rokodelnih
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družb
Odgovorni vrednik //r. *tfnne# JBteiweis.
Tečaj
V sredo 11. maliga serpana (julija) 1849.
hist
Po té tni v ever
a góre zahaja Ze sonce žaro, Verhovje le gaja In gór je svitlo»
Ze slavcika petje Po gojzdu doni, Pa med-nj zapletje Se muren ěkrikrL
V
Ze kosci, žanjice 17, polja gredó
Fantiči, deklice
y
5
Prijetno pojó
Iz dimnikov skaka Visoko že dim, Večerja že čaka Pripravljena vsim.
njed ali topol beli, sivkasti ali černi (popnlus alba
9
canescens, nigra
y
Silber-, graulicher-schwarzer Pappel
baum), ki na vec krajih v mokrotnih gojzdih rastejo;
na Krajnskim se jih na Gorenskim, Delenskim in Notrajn
veliko najde, posebno okoli Ljubljane, v Z ad o
brovi poleg M. D. v Dolu i. t. d. Ti jagnedi pa niso
tista sorta
y
ki se visoki jagnjed (Pyramiden
Pappel
baum) in pa trepet lika (Zitter-Pappelbaum) imenujeta.
Pomoč
y
ce se krave pojati nočejo
S planine ženejo Pastirji govéd, Na pišli pojejo Med čedami sred.
Zdaj tiha pokrije Noc trudna zemljo De vsak si poěije Za delo novo.
y
M. Valjavec.
1Kmetijske skusnje.
Pomoč zoper metljaje ovcá.
Deževna létina, močirin kraj in kisla trava na mo-čirnih senožetih storí, de se ovce zapasejo in metljave postanejo (egelkrank werden");*k metljajem tudi rad g lén (Wassersucht) pritisne. Pameten kmetovavec ne bo sicer nikdar v močimih krajih ovác ředil, kterim nič bolj ne škodje , kakor mokrota. Tode mokre lé tine se ne dajo vbraniti, in ovce postanejo dostikrat metljave. Gosp. Jožef Taller na Koroškim je oznanil po svojih večletnih skušnjah pomoč, ktero oznanimo tudi bravcam Novic. Zraven suhe klaje je vsak teden tri-krat dal svojim ovcam gipsa z encjanovo stupo in soljó namešaniga, takóle: 2 períši (2 pesti) gipsa
v stupo zmletiga je
zmesal z 1 perisem solí in nekoliko encjanove stupe (Enzianwurzel-Pulver) in je takó metljave ovce ozdravil, zdrave pa metljajev obvaroval.
Ktere drevesa so okoli gnojniš nar bolji ?
Gnojniša naših kmetov so večidel takó slabo na-
pravljene
y
de Bog
pomagaj! Večidel so kmetje v ti
re či
tako zabiti, de še ne spoznajo, koliko gnoja vsako
léto zgubé
in ga potratijo v svojih nerodnih gnojnisih. Kap s strehe in dež jih prepéra, sonce jih prepéka
in veter jih suší, de grejo nar boljši gnojne reci pod zlo. Novice, kmetij ska prat ik a, Vertovcova kme
tijska kemija pridigovajo léto za létam, de naj bi kmetje
spoznali veliki dobicek pametno napravljenih gnojms
pa
pridigovajo vecidei gluhim ušesam. Pametni gospodarji pa si popravljajo gnojne jame in si takó pridelajo veliko več dobriga gnojá. Drevesa okoli gnojniša, ki ga branijo sončne prepéke in presilne sape, so zraven druge naprave posebno dobra pomoč. Vsako drevó pa ni krog gnojniša dobro, zató kér mu gnojnica rada korenine pokončá. Nek moder kmetovavec je skusil, de le eno
drevó je, kterimu gnojnica nič neskodje — namreč jag-

Dostikrat se krave zavoljo kake bol Pri tacih kravah se mora bolezii
ne po
y
če ne. vsi dr

dra viti
v
Ce se pa pri kravi clo nobena bolezin ne najde
poiskati in pomočki nič ne pomagajo.
? je
na
Tiroljskim tale pomoček po
Dr. Hechenberger
večkratnih skušnjah poterdil:
Sèneni drób (Heublumen) naj se kar je moč v nar drobnejši stupo zmanejo ali stolčejo, in ena pést te
štupe naj se dene v leseno škatljico ali sicer v kako
posodico, ki se dobro zapré eno žlico tinktuře špansk
Na to štupo vlij počasí ih m úh (Spanische Flie-
gen-Tinctur) takó, de se drob s to tinkturo práv dobro in tako zmeša, de se drob skozi in skozi imenovane
tinktuře dobro napije. Ta tinktura se dobí v apoteki, pa le če jo zdravnik zapiše , kér se mora zavoljo njene hude močí varno ž ni o ravnati
Ki
y
njo p
ktera je sicer zdrava in tudi breja ni, pa
pojati noče, se da vsak toliko, kolikor je s tr
d
1 v
na t
p erstm
želodec te štupe
grabiti
mores;
n a j e z i k se ji ta snofek štupe spravi, in skerbí
y
de
jo pozi
li
Dokler se kravi ta štupa dajé, naj se ji nikar ne
dajé poparj
ali sicer mokra piča ( Futter.) Zeje
naj pa nikar ne terpí.
Po 6 ali 10 dnéh se že večidel pokaze, de je to zdravilo pomagalo. Po tem naj se ji pa več ne daje
in spet navadna klaja pokládá
De naj se imenovana
tinktura s
m drób am zmeša
, ni prazna rec
y
skušnja je učila, de nobena druga zmes tako dobro ne pomaga, kakor seneni drob s tinkturo španskih muh. Seno pa zna biti, kakoršno je; tudi otava je dobra. Sicer se pa ni clo nič bati, de bi imenovana tinkturž kaj škodovala, če se takó rabi, kakor je bilo ukazano
žlica te tinktuře je
V «
del tudi zadosti. kra\
poziviti
to štup
y
treba
y
le stari, bolj medli živini je
ki io brez škode, vživa.
y
dajati
y
delj časa Ce bi se pa
přiměřilo, de bi začela krava potem kri scati, naj se berž jenja s to štupo — in naj seji daje moke lanen i-ga semena piti.
120
.Jurée razlaga sr oj hnu stricu
cesarski patent od 4. sušca zastran desetine
tlake in druzih dávšin.
5
ki
čéle
Take desetine so tedaj vse drugačne, kakor tište
?
so se iz z a cas ni ga
aj
ali
tant
za
Pri
v
če hoče
y
en
kos grunta
h desetinah zamore vsak posestnik
komú proti tem v najém dati
?
Ceterto pismo
Ljubi stric!
Preden Vam patent 4.
susca tega léta dalje raz
lagam, Vam moram se povedati, de v 5. in 6. razdelku lanjskiga patenta od 7. kimovca so take davsiiie imeno-
de mu za toliko in toliko lét, ali pa dokler najemnik (štantar) živi, izgovorjeno mero svojiga pridelka od-rajtuje. Posebno pri
vada, de se za celi čas življenja najemniku dajó proti tem, de mora najemnik tretjíno pridelka fvsako tretje
vinogradih je v več krajih ta na
vane
y
ktere ne zadevajo nase dezele, ampak spodnjo
^ odrajtovati
avstrijansko dezelo in nektere druge, kakor posta
vim so: pravíce in davki, kteri izvirajo iz osébne podložne zaveze, iz varstvine razmere, iz gosposkinih sodniških govorjenje; zakaj
pravíc i. t. d. To
vedro mosta ali vini
faki začas ni najémi pa se ne stetejo k davši-nam podložnih kmetov, od kterih je v tem 3. razdelku
Je
• f
pogovorjeniga najema prete
tedej, kar
v imenovanih 2 razdelkih po
kel, in ce posestniku ali najemniku ne kaže, stari kon
pisano stoji, so Vam neznane reci, zató kér pri nas trakt tacih pravíc in tacih davkov ni; tedaj Vam jih tudi razlagal ne boni. Nam je le tó treba véditi, kar nas
ponoviti, ga
smétá popolnama razdreti, ali pa no
viga napraviti
Takó, dra
str
ie ! se razume 3. razdelk. Zdej ga zadeva. Torej grémo v razkladanji cesarskiga patenta od pa se enkrat preberite , in lahko ga boste razuméli od 4. susca naprej , in pridemo h 3. razdelku téh postav. konca do kraja.
Z Bogam
3.
tega patenta zapove
Vaš z vest J
»
V postavah 3. in 6. razdelka lanjskiga patenta
'i*
je zapopadena sleherna desetina, M.Z fÉOStUT
(od 7. kimovca ktera na gruntnim posestvu stanovitno obstojí, čeravno iz podložne zavéze ali iz gosposkiniga nadposestva
za
ohranjenje gojzdov
od cesarice Marije Terezije danih.
(Dalje.)
(grundherrlichen Obereigenthume) ne izvira.
u
26) Kér se je zvédilo
i
de kmetje za ograjo per
V drugim pismu sim Vam že povédal, de s le- travnicih in spasnikih, per apnénicah, in
herna desetina
škodovanjem
j
y
naj ima to ali uno imé, ima le z od
»
za druge řeči
per
poslopji, v svojih
to je
s placilam jenjati.
Ta 3. razdelk pa zdej bolj razločno pové, de pod
vésa sekajo, in vsako
gojzdíh mlade dre léto veliko mladih drevés zatare
in grajsinskih
, posébno pa veliko mladih smrék in hoj posékajo in zgorej imenovano postavo je vsaka stáno vitna dese- takó gojzdam grozno veliko škodo storé, de drevésa,
tína
zapopadena,ceravno
ne izvíra iz zaveze podložniga
iz kterih bi bil lés za
pohistvo in derva, ne
morejo verha
kmeta do gruntne gosposke, ali iz nadposestva osposke.
gruntne
o* »
Tukej je treba, de Vam nektere reci bolj na tanjko
dorasti, zató je Nasa milostiva volja, de se ograja s takimi drevesi, ktere bi lahko za lés ali za derva ve-
terdo prepové; in
like zrastle, in se
drago prodale
y
razložim, od kterih se bo na dalje večkrat govorilo, de jih boste na tanjko zapopadli, in te reci so: kaj je nad-posés t v o (Obereigenthum), kaj je vžitno posestvo (Nutzeigenthum), kaj je pojerbljivi (emfitevtiški)
ograja s takim lesam se le v tistih krajih perpustí, kjer je preveč lesá, de se prodati ne more, ali vender naj svoje njive, travnike in verte s takimi deskami in ran-
tami firradé. ki

?
so iz tistiga lesá, kteri nikoli velik ne
nájem ali st ant (erbliche Pacht), kaj pa za časni zřaste. Mertve ograje pa so in ostanejo prepovedane
nájem ali étant (zeitliche Pacht)?
Ce seje v starih časih kak vitez kakšniga zemlji-ša v boji polastil, ali če kak grajšak celiga svojiga
kakor smo jih per peťioznosti od pase sploh prepovédali
7
y
in sicer takó, de sedajne mertve
v •
grunta ni hotel ali ni mogel obdelovati, je svojimu poslu
y
ograje sčasama s zi-meje naj le tako dolgo ostá-dokler se žive ne zaredé. Tudi se bo veliko lesá
vimi namestijo, in mertve nejo
ali kakimu drugimu, ki
ga je za tó prosil
, en kos tega
perhranilo, ce
si gosposke
perzadénejo, kakor se v ne
grunta v vžitek dal. Za to vživanje mu je mogel de
kterih Naših deželah k pridu godí, de hise, hléve, se
ali pa
seti del pridelka, to je, desetino, odrajtovati, nice (jSchupfen) in kar je taciga, z nežganim ali takó
mu ie še kakšne druge davšine dajal. To je bil imenovanim egipškim céglam ali pa tudi s kamnjem zi-
v nájem ali štant prepušeni grunt, kteri se pa ni dajo in Ie podstréšje iz lesá delajo. Za ograjo pa naj mogel nikdar več nazaj vzeti, ampak sin ga je germovje ali ternje sade, in kadar že nekej lét ra-
pojerbal po ocetu, po sinu zopet sin, ali drugi dedje (verbi) in tako naprej. Take lastníne se imenujejo po-jerbljive lastníne ali
y
s kancelijsko besedo, emfitev
tiške lastníne
y
tode
pri tacih gruntih ostane grajšak
ste, naj grabne ondi skopajo, kjer hocejo živo mejo iméti, in naj mlade ternjeve drevésca v dva reda za-sadé, ktere se takó zarastejo, de zavolj močniga ternja živina ne more skozi predréti.
Sicer bo pa tudi dobro, če se per tacih mejah
?
vedno nadposestnik, podložni kmet pa je vživavni posestnik. Iz tacih pogodkov ali zavéz so se iz nad- kakor bo spodej rečeno, vsako léto nekej dreves po postestva začele stanovitno obstoječe desetine, razločku zemlje per hišah, vertih, travnikih in spašni ktere se morajo ravno tako s placilam odkupiti, ka-
kor
IV U1 druge mailu V line UCWCllllC Z<» CCrKVe , tičUIIUMiailt?	J	iuui tu »naumi gujuuaiu » wiaw pi\uvv«»,
(kloštre) in za farovže, ktere ne izvírajo iz nadposestva. de hojam verhove režejo, ter jih za známnje oštaríje
t i • v	* ř v (	«	J m m	«	• t f 1	1*1	T	'
stanovitne desetine za cerkve, samostane
m* m
kih zasadi ; le ob mejah naj tedej drevésa stavijo.
27) Kér tudi to mladim gojzdam veliko škodva
Ti postavi se takóle glasite: Tretji razdelk: »Vse dolž
pred hiso
obesajo, in takó
skozi léto veliko drevés za
tarejo
nosti, delà in davki vsake baže, ktere iz podložtva izvirajo Naše
y
in podložno zeniljiše zadevajo, odsihmal nehajo ; ravno tako tudi nehajo vse odrajtvila v blagu (Natural), v delu in de-narjih, kteri izvirajo iz gosposkine gruntne oblasti, iz de-setinskiga, varovavniga (Schutz), fogtijškiga, gorniškiga in soseskiniga gospodstva in ktere so se dozdej mo^le odprav-
ktere bi seasama velike zrastle , zató je tedej
zanaprej ne smejo več verhov sékati.
povelje, de
ampak známnje ostarije naj iz hojevih vej ali iz hojev*ga berstu, kakor je v Našim velkim méstu na Dunaji v
ali naj pa leséno kupo ali bučo, ali
navadi
y
narejajo
y
tudi zelen venec pred hišo obésijo, in to naj po vsi
ljati ali od kmetiškiga posestva ali od oséb; tudi je jenjalo deželi spolnujejo ; kteri se pa po tém ne ravnajo
placilo zavpremenjenje posestva (prepisi) med živimi in po smerti.« Šesti razdelk: »Za delà, za davke v blag:u in v denarjih, ktere je posestnik grunta svojimu grajsinskimu, desetinskimu ali fogtijškimu gospodu mogel odrajtovati, je
berž ko berž primerno odškodovanje odmeriti.«
y
naj
jih ojstro kaznijo ali štrafajo.
zano
y
28) Kar je zdej tukej zavolj znamnja oštarije ukase tudi tista navada, take drevésa za ute ali za
sénco per preeesijah sekati, ojstro prepové
lai
29) Kér je škodljivo drevésa beliti, jim kožo na čenjati, jih vertati ali narézati in kakor pravijo
Kolera namreč ima lastnost, de se začne skorej
j i ■ i ■■ skusiti, ako bodo
, poza skodle, hlode, ali kole dobre, tako
vselej s tem, de začné člověka p
mna dri s k
9
9
tudi pastirji drevésam kožo olupijo in kozule
g-na ti. To gnanje na meliko terpí dostikrat več dní
jagode Bolehni clovek se
pri tem, razun de
iz nje delajo, s tem se veliko drevés zatare, de vsah-nejo; zatorej tudi še prepoved oponovimo , drevésa ver-
zunej tistih, ki jih mislijo posékati, in naj
čuti
se enmalo slaběji ga

navadno dobro ima
jed mu diši in svoje delà
9
tati ali beliti skerbé tište izvéditi, kteri drevésa vertaj rezavajo, in naj
opravlja. Naglama pa gnanje na drisko, ktera se do
_ J	V _ ____»i	1	* V «	i	T	...	.
stikrat se ne porajta ne
9
9
lu pij o ali
huj
postane, dostikrat brez
jih za to škodo z
ojstrostjo štrafaj
posebniga vzroka, dostikrat pa zavolj
Sosébno naj pa glédaj
jagodobi
dusnih pregibov, strahú, jeze ali
f
in naj jim vžitji pijač in zdravil, ktere kri
) jedil, prehlajenja žalosti, posebno pa po
gr ej ej
posta
ne le samo šrangarji, gojzdarji in gojzdni gospodarji vim po vžitji zavretiga, kuhaniga vina, černiga kafe njih koše in košarne ogledávajo, in če kozule ali kaj
ta, ruma, zganja, popra,
9
sladké skorje ali cimeta, Hoř
druge posode iz drevesne koze najdejo, naj jim jih z manovih kapljic i. t. d., in driska se preverže v pravo jagodajni vred odvzamejo.
Če pa vender le kteri s tako posodo v mesto ali smertno nevarnost pripravi, kteri ga dostikrat nar ime
paipp 9 ■■■ ■	■■ ■
kolero, ktera potem bolnika v nekterih urah v narveči
v predmestje zaleze, naj
mu jo z jagodami vred mestni nitniši pomoč zdravnikova ne moi
oteti
služabnik ali čuvaj vzame.
30) Tudi je drevésam škodljivo smolo izrezovati kakor tudi travo ali resjè kositi in s železnimi grablja
9
mi grabiti, kakor tudi laze
ejati ; vse to je sicer
drévju skodlj
9
pa se vender zavolj potrebe ne more
čisto prepovedati ; zató se tedej le v tistim kraji
9
kjer
ravno sékaj
9
ali pa z vedezam gojzdniga gospodarja
v nar dalnjim kraji gojzda to délo dopustí, kositi pa v gojzdu in s železnimi grabljami grabiti zunej resjá je zanaprej terdo in pod štrafingo eniga zlata prepovéda-no, in
kdor taciga zatoži, dobi tišti v kazen plaćani zlat v dervoséku je pa to zadnjič imenovano délo dopušeno
>
31. Kjer sékaj o se ravno
prepové mlade búkve
izkopavati, de jih drugej po redu zasadé, pa je per tem
vender tréba skerb iméti, de jih pi
ne vzamejo in
de jih le ondi dajo kopati, kjer je nar menj škode, kj se koreníne druzih okoli stojećih drevésc ne ktere bi sicer vsahnile.
oškodovajo,
Kér se iz murb ravno tako kakor iz bukev dervo
red a
je mo
palir da zasaditi, naj tedej raji murbe
9
kjer
sade
(Dalj
sledí.)
Skušnja je na Dunaji tudi pokazala, de se je kolera večidel iz prejšnje zanemarjene ali slabo ozdravljane driske začela.	;
Posebno pride tedaj na to, to o začetku malo
porajtano drisko ustaviti, ktero se mora o zače-njanju ali že v popolnim nastopu kakor pervi zače-tek kolere misliti. Tako je mogoče vbraniti, de se
bolezin do viksi in življenju nevarne stopnje ne razsnuje. Gotovo je pa, de zdravniška umetnost večidel to drisko ustaviti, in torej koleri o njenim pervim začetku v okom priti zamore.
Iz
tega
se dajo naslednji imenitni in tudi tolažijoči
uki za vse kraje posneti, kterih še kolera ni
dosegla.
1.	Odslej ne nob en e driske v nemar pu šat i.
2.	Zoper njo, ko se začenja, nikakor ne tako imenovanih domaćih zdravil se posluževati, nar-menj pa tacih, ktere kri razgrejejo, kakoršne
smo zgorej imenovali.
y 3. Koj, ko začne driska opominjati, se v posteljo vleči in se vsake jedi, razunlahke goveje žu-
pe
9
in vsake pijace, razun vode, zderžati.
4. Brez
o dio ga
po zdravnika poslati
9
kér
Mako se kolere ogibati, in kakó ta
krat zireti . ile bo prar
Kolera se od dné do dné bolj razširja in i
♦
že tudi
v slovenske kraje pomikuj
Treba je tedej, de se te
ptuje
vdru simo
nas
or
9
9 9
ki nas je že enkrat obiskala, zdej ko
ostinje i pride
je treba, de nas pazlj
n e
t
De
je pa ne vstra-ajde, ne pa de
oemarne zal Kolera je ku
in po kužni šegi se je pritêpla
nam iz Azij
9
zató se
tska kol
menuje
v
azlocek tište kolere, ktera je, dokler svet .stojí, tudi
pri nas dom prikaže.
in se vsako léto poleti sèmtertjè
Aziatska kol
se očitno ka
pa je čudna bolezin ; dostikrat
9
de jo zdravi clovek od bolniga nal
ze ho
9
večidel pa ni takó, in skušnje kažej
de d
>
d r a v n i k
in
trežniki bolnikov,ki so imeli
vedno z bolniki opraviti, je niso
lézl
T
pot
J
skušnja nam zamore biti močna tolažba, se kolere
ne prevec bati.
Ko se je na Dunaji létas kolera zopet prikazala je oznaníla zdravniška komisija poglavitne vodila
9
kak
se i
b času kol
t
9
ta poduk
je unidan poslovenil
91
Pravi Slovenec", po kterim
ga
vecidel tudi svojim bravcam na znanje damo ter prosimo, de bi ga bravci krog in krog razglasili. Takóle se glasi práv po domaće :
K
se je,
de
ne
ploh
9
vunder tù in
tam začela pokazovati. Ceravno se mora ta pričetek
lostna prikazen imenov
?
je vunder velika tolažba v
tem, de je
z veliko previdnostjo vunder večidel mogoče,
se hudih nasledkov te bolezni obvarovati
zamore samo on po razmeri posebnih okoljnost in životne postave primerno pomoč dati.
5. Nobenih očitno hvaljenih ali na prodaj ponu-janih zdravil zoper kolero ne vpotrebovati, kterih
mnoge so se doslej bolj škodljive kakor koristne skazale. Odsvetjajo se tedaj ojstro vse take zdravila.
'I*
6. Zmerno jesti in piti je vselej, posebno pa o kužnih boleznih, priporočiti.
Slabo in dostikrat škodljivo pa je , svoje navadno
9
življenje naglo premeniti in druge jedi in pijace vzivati kakor jih je kdo vajen. Ostani tedaj vsak pri svoji
navadi (se vé de
9
v
ce
nisi rázuj z dano živel) in ne
boji se prihodnje ali že nastane bolezni. Sploh se je va-rovati vsake terde, premastne jedí, slabiga polsprideniga
mesá, spridenih nasoljenih rib
9
gob
9
slabo zameseniga
kruha kmalo po peki, nezreliga kisliga sadja, po kterim rada merzlica ali driska pritisne. Posebno škodljivo je želodec preopasti, zlasti na večer.
7. Prehlajenja, posebno razgretiga
V «r
ZI
vota, se je skerbno varovati. Zavoljo tega je tre
ba
9
se po potrebi létniga
časa
oblačiti in
noge
na gorkim imeti. Panikař ne prevec
gorko
vedno se obla-
čiti
kér se tako člověka preveč spoti in ravno zavoljo
pràv lahko prehladi. 8. Zmerno vživanje čistiga zraka pod milim nebam, životne, moči primerjene in člověka ne preveč oslabijoče
tega
delà ohranijo život pri
moči
in obvarjejo kolere kakor
sploh vsake bolezni. Zdravi ljudjé, kteri imajo svoje delà
*) Če cio ni mogoče, kakiga zdravnika v roke dobiti, de je
clovek popolnama zapušen zdravnikove pomoći, je treba, de íjudjé za kakošno pametno pomoč sumi vedó, in od te bomo
drugo pot govorili.
Vredništvo»
i 22
navadno v
hiši, se morajo
tedaj vsaki dan kaj casa pod od peklenskiga obseden krici na vse
o*
»
erlo :
milim nebam sprehajati in scasama tudi bolj osorniga vremena privaditi. Slabotni, hiravi ljudjé pa nej prosti zrak s previdnostjo vživajo ; posebno se imajo osorniga mokrica in merzliíra vremena varovati.
ispred očí proč od hiše, in nikdar
• v
33
poberi
se
vec se mi ne prikaži
r---^	7	w------- (---— ------1	7
ti si copernica, zdaj še le vém , in copernica nič
?
JIH
druziga ne zaslušiš." hiše
Odsihmal je
zginil
lepi mir iz
kjer je bila pred ljubezen in zložnost. Od tega 9. Spanje je za ohranjenje in ponovljenje moči časa je bilo pri omenjenih zakonskih vse premenjeno,
svoji nespameti in sla-
kakor nocí, ki jih prečuje. Pojdi tedaj vsak večer zgodej bih mislih do svoje žene pekli, dokler ni bil imenovani
potrebno, in nič ne stori cloveka k bolezni bolj nagnjeniga,
in bedasti mož tako dolgo ćasa v
or »
oljufivec svoje zapeljivosti obdolžen, za
v posteljo in varuj se ponočniga roje nj a in vsi-ga r a zuj z da nj a, ktero cloveka oslabí in bolehniga delà, in po zasluženji od komesije kaznovan.—Kadaj bo vun
taciga izvižan,
10. Zmerno vživanje
zganih
pijac se zamore
der konec neumnih vraz, ktere goljufam mavhe polnijo
samo temu pripustiti, ki jih je va jen. Nic pa ni o ljudém pa toliko skode prizadenejo !
?
koleri nevarnisiga, kakor pijanost, in skusnja je pokazala, de je kolera ljudi, ki so bili pijančevanju vdáni, v pijanosti naglama napadla in v malih urah skorej
vse pomorila.
11
S tiš želodcam člověka bolezni rajši napadejo;
nasvetje se tedaj, zjutraj kaj
go rki ga
v
se vzeti.
12. Silno veliko je v vsaki kugi posebno pa o koleri na snažnosti ležeče. Iz skušnje se vé, de nobena bolezin takó zlo, kakor kolera, za nesnažnostjo ne gré. Posebno škodljive so v tem ožiru z ljudmí napolnjene in slabo prezračene (preluftane) prebivališa; zavoljo tega je dobro, ob času kolere v prenapolnjene prebivališa menj prebivavcov djati, ali pa če je mogoče, tako natlačene
Zlasti pri ubožnih ljudéh nej
gostače
cisto preseliti, gosposke na to gledajo.
Slaba studenčina, zanemarjeno trebljenje gnojníš slabi odtoki nesnažnosti, opušeno čejenje sekretov ne delajo samo poti koleri, ampak ji še zlo zlo pomagajo
3
v •
prezrakujejo, če
v njenim razsirjanji.
13.	Prebivališa se nar pravniši se okna odpró in brinov lés na železni lopati s plamenaní vžgč. Takó se sprideni zrak narberžeje iz stanic přežene.	~ 1
14.	Dušni pokoj je narposebniši in nar gotovši
angelj varh vsih ljudi zoper vse bolezni. Varuj se tedaj vsak jeze, hudovanja, tarnanja in strahu. Kteri se bolezni silno bojé , nej se vsiga varjejo, kar bi jim bolezin naključiti utegnilo. To se jim resno nasvetje. Pa se bolj se bodo varovali, če svoj prevelik strah in bo-ječost s prepričanjem ob moč denejo, de je ložeje mogoče, z natanjčnim spolnovanjem imenovanih vodil in s pravnim življenjem bolezni oditi, kakor če se v nepre-
nehanim strahú živí, po vsih zoperbolezinskih pomockih roke stegajo, nenavadno strahama živí in v zapertim spridenim zraku prebiva.
V sklepu nej je še v tolazbo povedano, de kole
ra
kakor skusnja ucí, bolj in bolj svojo moc in nevar-nost zgubuje, kolikor bolj se v zmerno tople kraje po-
v našim podnebji ptuja bolezin lahko
3
mika, in de se ta
odverne in odpravi, če je življenje zmerno in pametno in če se zdravniška pomoč ne zamuja.
Varite se vraz.
Na Dolenskim pride v neko vas en lenuh, ter se potika okoli in svoje bedaste marne lahkovérnim kmetam trosi, posebno pa je kvasil, de zna točo ne le odvraćati , tem več narediti, bolezni živine in ljudi bolje kot vsak zdravnik ozdravljati, in zlo vsakimu narediti, (začarati). Posebno stare babele so va-nj vse zaupanje ime-
le.
Čujte
3
kaj se en dan zgodi? Kmetu ravno ta čas
po nesreći ali nepazljivosti konj in en prasec krepata;
to zvediti hiti premedeni slepár', kakor
od hudiga vès
navdan.k
, « nesrecnimu kmetu, in mu sirokoustno vgovar-jati jame: „Vaša žena je veša, na vas je serdita , pa vam je to nesrećo naredila ! Bedasti mož vérje temu grozovitnimu besedovanju, ter zažene nad nedoižno to-
Nak, copernice pa jez pod streho
jo začne po živinsko pretepati, in ko
varsico serditi
imel ne bom"
glas.
33
3
J. Kor ban, bogoslovec.
f
Se
nehaj zastran zjedin jen ja
Krajnske dežele z Goriško in Istrijansko.
Posebno Slovencam v Istrii in na Goriškim v prevdark.
Za domorodnost in pravico vseskozi goreče vneta „Slovenija" se v 53. listu pod nadpisam „SI o v e n ci !" tudi pràv iskreno poteguje za zedinjenje zgorej imenovanih deželá, od kteriga so „Novice" v 26. in 27. listu go-
vorile. Med druzimi tudi Krajnsko deželo v resnici za devajočimi řečmi svetje „Slovenija", de naj bi iz Lju bljane deputacija šla k Cesarju in ministram na Du naj 3
stranke in vbraníla ločitev teh deželá.
ki bi razjasnila samopašno prizadevanje Laške
Mi poterdimo
resnične
besede
tistiga
c
û mo-
a so
stavka; zastran deputacije iz Krajnskiga pa nismo
Slovenijo" edinih misel.
P e r v i č : jez vsimi deputacijami na Krajnskim silno
s
3?
tezavna rec. Ce ne grejo vsi Krajnci s tako deputacijo kakor s procesijo, se bo berž til in tam kakšin protivnik oglasil in bo zakričal : „Kdo Vas je poslal ? kdo
Vam je naročilo dal?" Resnico
exempla sunt odiosa.
je poklical naš
v ř
tega skusnja uci,
in
D rusri c:
deželni poglavár unidan
j
3
iz
ko se je ta reč na ministersko povelje posvetovala Ljubljane in iz več krajev Krajnske dežele okoli 30 zaupnih móž skupej, in sklep tega zbora je bil: se v iménu Krajnske dežele krepko po teg niti za zedinjenje imenovanih deželá v eno kronoví-no. Ta sklep se je predpoložil ministerstvu na Dunaj
in mi
zamoremo zagotoviti,
de
3
ce to pismo ne bo nič
opravilo, bi tudi deputacija nic ne dosegla. Vosila Krajnske dežele so v tem pismu ministerstvu krepko in od-kritoserčno razložene. Krajnci smo tedaj vse storili, kar nam je storiti mogoče.
Tudi Lahi so za-se storili in še delajo, svoj cilj in konec — ločitev od nas — doseći. Ali so pa Slo-
vani na Istriškim in Goriškim kaj storili, de bi
se z nami zedinili in prizadevanje Lahov vnicili? Nasa
misel je tedej
Tretjič: de naj tudi Slo van i na Istri ški m in Goriškim svoje vošila oglasijo ministerstvu ali po
pismu ali po deputacii. Lahi so ze govorili; Krajnci smo tudi že govorili, zakaj S lova ni molčé ? Sej ni no-
benimu ljudstvu prepovedano, po vstavni poti prositi in svoje vošila v imenitnih rečéh vladi razodevati. Sej tudi ni treba sovražnih besedi do svojiga soseda; z rahlo
besedo naj se resnica odkritoserčno pové. Nobeni narod
svobodno naj vsaki na-toliko Krajncam depu-kakor marveč našim bratam v Istrii in na
nima pravíce druziga siliti, rod ravná ; potem takim ne tacija
gre
3
V
Goriškim.
/

hl iforih potitishih gospósh.
Po novi vstavni vladi bojo tudi povsod nove

#
Pod pol i ti ški mi gosposkami sezapopadejo vse tište, ki so
kantonske ko-
Sodniške gosposke so pa dozdej bile:
apolacija. mestna in deželna sodnija (Stadt- und
bile dozdej: gubernium, kresije in misarstva.
Landrecht) in kantonski sodnik i.
sposke
133



»
sposke postavljene. Celo cesarstvo bo, kakor je že v maknjeno. Slovanské knjige bi se pa vender le dobro
Novícah povedano bilo, v nove kronovíne razdeljeno; prodajale, kér se je slovanski duh po lanjskim sušcu
slovanskih knjig bi njimi obilno previdili
vsaka kronovína večiga obsežka bo razdeljena v nove povsod mocno zbudil, in prodaj kresíje in vsaka kresija v nove kantone.
se
Cesar so unidan poterdili osnovo ministra notranjih
gotovo
pa
ne kèsali, ako bi se
V
z
naši
knjigarji ne spoznaj
svoji
dobička in
opráv, po kteri naj se politiške gosposke vravna- zares je takó tezavno, kako slovansko knjigo iz Lju

9
ktere bojo téle:
bljane dobiti, de
neki rodoljub, ko je
.IH 1/ WVJ"	f	™ J---- --------7 ""	«V JV »CD Jul
Vsaka kronovína (kronína dežela) ima glavárja, Ljubljansko slovansko knjigarstvo pisal
ves nejevolj
;n cez Buch-
: Die
ki je od Cesarja poterjeni namestnik vladařstva. Njemu so druckereien sind in Laibach ausgezeichnet, der Buch podverženikr esijski pre dsto j nik i, ki vodijo kresijske handel im Slavischen aber ghort derKatz zu"—ni kri opravke. V manjših kronovínah, ki niso razdeljene v vice govoril. Pràv zlo tedej želimo, de bi se v Lju
kresije
9
bo kronovínini srlavár ob enim tudi kre
©
bij
lika slovanska knjig
eijški predstojnik.
ktera bi se poseb
vstanovila z mnogoverstnimi slovanskimi
9
Nar nižji stopnja so kantoni ali becirki, kterim řečmi pečala, pa ne na tihim, ampak de bi spodobno
so pre dp o stavljeni kantonski glava rj i, kteri stoje
pod kr esijski m predstojnikam.
V pomoč pri opravlih bo imel kronovinini glavar svoje svetovavee; kresijski predstojnik tudi svoje svetovavee; kantonski glavar pa kanton-
Vftlasoval v Zagreb
9
Celi
i. t
d
svojo zalogo in de bi z drugimi knjigarji
, Pragi, Dunaji,
Zad
Terst
v vzájemnost stopila
de
za
ske komis ar je.
Opravila polítških gospósk bojo obstale v tem,
bojo skerbeli za oznanovanje in spolnovanje postav, vstanovljenje in obderžanje varnosti splošniga pokoja in reda v odločenih kantonih.
De se bojo pa te nove gosposke kmalo kmalo vpeljale, so poterdili Cesar unidan predlog svojiga ministra. po kterim se imajo v vsaki deželi taki komisar-ji izvoliti. ki bojo po razdjanih starih gosposkah nove vpeljali. V vsaki deželi ima dozdanji deželni pohlavar predstojnik téh
Xovicar iz Izubijane
Vsaboto so skozi Ljubljano šli tisti Huzarj
kteri
so hotli s silo skozi Stajarsko na Ogersko zbežati svojim puntarskim bratam na pomoč. Nekaj so
9
«J
Avstr
vjeli
9
so
9
njih vodjev
nekaj pana Štajarskim
v
9
9
g a deset iga možáizmed njih po vojniški postavi vstřelili. Vse druge pa razun
imenuje, ki je bil njih poglavitni
eniga
ki se Deak
vodník in ki je zdej v Marburgu zapert, kjer ga bojo mende obešli, so povelje dobili, na Lašk
iti
Ko so
»
komisar jev biti, kterih bo
po
skozi Ljubljano sli, ni imel nobeden ne méča ne pistole
HB -	-	V #	-m	m m "m	-M	_ lim
velikosti dežele
ali 4
9
ali bojo le 3, ali
pa bosta le dva.
cr
Njih opravila bojo: 1) novo napravo politiskih ospósk od konca do kraja vstanoviti, 2~) za stanovanje novih k an celij in za napravo kancelij skiga hiš ni ga orodja skerbeti, 3) ministru nasvetovati, kteri vradniki (Beamte) naj bi se za te službe izvolili (le kronovininiga glavarja in njegove svetovavee in kresijskiga predstojnika pa bo minister po drugi
poti izvolil in Cesarju v poterjenje nasvetoval). 3) Ti komisarji imajo poslednjič tudi skerbeti, de bojo dozdanje gosposke svoje opravila no vim gosposkam takó izroči-le, de ne bo nikjer kaka zmešnjava vstala. Vsaki dan imamo tedej začetka téh komisíj pričakovati, ki bojo odpravile stare gosposke in napravo novih osnovale.
Bog daj, de bi se povsod taki kronovinini inkre-
bi
postav za
ozja so na konjih sedeli
d
tr
iz Dunaja v posvetovanje tudi v Ljublj
ktera je bila lani kakor za marsiktero tudi sa narodno stražo viditi
Osnova novih je prišla přetečeni teden
Gore čost.
drug
rec takó
9
je zlo vpadla; tedaj mende tudi v posvetovanji novih postav narodne straže, ktera
se zdej „purgarska bramba" imenuje, ne bo nobeniga
Odbor Ljubljanske mestne srenje je dokon-
prepira.
cal osnovo noviga sko m é t
kinig
d
za Ljublj
o m es t o (Gemeindeordnung) ; zdaj bo prišla ta mende še v posvetovanje velikiga mestniga odbora potem bo šla k ministerstvu na Dunaj
y
m
Ker so se
přetečeni Ljubljanski somenj ljudjé spet zlo pritožili
prostor pole
S
kro fabrik
9
de
ni za konjsk
sijski pa tudi kantonski glavarji izvolili, ki bojo ne le vikšimu vladařstvu, temuč tudi ljudstvu po volji, s kterim bojo opraviti imeli!
připraven, je sklenii mestni odbor spet v kravjo dolino,
de
i terg ima konjski terg
govej
živina
O g tas slovanské knjigarnice v
pa k c u-
krofabriki priti. Vkravji dolini bo pa treba z a voljo var nos ti lj udí pregraje z rantami narediti, in konje bolj po redu postaviti
kovaške
Ta teden seje začelo zidam
m
dravilsk
Jjjubljani.
tijske družbe na Poljanah v Ljublj
le na vertu kme-i. Moj ster Pajk
mojsterFlochberger sta zidanje prevzéla; gotovo smemo
99
P
SI
nam v 27. listu naslednje pričakovati, de ga bosta dobro in kmalo dokon
veselo oznanilo prinese: ;?Po mnogoterim nagovarjanji
T
teden se je začéla
t
krog
in krog
Létina
sim sklenii kupcevavstvo z
kterim
lovst
se dobro kaze; posebno krom pir je dosihmal tako lep
9
m
deli prevzeti, in vsaktere
ke tiskop
9
koj ko jih dobim, častitim prijatlam zadevniga slovstva po časopisu naznaniti. De se pa vsako naročilo pospeši,
ali uniga
de ga je veselje viditi k
Bo-

daj
de bi zamo
ts
to tudi
teg
mesca
A v .
reci
9
in de bi od gnjilíne nikodar
« v
slišali. — Včerajje přišel iz Tersta en batalj
gre
prosím vsaciga gospoda
narecja sto z a
dobiti želí, mi
9
kteri bukev iz
napis zauevnin uukuv, me- » i g a i c $ i m u to- »«i, ^
lož nika razločno pisano v moji junaki sprejeti in od Ljublj
tega devnih buk
m
dirj kiga
9
med kterimi so tudi grenadirji našiga kraj
gim ent
bili
log
in
bukvarnici oddati
z velikim veseljem so bili ti
opoldne

o štovani
Janez Giontini
Danes zjutrej so naprej marširali v Ptuj e na Stajarsko
Od vsih straní se glasijo pritožbe, de v Lju- Včeraj
brali oznanílo c. k. deželniga poglavarstva v
bij an i, ki je središe južnih Slovanov, ni knjigarnice, Ljubljanskim časopisu, de se bo kmalo za 5 milij
kjer bi se hitro in lahko dobivale slovanské knjige
naj
skill majhnih ba nkovcov po 6 in 10 krajc. med ljud
si bojo natisnjene, kjer koli bodi! To se nam toliko bolj stvo po celim Cesarstvu dalo, zató ker kufi
še toliko skuje
ebei
cudno zdí
kér
, knjigarji silno tožijo, de je po lanjskim sušcu tudi vso bukvarsko kupčíjo suša vzéla, in de silno malo knjig (se vé de nemških, kér druzih skorej nič nimajo) prodajo, kér je zdej vse v politiške reči za-
drobiž nima teka, ce se

H listu Novic.
Novicar iz mnogih krajev
Drugi dan tega mesca so bili Cesar tudi skoz in
sko z pri boji poleg Komarnske terdnjave pričijoči
9
po

124
tem so se na Dunaj nazaj podali
y
so bili v gledišu
z veliko slavo sprejeti. Cesar mislijo kmalo spet v voj sko na Ogersko nazaj iti. Po popisu vojskovodja Hay naua je znêsla Ogerska armada okoli Kom mož, izmed kterih jih je veliko več
50,000
padlo, kakor naših
Razjašnjenje.
Ko je pred 2. létama poštna kočija na Reski cesti obropana bila, se je hitro razglasilo, de so jo Ciči obropali ; ali malo časa po tém so zapazili hudodelce,
De so Ogri to terdnjávo zavoljo hud
kuge,
ki tam
razsaja, zapustili, kakor je bilo po casopisih oznanjeno, ili rés; in tudi pripovedovanje od velike vojske pri Ser-bobranu (St. Thomas) se ni poterdilo. Gotovo je pa de Rusovska armada pod vodstvam je puntarje v vojski poleg Kronstata (Sebinja) naEr deljskim premagala, in 21. dan pretečeniga mesca me
kteri niso bili Cici, ampak prebivavci Bistriškiga o kro g a. Tudi sedej se je bralo, de se je enako hudo-delstvo tišti četertik pred binkoštmi pri Po stoj ni zgo-
generala Liide
J	V 1
kér so Ciči)
nedolžnim, le
zató
eto Kronstat obsedla
Od poseb
velike vojske
dilo, in spet so Ciči (berž ko ne po
imenovaniga hudodelstva obdolženi. O ne-
v v	^
srečna okrajna Cicov! kjerkoli si pès nogo zlomi, tvoji ubogi prebivavci krivi! Ali so morebiti tudi Ciči vedili, de bo ravno na binkoštno nedeljo v Postojni na
so
V
se te dni scer ni iz Oirerski
• v
nic
slišalo
&
zve
y
gotovo
y
to pa je iz vsiga
y
kar se
?
de je
Ogerska
armada
sak
ulicah vojaška muzika igrala, in večidel vse prebivavce terga k sebi privabila, in de so tisto priložnost Ciči
dan v veči stiski. General B
si na vso moc pnza
deva celí
čez T
so (Theiss) vdariti in se z ostanjki Per-made združiti, pa cesareki topovi (štuki)
. de
mu ne pripusté mosta napraviti. Iz Pesta se zve
zapazili ter so vso sreberníno iz Postojnske cerkve po-kradli?! — Ne le na Cičih, temnč povsod se najdejo malopridni ljudjé , in ko bi vsaka srenja svoje domače
izročila
je Košut pri ljudstvu
zaupanje zgubil, takó de je s
potepuhe takó zvesto m o pravim casu pravici kakor se v pričijočih časih při Cičih godí, res
y
svojo vlado to mesto zapustil in se proti Segedin podal, kjer misli pod brambo Be m ove in Percelnov
žavni zbor začeti. Košutovih bankovcov
nično bi ne zamogli drugi
hudodelstva dopernašati.
hudodelci v iménu Cičo v
armade deržavni ktere v eno méro v Peštu in Debrečinu po 1000
Jelšane 12. rožnika 1849.
500
100
10 goldinarjev delati veleva
y
y
Ogerskim
Jan. Kerstnik
vic, Čic.
Mir at ko cas nic a.
nihče rad jemati noče; tode sili se ni lahko ustavljati
V Pešt
Je
?
dal vrednik ogerskig
časopisa
y
Zerffi
Alj si že kupil „slovensk

1
vprasa
po iménu, bukvice natisniti, v kterih neumnimu ljudstvu
nek orglar svojiga to\
Nisim je se ne , mu pravi
dokazati hoce, de Kosut Božja!!
mati je p
Od Bana J
se
sliši, de
združiti.
Deb
z
usovsko armado
rava mati se misli pri Bene tke
pa jo bom, sej ne veljá več, ko pol goldinarja. — Žena
y
y
to slišati, se nad svojim možem
zagrozí: „Še tega mer
vse ne
v
ěe niso v oblasti naše armade. Za bombe v balonih še ni bilo pripravniga vétra. Radeckitovo življenje je bilo unidan, ko se je po železnici iz Mestre v Verono
Ce
česa se manjka pri hisi, de bo zmirej po tléh snažno. To ti povém , de ne bom za njo pometala jo pa že ravno moraš imeti, jo imej zunaj v kurniku tam naj vpije kakori
?
kakorig
Zena ni vedila
de „slovenska gerlica" je ptičica brez perja
y
y
peljal, v veliki nevarnosti. Neki hudodelci so ravno hotli na enim kraji šine iz železnice vzeti, de bi se bil po-
ob pra-
/
znanito
v
se
tem vóz prekucnil—patři lovci (jagri) so vim času zasačili hudodelce in takó veliko nevarnost
častitim udam krajnskiga slovenskiga družtva. tekočim mescam malim serpanam se je začélo
odvernili. Hudodelce so berz vstřelili; lovci pa so dobili drugo léto samó literarniga slovenskiga družtva. Ti

zlate svetinje v dar. — Iz Rima je prišlo oznanilo de se hočejo Rimci Francozam podvreči, ker se dalej
kakó Pre-
sti gospodje udje, ki so létno plačilo le do maliga ser
braniti ne morejo. Vojska je tedej vtihnila pa se bojo med
pana
odrajtali, so tedaj
proseni, de naj za prihodnjo
seboj zastopili, to se
polovico, to je, do konca tega leta
y
ali pa
y
ce
pa se ne ve.
jim je ljubši, za celo leto
y
to je
y
do prihodnjiga mali
bivavci mesta Bolonije so poslali deputacijo k Pape- ga serpana svoj polletni ali letni donesek pisarnici slov.
ima povabiti, de naj se v Bo- družtva odrajtati blagovolijo. Domorodcam, ki mislijo
žu
v Gaeto. ktera
ga
lonijo preséli.
Nadvojvoda Jane z je zapustil 30.
dan prêt. m. Frank obrod in je přišel v Insbruk k
y
vnovič družtvu pristopiti, se oznani, de v Ljubljani
prebivaj oč i udje placajo za po 11 et a samci 2 gold.
Cesarju Ferdinandu; od tod gré v toplice v Gas tein, z rodovíno 3 gold., z un a nj i pa 1 goldinar.
y
in v 2 mescih se misii spet v F ran ko brod verniti. Vikši nemško oblast hoče še za naprej obderžati. Vojska na Nemškim še ni pri kraji; puntarska armada se je vmaknila v Freyburg in ima terdnjávo Rastat se zmirej v svoji oblasti. — Dunajské Novice dajo naznanje, de je naše ministerstvo iz vsih deželá može poklicalo, kteri imajo nasvetovati, kakó naj bi se za vsako deželo postave naredile, po kterih se bo odškodovanje desetine, tlake in druzih davšin zgo-
Odbor slov. družtva v Ljubljani 5. maliga serpana 1849,
Oznanilo.
Gosp. France Cegner je slovenskimu družtvu oznanil, de za slovenski besednik besede iz slavnih Koseskovih dél nabira. To se da sploh naznanje; gosp. Cegnarju pa še pose-bej lepa hvala za prióeto delo.	\
Odbor slov. družtva v Ljubljani 5» maliga serpana 1849.
dilo. Po tih predlogih , kteri bojo ob kratkim dokon
cam, se
bo po tem začelo to važno opravilo. Za Ce sko deželo so te postave že oznanjene. Med druzimi rečmi
I MjJ t« b fj r##t i j I Mir aj nj i
Žitni kup
(Srednja cena).
7. maliga serpana,»9. mal. serpana
ki so pràv na tanjko
določene, smo
v téh postavah brali
y
y
gold.
gold.
de dezelna komisija, ktera bo v vsaki deželi to reč presodila, obstojí na Ceskim iz deželni ga po-
glavarja s sterimi cesarskimi uradniki, in iz 4 šakov in 4 kmetov, kteri imajo vsi enako pravico govoriti.
graj
mernik Pšenice domače
»	», banaške
» Turšice.......
» Soršice.......
» Reži.........
» Ječmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........
Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljani.