij in katoliški duhovščini.*« — Ali le prekmalu so idealni sodelavci-proletarci izpregledali hudičeve nakane svojih ,,krščansko-socijal-riih“ lažiodrešenikov in klerikalne or— zacije kapitalističnih hlapcev so začele propadati. Strokovni listi so začeli javno! napadati svoje ..krščanske" izdajalce in leta 1908. je pisalo strokovno glasilo ..krščanskih" organizacij javno in odkrito, da je delo krščansko-socijalnih strokov-* nih organizacij ..vzgoja k pasji ponižno-sti“, ..suženjska morala", pasja prožnost4* napram podjetnikom-kapitalistom.— Rudarsko glasilo je pisalo v avgustu 1908 vsled podle neznačajnosti takozvanih ..delavskih krščanskih zastopnikov": „ProČ z katoliškimi strokovnimi organizacijami iz Zgornje Šlezije. proč z umazanimi in podkupljenimi organizacijami, v sredim rudarjev in stekljarjev ni za nje nič več mesta." — Delavstvo pa se je pridružilo: našim organizacijam in razbilo tako podle nakane klerikalcev, ki so hoteli prodati , delavstvo kapitalistom,	:	\>J
V	dokaz, kako nesramno igro soj igrali klerikalci z delavstvom, bomo navedli še besede, ki jih je govoril voditeU klerikalnih strokovnih organizacij Gies-< bert na kongresu krščanskih organizacij, ki se je vršil meseca avgusta 1908 vi Zurlchu (Švica): ..Krščanske strokovne organizacije so bile ustanovljene po pro-tekciji škofov samo zato, da se ubijejo! preizkušene orsranizaeiie delavstva. Kr-t ščanske organizacije zametavaio štraik* še več. orne naravnost vzgaiaio stavk** kaze in so še slabše kot zloglasne rumene organizacije." — Kdor torej ni popolni slepec, bo izpregledal!
Klerikalne strokovne organizacije soi se ponižale za navadne obrambne čete podjetnikov in kapitalistov in sam Gies-* bert pravi, da so postale „bojni kozel proti socialističnim organizacijam!"
Klerikalci in njihova duhovščina pai, je delavstvo najgrše izrabljala, tako dal je voditelj krščanske organizacie nai kongresu 1908 v Ziirichu po imenu Schif-fer zaklical na kongresu: ..Prečastiti gospodje škofje, do sem in ne dalje!" 1
Drugi govornik na tem kongresu. Stegenvald je dejal med drugim tudi tele besede: „Tako dolgo, dokler cerkveni knežje in Škofje ne prepovedo podjetnikom in drugim katoliškim kapitalistom organizirati se gospodarsko s kapitalisti drugih ver in narodnosti, tako dolgo mV ma noben papež in škof pravice predpi-savati delavstvu, kako sc mora ono strO* kovno organizirati!"
Visoka duhovščina 'in klerikalni kapitalisti pa so kmalu zatrli preočitno delavske in razredno zavedne voditelje. V spisu ..krščanstvo in strokovne organizacije" piše I. Windolph: Naše organizacije so skoro,prestopile nevarno pot in "-eJo s socijalisti v eni smeri, zato je potrebno, da Jih nujno podvržemo popolnoma cerkveni oblasti, kjer mora vladati v njih samo cerkveni pastir-škof, drugače bomo doživeli hude čase.“
Temu so se morali vdati seveda vsi delavci in v decembru leta 1910. je kardinal Fischer naznanil zmago nad delavstvom v posebnem pastirskem pismu, v katerem izraža sam papež svoje veselje.
IV	tem pismu hvali papež škofe pridnega dela za »katoliško" stvar in končuje z bsedarai ..veselfe me navdala, da se le na tem polju našel sporazum v prid delodajalcem (podjetnikom-kapitalistom) in delavci in v dobro sv. veri in meščanskemu (kapitalističnemu) družabnemu redu.“
To govori cele knjige, in zato ni čudno, da klerikalne organizacije povsod propadajo, na njihovo mesto pa je stopila edina, res delavska strokovna organizacija..
Delo tega goljufivega klerikalnega dela in papeževih besed pa je kmalu rodilo sadove. Koncem leta 1910 je izbruhnil v ruskem ozemlju rudarski štraik. ki je vsled »krščanskosocialnih14 intrig ponesrečil. Se več! V rudarskem gibanju so začeli javno pozivati svoje člane, da morajo postati stavkokazi, in sicer na Zeche Lukas in v Haushamu na Zgornjem Bavarskem. — Njihov voditelj Fun-ke je na strankinem zboru klerikalcev naravnost pozdravljal protidelavski predlog, ki prepoveduje železničarjem stavkati in ki poziva državo, da ne sme sprejeti nobenega socijalista v službo. — Ravttotako so nastopili klerikalci in njihova organizacija letos pri nas v Sloveniji proti železničarskem štrajku. — So pač povsod enaki!
Škofje so dobili tako pod oblast vse »ikrščanskosocijalhe" organizacije, ki se morajo držati strogo načela, kf ga je predpisal jezuit pater Jožef Biederlack v spisu »Teološka vprašanja v strokovnem gibanju: Cerkvena oblast je nositeljica vsega učnega in pastirskega dela in ima torej brezpogojno pravico in dolžnost predpisati delavskemu strokovnemu gibanju splošna določila z ozirom na nravstvene predpise, če bi hoteli posamezniki ali vodje strokovnih organizacij iskati drugih gjljev, ki se s krščanskim nravstvenim zakonom ne morejo družiti, na primer: previsoke delavske plače ali 'druge večje delavske zahteve, ali če bi se poslužili pri tem kakšnih nravstveno nedovoljenih sredstev, katere krščanski nravstveni zakon prepoveduje, na primer neupravičenega ali vsaj krščansko ljubezen žalečega bojkota trgovin, podjetnikov. kapitalistov ali posameznih oseb, potem mora vsak katoličan brezpogojno gtaiti na stran! cerkvene oblasti, in vzdigniti svoj glas proti kršitvi nravnega zakona ter brezpogojno poslušati in se pokoriti cerkveni oblasti."
In ker je papež Štrajke s posebno JStrilo" — kot se imenujejo njegova pisma — prepovedal, bi moralo seveda delavstvo, sledeč kardinalom, škofom in drugim jezuitom, držati samo hrbet, po katerem bi tolkli siti cerkveni in posvetni kapitalisti! No, to bi bilo našim slovenskim klerikalcem prav všeč, seveda bi rabili sedaj tudi še tako neumnih delavcev, ki bi šli v njihovo ..krščanskošoci-jalno" Jugoslovansko strokovno zvezo, kateri načeluje škof Bonaventura in par
kaplanov okrog ..Večernega Usta**! — Milijonar Pollak in druge pijavke bi seveda lahko mirno spale, keT bi ne bilo več razrednozavednega delavstva, ki bi »neupravičeno žalilo krščansko ljubezen" klerikalnih milijonarjev, škofov in kaplanov.
Iz podanega vidimo torej jasno, da imajo klerikalci namen razbiti slogo med delovnim ljudstvom In njihovimi strokovnimi organizacijami samo zato. da bi na razvalinah izžetih delavskih trupel našli »sporazum v prid delodajalcem — kapitalistom in v dobro sveti veri in meščanskemu družabnemu redu! In vse njihovo besedičenje po »Večernem listu" in pro-shr!; sNaši moči« zasledule ta cili. Narieli so si zato raznih Moškercev. ki so se Jim prodali za Judeževe groše, da nam raz-biieio orsranizaeiie in naoraviio z delavstva zopet hlapce in sužnje kapitalizma.
V	svojo organizacijo ..krščanskega" so-cijalizma pa sprejemajo vse moralne propalice. ki bi bile pripravljene prodati za Judežev groš delavske interese. Aii vse to ne bo pomagalo klerikalcem, njihovi stranki, še mani pa koristilo veri. »Prenovitev sveta In družabnega reda v Kristu". ie parola današnjih petoliznikov klerikalnega in svetovnega kapitalizma, socljalistična strokovna sila. razrednoza-vedni proletariiat pa bo prenovil svet po svojih nazorih, nazorih človečanstva. zapisal pa strupene gosenice krščanskega lažisocijalizma med izdajalce in naj06tud-nejše klevetnike proletarijata!
♦
Opomba uredništva. Prinašamo ta članek, ki ga ie napisal sodrug-delavec, ki se je vrnil iz Nemčije, in bil priča „krščanskosocijalnega“ delovanja, in ki ie po mnenju pisca na las podobno delu naših klerikalcev.
Kam plovemo? ii.
Kakor smo že v prejšnlem članku povedali, se je pričelo v vseh pokrajinah današnie Jugoslavije. zlasti v naši ožii domovini Sloveniji, na polju strokovnih organizacij popolnoma novo življenje. Kako in v koliki meri so se razvile strokovne organizacije v Sloveniji, povemo pozneje. Priravnamo pa jih tudi onim. ki so obstojale pri nas v predvojni dobi.
Razume se. da so organizatorji v Sloveniji takoj ob početku svojega dela po prevratu imeli na misli, da bo pozneje treba iskati stikov s strokovnimi organizacijami ostalih pokrajin in da bo treba z vsemi ostalimi organizacilami v državi ustvariti skupno vez. Tega so se menda zavedali povsod. Povedali pa bomo tudi. kako smo si mi v Sloveniii tako skupno vez, katera bi omogočila skupno delo. predstavljali. Zasukala pa se Je stvar nekoliko drugače. Kongres ob velikonočnih praznikih v Belgradu. na kojega neftabene niti stranka niti strokovne organizacije v Slovenili oficiielno niti vabliene niso bile in vsled tega tudi ne zastopane, je šel v svoiih skleolh dalie nego bi smel Iti. Prvič je bila ustanovljena nova stranka, kateri je kongres nadel ime ..Delavska socijali-stična stranka Jugoslavije" ter ie v oklepaju dostavil še besedo (»komunistov").
Ponavljamo, da se ie ustanovila nova stranka, kar že dokazuje samo ime. Pozneje se ie sicer dokazovalo in oredbaci-valo socijalnim demokratom, da oni cepijo delavsko gibanje in da delajo razdOT To očitanje je bilo in Je še danes, neopra- ■ vičeno, kajti razcep in razdor niso povzročili socljalni demokratih. pač pa oni,
ki so socijalno demokracijo zapustili In ustanovili novo stranko. Siliti pa socijalno demokracijo, da bi brezpogojno sledila vsakemu, ki si izmisli novo stranko, bi bilo vendarle nekoliko preveč zahtevano. Pa naj bo kakorkoli, dejstvo ie, da Je velikonočni kongres v Belgradu razcepil do tedaj enotno socijalno demokracijo. Vemo sicer, da so tudi drugi vplivi delovali pri belgrajskem kongresu, pa s tem nai se pečajo političarji. to ni naša stvar.
Kaj čuda, da je na belgrajskem kongresu vladalo velikansko navdušenje, saj je bil to prvi kongres v Jugoslaviji, vsak izmed delegatov je več ali manj ravnal tudi pod vtisom nacijonalnega uspeha Jugoslovanov. Konstatirati ie tudi treba, da sklicatelji kongresa niso bili nič kal natančni. v glavnem se Jim ?e Šlo le zato, da bo na kongresu veliko število delegatov. ne glede na to. ali mnogi izmed teh delegatov zastopa le sameva sebe. ali zastopa tudi še koga druzeva.
V	stari Avstriji smo bili navajeni, da so se strankini kongresi vedno vršili popolnoma ločeno od strokovnih koneresov. strokovni kongresi pa zopet popolnoma ločeno od strankinih. Nikoli niso strankini politični kongresi, oziroma strankini zbori posegali v delokrog in kompetenco strokovnih kongresov in obratno strokovni kongresi niso posegali v delokrog ter kompetenco strankinih zborov. A navzlic temu niso nikoli nastala nobena nespo-razumljenja. Delalo se je lepo složno. To je bilo tudi razumljivo, kajti delokrog vsake izmed navedenih kompetenc le tako velik in tako obširen, da ima vsaka dela preko glave, ako hoče le količkaj uspešno vršiti vse one posle, ki ji pripadajo.
Ob splošnem navdušenju pa so delegati na belgraiskem kongresu šli skozi drn in strn in glasovali za vse. kar lim ie bilo predlagano. Poznejše zborovanje tega kongresa, ki je imelo imeti značaj strokovnega kongresa, pa ni bilo nič drugega, kakor nadaljevanje kongresa sploh.
Tako je prišlo, da je kongres pod vplivom ljudi, katerim je strokovni pokret v praksi bil španska vas. vstvaril p^elu-dic; ki ie pozneje povzročil zlasti na Hr-vatskem hude. skoraj bi rekli, bratomorne borbe v strokovnem pokretu.
Med drugim le belgrajski kongres sklenil, tudi to. da se novi delavski sociia-listični stranki Jugoslavije (komunistov) prizna tudi oficijelno zastopstvo v „Osr. strokovni komisiji", oziroma kakor na iuvu o ra vi(..Centralnem radničkem sindikalnem veču‘0.	z'
Socialistični zaupniki, ki se belvraj-skega kongresa niso udeležili so slutili, da potte nova stranka ori nrihodnii priliki še dalie. Kongres v Vukovaru ie pokazal, da so bile njihove slutnje upravičene. Iz razumljivih vzrokr>v so se s sklepom bel-grajskega kongresa uprli. In danes obenem tudi lahko ^nstatiramo. da bi se bili posebno zastopniki strokovnih organizacij na belgrajskem kongresu v marsičem uprli belgra^kim intelektualcem, če bi bili tudi oni le ^ollčknl slutili, kaj bo prinesla orihodniost. (Dalie prih.)
Že*«zna internacionala.
Dne 17. junija se ie Imel vršiti v Ko-danju internacijonaini kovinarski kongres. Na zahtevanje angleških kovinarjev so ta kongres preložili na dan 20. Jun ja, na ponovno zahtevo belgijskih kobgov se le pa kongres preložil končno na %dan 20. avgusta in pri tem le tudi ostal v ter se kongres prav sedal vrši v Kodanlu
Ves velekapitallzem v težki železni industriji ima te dni vprte oči v Kudanj
In pazljivo zasleduje sklepe železnega parlamenta. Za ta internacionalni železni parlament se podjetniki kovinske industrije tudi pri nas v Jugoslaviji jako zanimajo, posebno pa v Sloveniji, še veliko bolje kakor naši delavci v kovinskih podjetjih, in sicer zaradi tega, ker so angleški in belgijski kovinarji prišli s predlogom. s katerim zahtevajo 44urni delovni čas v vsei kovinski industriji cele Evrope in Amerike.
Drugi predlog Angležev je, da treba reformirati osrednje vodstvo mednarodne pisarne kovinarjev na ta način, da bo gojila tesneje zveze s kovinarskimi organizacijami posameznih držav.
Tesneje zveze od strani osrednjega mednarodnega urada in pogostejše informacije kovinarskim organizacijam posameznih držav ima tudi za nas velikanski pomen, ker nam podjetniki kovinskih obratov pri pogajanjih vedno in vedno pripovedujejo o Inozemski konkurenci, mi pa. ker nam manjka točnih informacij, jim težko odgovarjamo. Upajmo, da nam bo to v bodoče olajšano.
Organizirani kovinarji v Sloveniji smo včlanjeni pri kovinarski internacijo-nali v Stuttgartu in naša naloga je, da iskreno pozdravimo zborujočo železno internacionalo v Kodanju ter da izpolnjujemo vbodoče vse sklepe, ki jih naši kolegi celega sveta v Kodanju sklenejo.
Prepričani smo, da vse tiste kovinarje v Sloveniji lahko na prste seštejemo, ki se danes zanimajo, kal se ukrepa v Kodanju, in to je namreč žalostno, če moramo to iavno povedati. Vprašanje, ki ga moramo enkrat rešiti, je za nas kovinarje v Sloveniji to, da na ves glas povemo. da naši člani niso krivi temu. če ne poznajo velikanskega pomena železne internaciiona!e. Kdo tedaj je temu kriv?
Temu krivo je to. ker so se usidrale k nam v Slovenijo razmere, ki qiso več zdrave. Prišli so naši sodrugi z iuga z namenom da nas reformirajo, da nas okrepe s tem. da se uiedinimo kovinarji cele Jugoslavije, kar hi bilo tudi popolnoma prav. ako bi prišli mko kot pride prijatelj pri vratih v hišo To pa se ni zgodilo! Prišli so k nam skozi okno. To jim lahko dokažemo, da niim ni bilo za stvar organiziranih kovinarjev, temveč kovinarsko organizacijo rabijo za rvol?t‘čen Steber, in sicer osebe, ki jim je h5'- kovinarska organizacija še pred kratkem španska vas. in ti ljudie. ki so s polno paro silili na ujedinjenje. so danes vzrok, da ni prišlo še do uiedmjenja. Vse delo tega ujeditiienja. ki nas ie stalo že težke tisočake, nas ni privedlo dalje, kakor do tam. kjer smo bili, ko smo prvo besedo spregovorili o tem. In danes je to vprašanje tako zamotano, da se živ krst več ne izpozna.
Kaj se bo na kovinarskem kongresu v Celju obravnavalo, danes ne moremo prerokovati!
Eno pa stoji trdno, in to je: oči zavednih kovinarjev morajo biti vprte v sklepe internacijonalnega kongresa kovinarjev v Kodanju.
Ako bi pa mi one svote dennria. ki smo ga zmetali za to uiedinjenje. porabili 2a Pot v Kodanj/bi imeli mi danes svoje-Ka delegata tam. ki hi okrepil naše bratsko v železnem intemacijonalnem parlamentu. ter bi nebroj informacij prinesel s seboj, kj Uh mi krvavo potrebujemo.
Proč s političnimi špekulanti! Živela železna internacijonala! To naj ho naš KUc!	Ornitoeranh.
Sirite list „Delavec“«
„KšaJt“ pa tako!
Mizarski pomočniki in strojni delavci v Ljubljani so na organizacijo mizarskih mojstrov naslovili spomenico za povišanje plač za 30 odstotkov. Upoštevajoč sorazmerno nizke plače mizarjev in strojnih delavcev, malo vrednost denarja ter abnormalno draginjo, katera bo z ozirom na povišane prevozne tarife na železnicah še znatno narasla, se mora reči, da je zahteva mizarjev in strojnih delavcev zmerna, pametna in nepretirana.
Originelen pa je odgovor, katerega je zveza mizarskih podjetij poslala osrednjemu društvu in sorodnih strok. Gospodje mizarski mojstri v tem odgovoru namreč pravijo, da so na sestanku dne
30.	avgusta t. 1. sklenili odklonilno stališče. Pravijo: ..Ker so se v zadnjem času le v posameznih redkih slučajih prav neznatno cene dvignile in bi mi ne mogli zagovarjati zvišanja cen za svoje izdelke itd.“
Sedaj pride na dan konjsko kopito, ki kaže, kai prav za prav hočejo gospodje mizarski mojstri. Nadalje namreč v svojem famoznem odgovoru pravijo: »Sklenilo se pa je dati delojemalcem priložnost gmotno odpomoči s tem. da pustijo vsa tukajšnja podjetja delati dnevno eno uro čez čas in ta ura se bo plačala s 50 odst. poviška, tako, da si delavstvo na ta način svoj položaj lahko zboljša.
Ko bodo pa cene padle, se naj ta nadura opusti."
Tako torej! Ali čujete, mizarji in strojni delavci, kako velikodušno vam hočejo gospodje iti na roko?
Čudna logika, posestniki mizarskih delavnic priznavajo potrebo, da se mizarske pomočnike in strojne delavce gmotno podpre, ampak pomoč naj se izvrši na račun pomočnikov samih, in sicer na tak način, da bi tudi mojstri še nekai profi-tirali! Ali. glavno, za kar mojstrom gre, je to. spraviti delavce do tega. da bi se za mizernih 50 odst. ene ure odpovedali osemurnemu delavniku.
Sami gospodje ne morejo kršiti osemumika, ker bi zapadli kazni, zato se iim zdi, da je bolj umestno, da delavci izvrše tak zločin sami nad sabo.
Vsekakor morajo imeti gospodje mojstri precej dela in zato bi radi, da bi jim pšenica šla še bolj v klasje. Le plačajte gospodje, delavce, da bodo mogli živeti in še vam bo dosti ostalo. Ako pa imate toliko dela. se lahko poslužite določil ti-čočih se nadur, kakor jih vsebuje tozadevna naredba.
Radovedni smo, kako se bo spor, ki a oči vidno mizarski mojstri izzivajo, ončal. Mizarji, ne hodite v Ljubljano!
Cene moke v Čeh »slovaški republiki.
Notranja politika čehoslovaške republike se suče zadnje dni okolo naslednjega vprašanja:
Od 1. septembra t. 1. se bo prodajala v prodajalnah moka za kruh po 1 K za kg. moka za kuho na 2 K za kg.
Konsumentov. ki ničesar ne-pridelajo, je 9,000.000. Ti rabijo 35.100 vagonov moke za kuho. 58.500 vagonov za peko.
Ako bo Žitni zavod prodajal moko, kakor naznačeno — in tako jo mora. ker to zakon predpisuje — bo imel 1 milijardo 800 milijonov kron izgube.
Kako naj se ta primanjkljaj krije?
Za člane bolniške blagajne bodo morali plačevati delodajalci 1 K na dan. To vrže 625 milijonov kron,	1
Moka se prodaja na Izkaznice seveda. Pri dvigu nakaznic bodo tisti, ki imajo nad 15.000 I< imetja, doplačali za 1 kg moke 2 K. Takih ljudi je okolo 1,200.000, njih prispevki znašajo pri 104 kg moke na leto 250 milijonov. Ostane torej nepokritega primanjkljaja še 205 milijonov kron-
V	kritje tega zneska bodo prispevali poljedelci s posebnim davkom, ki sestoji iz’ dvakratnega čistega katastralnega dohodka ostalega zemljišča, ki je podvržena zemeljskemu davku.
■ -..—j
iz $tr©!k©wn® organizacije«
Podružnica osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani imela je dne 29. avgusta t. 1. ob 9. uri v veliki dvorani! Mestnega doma svoj polletni občni zbor, z nasledniim dnevnim redom: 1. poročila načelstva, 2. poročilo tajništva, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo nadzorstva, 5, volitev nadomestnega odbora. 6. raznovrstno. — Podpredsednik sodr. Prevc otvori občni zbor, pozdravljajoč navzočej ver ooroča o delovaniu odbora. Nato podeli besedo tajniku, ki da obsežno poročilo od zadnjega letnega občnega zborau Blagajnik sodr. Bradeško poroča o stanja blagajn. Član nadzorstva sodr. Slamjak poroča o delu nadzorstva, katero je našlo pri nadzorovanju knjig vse v lepem! redu, s čimur je bila točka 4. končana. Zal tem je sledila točka 5. volitev nadomestnega odbora. Sodrug Zore predlaga zai predsednika sodr. Novaka, kar se sprejme in na znanje vzame. Kot blagajnik pai je bil izvoljen sodr. Šušteršič Jakob. Sodrug Bradeško pozdravi oba nova funkcij o narj a ter njima oživlja pogum delova* nja v prid organizacije. V veselični odseki so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Zore* Senger. Peternel, Slamujak in Mandič. — Sodr. Zore poroča glede mezdnih bojev] in prečita spomenico, katera se bo predložila delodajalcem. Obenem omenja škodo, obstoječo v tern. da dobivajo mojstri
v	Ljubljani naročila iz Zagreba, kjer jel delo dražje nego v Ljubljani. — Sodr. Novak navaja, da se mora ravno starejše) delavstvo vreči z vsem trudom na delov da vzgojimo močno organizacijo. Sodrug! Borštnar naslika naraščanje draginje. Sodrug Zore poroča o ujedinjenju. naslika-joč razmere, ki onemogočujejo izvedbo istega; vzroki so v Belgradu in Zagrebu* Sodr. Bradeško opominja na solidarnost delavstva orimeriaioč združene iodu-strijce v svoji zvezi. — S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik zaključi dobro uspeli obči zbor.	,	1
Tainištvo osrednjega društva usniatv lev in sorod, strok prosi vsa načelstva, da nobereio vse članske izkaznice kvltiranei z 52 tedenskimi prispevki ter i&h odooš-liieio na Centralo v svrbo izpostavlienla! članskih kniižic. JSladaHe se obvešča. <$al se vrši kongres uiedinienia dne 13. m 14« septembra v Zagrebu, kamor se delegiral 5 delegatov, in sicer Mariboir 2. usniarli 11* kateri zastona P tul in Radeče. čevBarfi L kateri zastopa čevllarske skupine Mari-bor, Vrbovec, Ljubljana. Tržič in 2iri: Šoštanj 1. kateri zastopa Sliovenii gradeč, Liubliana 2. kaiera zastopata usniarifl Ljubljana. Šmartno. Vrhnika. Kranj in Tržič- Kraievne skupine imalo nalogol nravila pregledati ter svoie predloge do 10. septembra vposlati na osrednje društvo.	J.	Novšak.
Celje. Tajništvo okrožne strokovne komisije v Ceiu ponovno opozarja na notico v »Delavcu« št. 33 z dne 14. avgusta 1920 z dostavkom, da ie treba tajništvu ‘aviti imenoma ves odbor vsalce podružnice nahajajoče se na ozemlju cediskega
ofoožia Pavno tako treba ta vi ti tajništvu vsako izpremeinbo v podružničnih odborih	Za tamištvo: Leskovšek.
Iz Ptuia. V Ptuiu se ie vršil v nedeljo. 29. avcrusta 1920 shod. katerecra ic Driredila stavbinska orcanizaciia. Na shodu te noročal s. Jarc iz Liubliane. Udeležba ie 'bila zelo obilna. S. Jare namie v kratkih in iasnih besedah očrtal sdIošd! Doložai. v katerem se nahaia sedai delavstvo. pri čemer so mu navzoči delavci oazno sledili. Izrekla se ie splošna želia. da bi se večkrat vršili taki shodi, da se nam rasiastii situaciia. v kateri se nahajamo. ter se nas ooduči. kako nam ie voditi boi proti ljudskim parasitom. da ne nodležemo. amnak da pridemo iz tesra bona kot zmagovalci. — Pozivamo tem Dotom vse slovensko delavstvo, da se strne v naših strokovnih orsranJzaciiah. katere imaiio namen nam priboriti kruh. katerecra neobhodno potrebuiemo za svo-ie živlienie. — Pokažimo našo delavsko moč. ki io imamo, ter se ne Dustimo še nadalie izkoriščati. Mi biiemo stanovski boi v naših oreanizaciiah nimamo pa v niib prostora za koristolovce in Dolitl-čarie, ODOzariamo tem potom vse člane otuiske podružnice stavbinskih delavcev, da redno niačuieio svoie Drispevke.
——j——i —— mmmm————a———
M©z$aa gibala,
MIZAR.II POZOR!
Mizarti v Mariboru in LiubBani se
nahaiaio v mezdnih sporih. Dokler bo v obeh navedenih mestih sdot traial. ne sme noben mizar iskati dela ne v Mariboru, ne v Liubliani.
Gihante stavbinskih delavcev v Zagrebu. Zveza stavbinskih delavcev Hr-vatskie in Slavoniie ie Zvezi stavbinskih oodiietnikov v Zaerebu izvršila spomenico. v kateri zahteva z ozirom na ponovno zvišanie cen vsem živi renskim potrebščinam 60 odstotno zvišanie plač stavbinskih delavcev. Dosedanie plačo stavbinskih delavcev so znašale za zidarie in tesarje 13 kron za uro. za težake 6 do 9 K na uro. če se zvišaio dače za 60%. imeli bi zidarii in tesarii 170 kron. a težaki 77 do 115 kron na dan. Stavbinski podiet-niki na so sklenili znižati delavske Dlače za 30%. Prišlo bo torei do štraika stavbinskih delavcev, kar pomeni, da se usta-
vi	delo pri eradbi kakih 300 manjših ali večiih stavbinskih obiektov. Dokler soor ni poravnan, nai nihče izmed stavbinskih delavcev, nod nobenim poroiem ne po-tuie v Zaereb.
Shodil	""
Tržič. Kraj. strokovna komisija sklicuje v nedeljo 5. septembra ob 10. uri dopoldne v dvorani konsumnega društva protestni shod zoper podaljšanje osemurnega delavnika. — Delavci in delavke, pokažite odločno voljo, pridite v velikem številu!
Ako pride berač na konja, potem ga nikdo ne more dohiteti, tako si misli stavbni pisarček Obreht pri tovarni Počivalnik na Teznu ter prigovaria delavcem, da naj delajo 10 ur. Dasiravno on predstavlja, da je podaljšanje delovnega časa najpotrebnejše, vendar ni imelo to nikakega uspeha in ravno tako tudi je ostalo bteuspešno glasovanje, ki ga je odredil. Delavstvo dobro zna. da dela on to na svojo pest, da bi se vodstvu prikupil. delavstvo pa bi vsled povišanja dela
popolnoma napravil nesposobno. O povišanju nadurnega plačila pa ni niti besedice zinil. Najbrže mu povišanje mezd za nadure ne ugaja. Njegov samovoljen naskok je bil proračunjen mogoče na nezavednost delavstva. Mogoče ga je ta naskok podučil, da bo pametnejši in bo v prihodnje take poizkuse opustil. Ako pa res ljubi tako močno glasovanje, potem naj pusti glasovati radi svoje osebe 1 in doživel bo modre čudeže.
Gorovlie. Dne 14. avsrusta t. 1. smo imeli pri nas shod tukajšnjega delavstva, ki je zvenel kot protest proti rovarenju delodajalskih organizacij zoper osemurni delavni čas. Kot govornik je nastopil s. Leskovšek iz Celja, ki je svojo nalogo rešil v splošno zadovoljstvo poslušalcev. Končno je bila sprejeta primerna resolucija ter poslana na ministrstvo za socijal-no politiko v.Belgrad.
ISazsreo.
Sedmi izkaz pokraiinske strokovne komisns za Sloveniio žrtvam z dne 24. aprila 1920. Do sedai fe izplačanih zneskov od katerih so oreieli: Saeadin Marna-1200 K. Černe Cecilija 700 K. Folner Gregor 700 K. Stranščak Franc 1000 K.
Mednarodni koneres krolačev se ie vršil od 15.—20. avgusta v Kodaniu. Zastopane so bile Anelija. Belgiia. Danska. Franciia. Nemčija. Holandska.. Avstrija. Amerika. Švedska. Švica in Češkoslovaška. Zastopanih ie bilo 615.000 članov. Zbor se ie izrekel za razredni boi. Osred-nie tainištvo ie bilo premeščno tz Berlina v Amsterdam in za tainika ie bil izvoLien sodrus? van der Heec. Mednarodni odbor ie sestavKen iz šest sodrueov različnih narodnosti in iz tainika.
Obvestila.
Celje. Sodrugu R. Čebularju v drž.
cinkarni. Z ozirom na Vaše sporočilo, da se Vas sumniči kot pisca članka, ki je bil priobčen v 31. številki „Delavca“ z dne
31.	julija t. L, Vam potrjujemo, oziroma izjavljamo, da Vi dotičnega članka niste pisali.
Izdajatelj ta odgovora! urednik IVAN TOKAN
Tiska »Učiteljska tiskarna* ▼ IjubljanL,
COSUL1CH-LINE
s TRST—NEW-YORK s
Odplov parnikov Is Trata i
8. septembra.....ARGENTINA
20. septembra	«	.	.	.	.	PRESIDENT GRANT
8. oktobra.......PRESIDENT VVTLSON
16. oktobra......BELVEDERE
31. oktobra	ARGENTINA
3. novembra	....	.	COLUMBIA
EMT Odhod od Ljubljane 3 dni poprej. 'VPUI
Vojne liste prodaja in prostore za potnike iz Slove* ni j e pripravlja edino!
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
iiiiiiiSiieSiiii
T®
IICITEUSKR TISKARNA
LJUt Miikanska ulita itn. s.
%-D rtgistmnt uiraja i nujo« mm
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmoder* nejše plakate ln vabila
-	za shode ln vesellee. -
LETNE ZAKLJUČKE
t
Najmodernejša uredba ta tiskanje listov, knjig, bro-
-	Sur itd. Itd. - v
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
Sodrugl!	Zadružnik!	I
Vlagajte svoje prihranke v testno hranilnico 11
Postni čekovni račun St 10.B82.
Telefon interurban it. 178.
K0NSUMN0 DRUŠTVO ZA SLOVENIJO
ia jih obrestuje po [ . . čistih 4%.
hranilnem oddeiku hranilne vloge
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4V*#/„. j Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaSa po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad ■■■■	2	milijona	kron,	kakor	tudi	skladi, rezervni, deležni in dr.
Vioge sprejemalo In izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so:
V Spodnji SiSki v Ljubljani; na Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul, Sodna ul Krakovski nasip; Rožna dolina (obS. Vič); v Tržiču na Gorenjskem, na fcsavi (obč. Jesenice) n; Gorenjskem; na Jesenicah (pri Fdrjanu); Koroška Bela*Javoruilc; Borovnioa; Radovljico Kranjska nora; Mojstrana; Celje: Šoštanj; na KoroSkem: GuStanj, rrevaljo, Mežica, Orna 1 Črna II., Pliberk; Maribor; Litija; Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik, Pragersko; Križe pri Tržiču Sv. Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Store pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom ~	"	-	tina;	Radeče-Zidanmost;	Poljčane.	=====================
Rogaška Slatina;
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13. Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.