FOR Freedom AND Justice No. 72 A MERIŠ Kil*) l ^ J : -K; f./'' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLuv^i.«.. MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, September 29, 1987 VOL. LXXXIX Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - George Bush na uradnem obisku v Poljski — Javno branil Solidarnost — Boljši odnosi med Združenimi državami in Poljsko VARŠAVA, Polj. — Te teden se je mudil na uradnem obisku v Poljski podpredsednik George Bush. Srečal se je s poljskim Predsednikom VVojciechom Jaruzelskijem in nato potrdil, da se bodo odnosi med ZDA in Poljsko izboljšali. Reaganova vlada je vse od Jaruzelskijevega državnega udara decembra 1981, ko je bilo prepovedano delavsko Sibanje Solidarnost, zelo nenaklonjena, kar !e Poljski škodovalo predvsem na gospodarski ravni. V zadnjem letu pa so se odnosi dokaj izboljšali. Tako bosta državi prvič v zadnjih letih izmenjali veleposlanika. Vendar je Bush tudi javno branil gibanje Solidarnost tako v 5-minutnem govoru, Prenašanem neposredno po poljski televiziji ‘n radiu, kot z osebnim srečanjem z Lechom ^aleso, voditeljem Solidarnosti. Bush je celo povabil Waleso, naj se pelje z Bushom v Podpredsednikovi limuzini, kar je tako jezilo Poljske oblasti, da so snele poljsko zastavo °d limuzine. Bush je obiskal grob od tajne Policije ubitega duhovnika Jerzyja Popielu-^kega, kar poljskemu režimu tudi ni bilo nič Bushov obisk je bil tudi političnega znanja. V njegovem spremstvu je bila namreč dmska ekipa, ki ga je snemala ob srečanju z alesom in ob drugih prilikah, ekipa pa je Cana od Bushevega predsedniškega kam-Ppnjskega odbora. Posnetki bodo predvaja-n' Jekom predsedniške kampanje in sicer s Posebnim poudarkom na vzhodnoevropske etnične skupnosti v ZDA. Zopet našli mine v Perzijskem zalivu — ranci gotovo odgovorni — V Iranu usmrtili bivšega vplivnega funkcionarja ^ Manama, Bahrejn — Ameriške boj-1^ fndje v Perzijskem zalivu svetujejo tan-Jjem in tovornim ladjam, naj se izognejo glavnih plovnih poti v bližini državice teUknj, ker so bile v omenjenih vodah odkri-Cj ^'Oe. Dvoma ni, da so mine polagali Iran-g,’ Po vsej verjetnosti iz manjšega mornari-®8a oporišča, ki ga imajo Iranci na otoku ^ u Musa, kakih 15 milj proč od kraja, kjer niine. V naslednjih dneh bodo mine uni-e- je prvič, da so se mine pojavile v m delu Zaliva. *z Teherana poročajo, da je bil usmrčen di veleizdaje, umorov in ugrabitev Meh-^ ašemi, zet Husseina Alija Montazerija. 2^ ^2cri jc bil izbrun od čijčitolc Homeinija £nanje8ovega naslednika, Hašemi pa je bil ^ot skrajni radikalec tudi po iranskem dai.u’ ^Pa20valc' iranskih razmer menijo, je | Hašemi usmrčen predvsem zato, ker y|0 1 ^Ji. ki je igral eno najbolj ključnih °rož' Posta'a tajna ameriška prodaja i^j Ja lranu javno znana. S tem se je Haše-Ijem ,ller'l drugim visokim iranskim vodite-ln Je moral plačati s svojim življenjem. Pt> S° ‘zr0^'le iranske mornarje, ujete t'L. p er'^em napadu na iransko ladjo, Ira-0(i 0 nekaterih vesteh niso hoteli nekateri Hi> (ig°rnarjev nazaj v Iran, a so bili prisilje-vestj Se Vrnejo. State Department zanika te trdj^Vendar vse kaže, da je nekaj resnice v Dtejs. • Nekateri kongresniki zahtevajo r«s stoavo- ^i naJ bi ugotovila, ali so ZDA to hiSo lr' e* sicer nepotrjenih vesteh, ZDA hotel e komplikacij, ki bi lahko bile ^Othov' '° ne ^di vsi mornarji vrnjeni Vsethi *ranske oblasti so mornarje sicer z Uradnimi slovesnostmi sprejeli, vendar poročila v zahodnih sredstvih obveščanja, da so nekateri od mornarjev povedali ameriškim zasliševalcem marsikaj zanimivega o iranskem polaganju min, bodo lahko imela usodne posledice za te mornarje. Vsi znaki kažejo, da imajo nasprotniki potrditve Roberta Borka za člana Vrhovnega sodišča prednost — Reagan se bo angažiral WASHINGTON, D.C. — Politični analitiki, ki sledijo razpravi v zveznem senatu o potrditvi Roberta H. Borka za člana Vrhovnega sodišča ZDA, sedaj menijo, da imajo Borkovi nasprotniki prednost. Med vzroki za to omenjajo intenzivno kampanjo zoper Borka, ki ga vodijo različne liberalne organizacije-, veliko odgovornost pa baje nosi Bork sam, ki se ni posebej izkazal v svojem osebnem in po ZDA televiziranem pričevanju pred senatnim odborom za pravosodje. Ta vtis potrjujejo najnovejša povpraševanja javnega mnenja. V Beli hiši so v skrbeh, da bo Bork na senatnem glasovanju zavrnjen. Radi tega bo predsednik Reagan sam začel telefonirati še neodločene senatorje in jih osebno prosil, naj glasujejo za Borka. Ako bi Bork res propadel, menijo nekateri, je predsednik Reagan pripravljen imenovati sen. Orrina Hat-cha, sicer Borkovega najvnetejšega zagovornika na senatnem pravosodnem odboru. Hatch je pa še konservativnejši kot je Bork. — Kratke vesti —r . Denver, Colo. — Včeraj je demokratska kongresnica, 47-letna Patricia Schroe-der, izjavila, da ne bo postala predsedniški kandidat. Schroederjeva je v zadnjih mesecih iskala podporo za tako kampanjo, predvsem denarno podporo, a je ni dovolj dobila. Priznala je tudi, da je prepozno začela s svojimi prizadevanji. Politični analitiki ne izključujejo možnosti, da bi bila Schroederjeva, ki predstavlja okrožje v Denverju, možna podpredsedniška kandidatka. Moskva, ZSSR — Sovjetski predstavniki pravijo, da se bo Mihail S. Gorbačov kmalu pojavil v javnosti. Sovjetski voditelj se namreč ni pokazal v javnosti vse od 7. avgusta, kar je neobičajno dolga doba. Nekateri nepotrjeni viri so trdili, da je bil Gorbačov bolan oz. da je bil žrtev neuspelega atentata, drugi spet, da je bil v skrbeh zaradi bolezni njegove žene. Spet tretji pa vedo povedati, brez vsake potrditve, da je Gorbačov diabetik in so ga radi te bolezni zdravili. Washington, D.C. — Senzacija v tem mestu je sicer še neobjavljena knjiga znanega novinarja Roberta Woodwarda. V knjigi trdi Woodward, da je imel več intervjujev s sedaj pokojnim direktorjem CIA Williamom Caseyjem in da je Casey pred smrtjo Wood-waidu osebno potrdil, da je vedel za uporabo denarja iz prodaje orožja Iranu za linan-ciranje kontrašev. Woodward tudi poroča o raznih drugih Caseyjevih aktivnostih, med drugimi o Caseyjevi vlogi v neuspelem atentatu na nekega libanonskega muslimanskega skrajneža, v katerem pa je bilo ubitih 80 ljudi. Medellin, Kol. — Zemeljski plaz je v tem kolumbijskem mestu terjal najmanj 183 človeških žrtev. Med mrtvimi je najmanj 43 otrok. Plaz se je odtrgal po večdnevnem močnem deževanju, v nekaterih krajih je blato globoko več kot 35 čevljev. La Junta, Colo. — Včeraj je strmoglavil bombnik B-1B, najsodobnejši v ameriškem arzenalu. Iz Clevelanda in okolice Prodaja krofov— To soboto ima Oltarno društvo pri Sv. Vidu prodajo krofov ob običajnem času v običajnem prostoru. Pridite! Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo, 4. okt., pri osmi sv. maši. Ob 1.30 pop. bo sestanek v društveni sobi. Oltarno društvo Marije Vnebovzete tudi ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši, ob 1.30 uro molitve, nato pa sestanek v stari cerkvi. Tržaški oktet pride— V nedeljo, 11. oktobra, bo koncert Tržaškega okteta, ki gostuje iz Trsta. Koncert se bo pričel ob 5.30 pop. v veliki dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vstopnice so po $5 in jih lahko dobite, ako pokličete enega od sledečih: Janez.Sršen tel. 946-9607 Rudi Knez 481-3155 Frank Cendol 256-8872 Hermina Bonutti 831-1954 Vstopnice bodo na voljo tudi pri vhodu na dan koncerta. Kosikr lepo uspelo— Letno kosilo Oltarnega društva pri Sv. Vidu preteklo nedeljo je zelo lepo uspelo in se članice iskreno zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli pomagali, in seveda vsem, ki so se kosila udeležili. Dobitke so prejeli: 1. — Miha Sršen, Carl Ave.; 2. — Anna Knaus, E. 60 St.; 3. — Ann Perko, Bedford, O.; 4. — Josephine Fatur, S. Euclid, O. Novi grobovi Mildred M. Stih V nedeljo, 27. septembra, je umrla Mildred M. Stih, rojena Kmet, žena Johna, mati Johna, Normana in Jamesa, 6-krat stara mati, sestra Antoinette Bukovnik, Berthe Snyder ter že pok. Vitusa, Antona, Josepha, Rose Rogelj, Frances Svete, Mary Prijatel, Lene Turk in Gertrude Stih. Pogreb bo v četrtek, 1. oktobra, iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. v cerkev sv. Felicite dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na _ mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Anna M. Struna V petek, 25. septembra, je umrla Anna M. Struna, rojena Skul, žena Edwarda st., mati Edwarda ml. in Jamesa (Mo.), 4-krat stara mati, sestra Albine Schneider (pok.), Josephine D’Amico in Mary Plut. Pogreb je bil iz Brickmanovega zavoda včeraj, v ponedeljek, s sv. mašo v cerkvi sv. Kristine. K večnemu počitku je bila položena na pokopališču Vernih duš. Koline to soboto— Klub slov. upokojencev Slovenske pristave vas vabi to soboto na SP na klubovo prvo prireditev, na koline, in sicer to soboto, 3. okt. Serviranje krvavic in drugih kuhinjskih dobrot bo od 5. ure dalje. Lepo priznanje— Glasbeni kritik Cleveland Plain Dealerju Robert Finn je preteklo nedeljo objavil dolg in zelo pohvalen članek o rojaku Franku Slejkotu ml., ki je eden od treh ustanovnih članov Cleveland Philharmonic Orchestra, kateri praznuje letos svojo 50-letnico. G. Slejko, o katerem smo že pisali v našem listu, je odličen violinist. Med drugim omenja Finn, da je bil Slejko učenec Johna Ivanuscha, ki je igral veliko vlogo v zgodnji glasbeni zgodovini slovenske naselbine v Clevelandu. Ako še imate ta izvod Plain Dealerja in članek niste videli, preberite ga. G. Slejkotu pa ob krasnem priznanju čestitamo! »Alumni Club« pri Sv. Vidu— Najnovejša organizacija pri župniji sv. Vida je »Alumni Club«, ki združuje bivše učence svetovidske šole. Takih bivših učencev in učenk je gotovo nekaj tisoč, tako bi lahko klub postal kmalu zelo močan. Naslednji sestanek bo ta četrtek ob 7h zvečer v družabni sobi avditorija. Bivši študentje so vabljeni, da na ta sestanek pridejo. Danes se začne kampanja— Župan George V. Voinovich bo danes uradno pričel svojo kandidaturo za zvezni senat. Pojavil se bo v štirih velikih mestih Ohia tekom dneva in iskal podporo. Prva preizkušnja za Voinovich bodo primarne volitve, v katerih bo imel močnega tekmeca v republikanskega kongresnika Roberta McEwena. Šele po zmagi na teh volitvah bo mogel (ako zmaga) Voinovich kljubovati sen. Howardu Metzenbaumu. Družabni večer— Tabor DSPB v Clevelandu, prireja svoj jesenski družabni večer v soboto, 17. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice lahko rezervirate, ako pokličete Filipa Oreha (tel. 943-4681) ali pa Milana Zajca (851-4961) in sicer ob večernih urah. VREME Spremenljivo oblačno in vetrovno danes, z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 73° F. Tudi jutri bo nestalno vreme s prihodom hladne fronte. Najvišja temperatura okoli 62° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 61° F. AMERIŠKA DOMO VINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec — Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt^Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except Ihe first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 72 Tuesday, September 29, 1987 «<^§^*»83 O razmerah v današnji Sloveniji m. Tisti, ki se zanimamo za usodo slovenskega naroda v njegovi matični domovini, v Sloveniji, pripadamo različnim gledanjem oziroma se precej razlikujemo. Nekateri zagovarjamo demokratsko, drugi republikansko stranko (mislim na nas v ZDA seveda), spet tretji pa smo glede strankine pripadnosti neodvisni. Nekateri se imamo za liberalce, drugi za konservativce. Nekateri smo versko aktivni, drugi nismo. K temu zmesu je treba dodati generacijske razlike. Nekateri smo starejši, drugi mlajši, nekateri predstavljamo prvi, drugi pa drugi ali poznejši rod slovensko-ameriške skupnosti. Nekateri poznamo Slovenijo od blizu po večkratnih obiskih, med katerimi smo prebivali večino časa med svojimi sorodniki in ne v mestnih hotelih ali na skrbno organiziranih »turah«, drugi pa smo odvisni le od slednjega poznavanja domovine staršev oz. prednikov. Nekateri, ki se za slovensko problematiko živo zanimajo, iz enega, drugega ali več razlogov Slovenije še niti videli niso. To stanje je znano — vsaj pasivno — vsem nam. Vendar se mi zdi, da na to bistveno značilnost naše širše skupnosti preradi pozabljamo. Vendar jo je treba za uspešno delovanje vedno upoštevati in torej ne pričakovati, da bomo vsi peli vedno eno in isto pesem. S tem v zvezi posebnim poudarkom na tisti del naše skupnosti, ki se poteguje za in zagovarja politično demokratično Slovenijo, ni po mojem pričakovati, da bomo vsi, ki se smatramo'za aktivne protikomuniste, vodeni iz ene ali druge politične »centrale«. Vtis imam, da so elementi v organizirani protikomunistični politični emigraciji, ki ravno to enotnost želijo in celo zahtevajo, in so tiste, ki niso pripravljeni imeti svojega protikomunističnega gledanja in delovanja tako pogojenega ali kontroliranega, voljni proglasiti ali vsaj smatrati kot nasprotnike ali v skrajnih primerih za režimske hlapce. Če hočeš biti protikomunist, pravijo v bolj odkriti ali prikriti obliki, moraš biti protikomunist po mojem vzorcu, ne po vašem, kajti jaz oz. mi lastujemo resnico o protikomunizmu. Kot človek, ki seveda ni poznal razmer v medvojni Sloveniji, se tako gledanje v ideološkem bistvu zdi precej podobno gledanju tistih, ki so ustanovili tkim. »osvobodilno fronto« in potem izobčili in v njih primeru tudi skušali fizično uničiti vsakega, ki ni hotel biti tej »fronti« stoodstotno podrejen. Mnogi protikomunisti v naši in drugih izven Slovenije skupnostih imajo tudi bolj ali manj izdelane politične programe, ki jih želijo videti uresničene v demokratizirani Sloveniji. To ni nič narobe, čeprav bi sam trdil, da bo to stvar slovenskega ljudstva, živečega v demokratično urejeni Sloveniji. Prepričan sem, da je osnovni naš cilj glede Slovenije, da dobi demokratično ureditev. To pomeni, da dobi politični sistem, ki dovoljuje svobodne volitve, na katerih lahko s svojimi programi tekmujejo različne stranke, da nastane torej demokratična, pluralistična in od zunanje kontrole neodvisna Slovenija, naj bo ta po želji Slovencev samih ali v obliki suverene države ali polnopravna, prostovoljna članica nekakšne večnarodne skupnosti. Pisal sem že ponovno, da brez tega ni nič. In pisal sem tudi, da je to cilj, ki bi lahko združil slovenske rojake in roja- IZ NEWYORSKE PROSVETE V nedeljo, 20. septembra, smo stopili v novo sezono farne prosvete. Priprava sporeda prve ure je vedno združena s težavami. Težko je najti osebe, ki bodo nastopile, težko se tisti, ki so še v svojih poletnih domovih, odpravijo na dolgo pot v mesto. Kljub temu je bila udeležba proti pričakovanju odlična in nastopajoči niso razočarali udeležencev. Ker je v nedeljo minilo ravno 200 let in 3 dni, odkar je v veljavi ameriška ustava, najstarejša ustava na svetu, smo uro posvetili temu zgodovinskemu dogodku in posredno Ameriki. Spored je začela nadarjena Vanesa Solar. Na klavirju je igrala krajšo skladbo »Ballad«. Nato so nastopili naši najmlajši: 3 Zupani, dva brata in sestrica, 3 Vodlanove sestrice in 2 Burgerja. Naučil jih je in na klavirju spremljal naš delavni Nejče Zupan. Bili so odlični! Prosvetarji so uživali! Peli so ameriški pesmi »America the Beautiful« in »My Country...« in to v angleščini. Nejče res ve, kako jih naučiti to, kar on hoče — slovensko, angleško, petje, deklamacijo! Njihov nastop je žel največje odobravanje. Nato smo slišali, kakšno je bilo stanje v Ameriki po uspešno končani osvobodilni vojni. Vsaka država je vlekla na svojo stran, na odloke skupnega kongresa se niso ozirale. Ko je Massachusetts prosil kongres za pomoč proti upornikom, se je od 13 držav samo ena odzvala pozivu kongresa. G. Washington in drugi pametni politiki so videli, da pelje tako stanje samo v pogubo. Po Washingtonovem nasvetu je država Virginia sklicala kongres v Philadelphijo. Ta je zasedal od 13. maja do 17. septembra 1787 in končno po dolgih debatah in kompromisih se zedinil in sprejel ustavo, ki še vedno velja. Zaradi odpora južnih držav »Zakona o pravicah« (Bill of Rights) niso mogli sprejeti. Prvih 10 členov je bilo sprejetih šele 1. 1791. Z njej lastno nežnostjo in predanostjo je Marinka Zupančič zapela pesem »Amazing Grace«. Marija in Nejče Zupan sta nato citirala mnenja o ustavi svetovno znanih osebnosti. Tako je na primer angleški ministerski predsednik William Gladstone takole ocenil ustavo in z njo zvezano deklaracijo: »Kakor se meni zdi, je ameriška ustava najbolj čudovito delo, ki sta ga ustvarili človeška volja in razum.« Ben Franklin, najstarejši podpisnik ustave, pa jo je takole ocenil: »Podpisal bom, ker ne pričakujem nič boljšega in ker se mi zdi, da je najboljša.« V odmoru smo pozdravili v svoji sredi g. Pavla Juhanta, kaplana iz Šmartna pri Kranju, gospo Milko Pezdirc iz Argentine, in podpisali karto za bolno Kristino Zajc, ugledno delavko naše fare. Gospa Zorka Rolih se je pa zahvalila osebno vsem, ki so organizirali potovanje v Cleveland na deseto obletnico »Fantov na vasi«. Drugi del je začela Elizabeta Solar. Na klavirju je igrala skladbo »Musette«. Gre po stopinjah svoje starejše sestre Vanese. Vsak čas je boljša. Delakovi deklici sta nato recitirali pesmi »Pogovor na cesti« in »Šola kliče«. Obe govorita slovensko brez naglasa, jasno, glasno in s korajžo. Simon Kregar je govoril o predsednikih. Samo nekaj primerov: Od 40 predsednikov je bilo 27 advokatov, eden filmski igralec, sedem jih je umrlo za časa vladanja, od teh so bili 4 ustreljeni. Najvišji je bil Lincoln, najmanjši pa Andrew Johnson. Razen J. Buchanana so bili vsi poročeni, 5 pa jih ni imelo otrok. Največ otrok je imel Z. Taylor (15), najmanj pa H. Truman (1). Najtežji je bil W. Taft. Ob prevzemu oblasti je tehtal 332 funtov. Ta je bil tudi edini, ki je imel v garaži Bele hiše kravo. kinje po svetu, ki verujejo v demokratične principe. In to pomeni praktično vse rojake in rojakinje. Kot sem trdil v svojem predavanju na Dragi pred tedni o naših »naprednih« ameriških rojakih, tudi ti v bistvu zagovarjajo demokratična načela in ne komunizma. Če bi bili mi poklicni in bolj nepoklicni protikomunisti zmožni najti pot do vsaj nekaterih teh Slovencev, ne pa nanje gledati, kot da so za vedno izgubljene butalce in režimske podrepnike, bi imeli veliko več uspeha. In to posebej danes, ko tudi mnogim naprednim postaja znan pritisk na Slovenijo in slovenski narod sam, ki izhaja iz juga Jugoslavije. Zbrati bi se morali vsi, ki zagovarjamo demokratično Slovenijo, naj imamo poleg tega splošnega cilja drugačna gledanja in programe oz. ideološke usmeritve. Takoj, ko začnemo naštevati predpogoje na političnem, ekonomskem, socialnem ali verskem področju, nastanejo težave, kajti vsako tako naštevanje jezi tega ali onega, ga odvrača. Ne mislim s tem, da bi moral kdo opustiti svoje osebno gledanje na družbenoekonomsko ali versko problematiko. Kje pa. Vendar bi morali vsi razumeti, da je absoluten predpogoj za vse ostalo demokratičen sistem v Sloveniji, v katerem imajo pravico tekmovati med seboj zagovorniki teh in drugačnih gledanj — in nato v takem demokratičnem duhu sprejeti odločitev svobodnih volivcev v prepričanju, da bodo čez določen čas ponovne, prav tako svobodne volitve, na katerih bo zopet dana možnost prodreti s svojimi programi. To je bistvenost demokracije. (Konec prihodnji petek) Rudolph M. Susel Najbolj redkobeseden je bil C. Coolidge. Zato so mu rekli »Silent Cal« (Tihi Calvin). Za zaključek je recitirala | mala Breda Vodlan Kosovelovo pesem »Burja«. Nato smo vsi vstali in položili desne roke na srca. Pod vodstvom Anke Babnik smo ponovili prisego zvestobe ameriški zastavi in z njo Ameriki, naši domovini. Zatem smo še vedno stoje zapeli »God Bless America«. Na klavirju nas je spremljal Nejče Zupan. (KaJ bi bilo, če bi Nejčeta ne bilo!) Tako smo prav lepo zaključil' prvo uro in stopili v novo dobo. Dr. Zdravko Kala" Argentinski basist Janez Vasle izbran od L. Pavarottija Iz argentinske Svobodi Slovenije izvemo, da je mla 1 Slovenec Janez Vasle edi"1 basist, ki ga je za njegov0 vsakoletno tekmo v Ph’'3’ delphiji izbral sloviti tenoris' Luciano Pavarotti: »Luciano Pavarotti je rojaka Janeza Vasleta kot ed> nega basista za finalne tekmev Philadelphiji, ZDA, jun,ja 1988, v južnoameriškem nate čaju, ki se je vršil v Buen°s Airesu. Tukaj je slavni teno rist določil enajst pevcev soprana, 2 mezzosoprana, tenorista, 4 baritoniste in * je bilo rečeno, enega basist izmed sto kandidatov 1 Argentine, Brazilije, Urugva ja, Bolivije in Čila. ... Od vpisanih jih je po prvem dne ostalo za finale dvaindvaise ’ katere je naslednji dan PreS° jal Pavarotti. Vsi pevci bodo potovali na slednje leto v Philadelpl"^' da bodo tam merili moči z m gimi prihajajočimi iz °sta!0 selektivnih avdicij, ki se bo vršile za Evropo v Italiji; za Združene države P v New Yorku. Zmagovalci v PhiladelP*1^ bodo peli s Pavarottije111 ^ različnih produkcijah, ^ jr. Philadelphiji kot v drugi ^ žavah. Prireditelji sodij°’ bo v finalih okoli iSOpevcj^ celega sveta, izbranih od kandidatov. Prvi natečaj ciano Pavarotti« je b* e. 1981, drugi pa štiri leta V° v je. Drugoletne finale b° ^ operni hiši Philadelph'^. tudi tam bo sodnik rotti.« To je seveda veliko P1 nje za rojaka Vasleta, 'l* valce zadnjega Pavarot tekme smo imeli prilik^ . televizijskih zasloni , jskih zasw*'-’ da bo tako tudi prihodn. in da bo med njimi ce o Vsekakor bi bilo Prl ..............-J Arge marsl* priliko obiskati mars' našo naselbino, ko se o v ZDA in morda celo ti. Želimo mu seveda uspeha na prihajajoč' in za pevsko kariero bni tekmi! Ameriška Do&° je Vaš li«t! vin* I \ d' Vi ri; si s\ k( h( iir d; dc bi m Žil ti, ril: Ve Pe ža Psi ko bi Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! O- s'-; 'T i' Skuhal ^__________________ »i j pogrel |^Sn ----^n.,. 1 ■ Ijllllh l| ^ Will 11 IB IIII MB tl BI IBM.. demokracija PRODIRA V AZIJO V Burmi, eni izmed južnovzhodnih azijskih držav, ki je Vakrat manjša od Texasa, ima pa vsaj trikrat toliko prebi-Va|cev in je menda edina država v vsej Aziji, ki pridela več za- kot ga lahko porabi za prehranitev svojega prebival-stva- v tej Burmi so žene stoletja hodile nekaj metrov za ^ojirni možmi, molče in s sklonjenimi glavami. Takoj po °nčani drugi svetovni vojni pa so kar naenkrat začele °diti PRED njimi. To je ustvarilo veliko senzacjio med tu- jimi opazovalci, ki so trdili, da je demokracija končno ven- ^arle zmagala tudi v tem delu sveta. Ampak poglavitni razlog, zakaj so možje ne samo v°lili, marveč celo zahtevali, naj hodijo žene pred njimi je ^er so v zemlji bile še vedno zakopane neeksplodirane lne iz druge svetovne vojne... Kljub vsem statistikam jaz ne verjamem, da bi poročeni e" dalje kot samski, le zdi se nam tako. ti de dl: » Ko so mu nasvetovali, naj si poišče delo in začne hrani-nar, da mu sčasoma ne bo treba več delati, je odgovo-2akaj bi šel skozi vse to? Saj zdaj ne delam!« več ^ako je siten in dolgočasen, da mu tudi lastna senca noče delati družbe. Meko služkinjo so pravkar odslovili. Iz taške je vzela Zair • 10 9a vr9,a |::ic,otu' domačemu psu. Ko so jo vprašali ie to storila, je odgovorila: »Jaz nikoli ne pozabim prijatelja.« Nato se je obrnila k , u 'n mu rekla: »To je za vso pomoč, Fido, ki si mi jo nudil, s' lizal krožnike, da jih meni ni bilo treba pomivati.« ~ Takoj ma spravita nazaj na moje križišče I bi vij9**0 ie radovedna, da je dala slepič ven samo zato, da 'de|a. kako izgleda. ^Prašanje: »Kaj je Moskovski instrumentalni kvartet?« Ogovor: »To je Moskovski simfonični orkester, ki se je pravkar vrnil iz turneje po Zahodu.« Pra||ele*0nom P0*361’6 ve^ umazanije, kot s sesalnikom na živi dvojno življenje: svojega in njegovega. ^*r ljudstvo samo začne krojiti pravico. (Kul. utas, 17.9.1987,. nekaj podatkov od DM Olmi 0 m (lov( i kaj j (nos MALI OGLASI FOR SALE Euclid. 4 bdrm one owner home. 2 blocks from \ Robert Church. Walk to all shopping. 5 rooms dn. and up, plus Ige rm w/fireplac®- Owner broker. 731-3322. (70-711 FOR RENT 5 rooms, dn. E. 67 St. id Euclid Bungalow Off E. 200. Move-in cond-jdrms. 2 baths. Enclo8^ ront porch. Basement. Pa , ike yard. Seller's ^orne eady purchased. Ask1 ? 52,900. ^ John Voso Jr. — 481-2248 SMYTH CRAMER CO-289-3500 73l 289-4663 (71 'or Sale by Owner — ^ 1 room house, baseme^|. drm. down, two up- a brick. Price $41,50 Call 731-3112-(72.76) I Assistant , week. ivene or afy. bu,no,..nS^:, Superior. Elderly persons Call 881-7485 after 6 p.m-(70-731 Apt. for Rent Lake Shore, E. 185th are® Modern, very large 1 ^ , apt. Appliances & air c°n n Garaga available. No childfe & no pets. Lease. 338-320 • General Office Accounting Full-time. Bookkeeping, ^ ing, filing, 10-key add|n machine. Must speak Slove nian or Croatian. 881-5150’ ^ Euclid Estate Sale /lust sell! Priced be'oV'/ia^ iraisal. Mint double- ^ naintenance. Great loca 1 . '72,900. Call Bonnie Go Acacia Realty Professi011 -721 • n ZnCr iše barvamo zunaj 1 ^a||- aj. Tapeciramo. (We ^e\3- aper). Popravljamo in jCe io nove kuhinje in a if1 sr tudi druga zidafS lizarska dela. yj^lK astnik TONY KRI*1/* Pokličite 423-4444 ()() len i Ti fazč, svoj, Zorn »Du nos G »; vraž sme iška Silen zni ved, tvor ni , Pra\ soVl Is c°j žlov Sov, floj Im ija ker Čen, »sel Uk, vek vic; ^ko val k sve od, Pra tav Pjt Od, Vej ka Pil VS| br; ie Pii za Pn Pa ie va sv sil >>( ž; sl Pi Pi P: V Kanadska Domovina Mauser: Toronto, Ont. Mimogrede povedano Kaj nam zapoved ljubezni ne nalaga 0 zapovedi ljubezni smo že Mko slišali, da se preprosti 'ovek ne more več orientirati, ai mu ta ljubezen nalaga in oj je njegova krščanska dol-nos‘, kako naj se izraža in na “kšen način, in v kakšni meri naj bi mi kot kristjani to Ijube- Izpolnjevali. To našo krščansko dilemo je Včlenil g. Franc Gnidovec v ^°jem članku, ki ga je pod %°jnjim naslovom objavil v '’“Uhovnem življenju«. (Bue-1,05 aires, avg. 1987). D- Gnidovec piše: krivico, ki mu jo je so-^žnik storil, tudi kristjan . e mirno iskati zadoščenje, at' pravico, tudi pred sodi- eni. Tega mu zap0vecj ijube- 1 sovražnikov ne prepo-Jdiije, le da to ni s sovraš- ^ Iskati pravico ne pome-' sovražiti in ne izključuje ave in urejene ljubezni do ^ražnika. piskati in braniti svojo pravi-Je naravna pravica vsakega s°Veka, tudi kristjana, Kristu-avega učenca, ki izvira iz do-^Janstva človeške osebnosti. Kristusov evangelij ne uki-, a naravnih pravic človeka, jCr so te tudi od Boga, vklju-ne v dostojanstvu človeške ?®bnosti, ki mu je dal Stvar-v' • Kristus ni prišel, da bi člo-v. a v njegovih naravnih pra-g,Cah prikrajšal in mu tako Val • amPa*c da bi te zavaro-'n človeka izpopolnil. Sv^r’.stUs za določene primere od Uje’ se ^daj svobodno p^emo kaki svoji naravni celo osnovni svoji napi Pravici, svojemu življe-. Svc ravni QH vobodno se svoji pravici ^Pov Vedati ne ponižuje njego-api naravnega dostojanstva, |(a ® _ 'Z nje8a izvira in člove-tiilj '^uje. Kristus to svetuje, žapo 0r Pa tega ne ukazuje z ^dj° ijubezni do sovra- Vsent'0 Se *cr'stjan sme z brp..1. dovoljenimi sredstvi je sovražniku, ki mu id0r ri* krivico, včasih to celo *ar ’ aPr- proti obrekovanju, katerega ne more uspehu sVr^1* svoje službe. Če bi vVražnik ogrožal njegovo ie pj J0 naravno dobrino, ki va r,e8ov° življenje, je njego-v>Sr v°ie v življenje braniti. q j'* svoje v0vna naravna pravica si|j z'vljenje braniti. Proti ’’siloi0^ uporabljati silo; v S>a ^ ranu”, kadar ni nobene-sitra:!Uge8a izhoda, silo do ■ft? ■ Po ?lvl izhoda, ^cre, da pade krivič-Osp •*enje nedolžnega ima "fedp °Vnem naravnem pravu VSt pred življenjem kri-a naPadalca. ^Pitf3 ^r'stjan dolžan tako ’’ tep1 sv°je življenje in more r>v0vaPr',Tleru svoje življenje pu p*1’ da ostane pri življe-^ To je tudi veli- Cri>tost in posebno do- bro delo, kadar kristjan sprejme to smrt, da izpolni Kristusov nasvet in sledi njegovemu zgledu. A tako more človek ob krivičnem napadalcu žrtvovati samo svoje življenje, ne pa življenje bližnjega. Bližnjega v tem položaju more človek braniti in je to vedno veliko dobro delo ljubezni do bližnjega, ki je v veliki stiski. Pri tem se morda branilec sam postavlja v nevarnost in njega to stane življenje. Redno pa človek nima prave dolžnosti s svojo nevarnostjo braniti življenje drugega. Bila bi to dolžnost, kadar bi bilo to mogoče, tako braniti bližnjega sorodnika: očeta ali mater, brata ali sestro, svoje otroke, ženo. V urejeni družbi ima to dolžnost civilna oblast, ki je njeno naravno poslanstvo skrbeti za red v družbi in ščititi življenje nedolžnih proti krivičnim napadalcem, kot tudi braniti proti krivičnikom čast in premoženje državljanov. Zato je predstavnik oblasti, ki je za to postavljen, dolžan braniti nedolžnega proti krivičnemu napadalcu, kdaj celo z nevarnostjo za svoje življenje, kot je npr. v roparskem napadu, z uporabo smrtnega orožja. In koliko je danes v življenju primerov, ko policist plača zvestobo v tej službi s svojim življenjem! Cerkev nima policije in vojske in ne nastopa s fizično silo; v skladu z naravo svojega poslanstva v zgodovini nastopa z moralno silo svojega nauka in za vernike z avtoriteto svoje posebne oblasti. Po svoje bistvenem poslanstvu uči in brani pravico naravnega prava, ki je božje pravo, položeno od Stvarnika v naravo. Cerkev obsoja krivico in to vrši kot svojo dolžnost. To dela po svojih služabnikih, na prvem mestu po papežu in škofih. Zato bo šel velik v zgodovino naš škof Rožman, ki je kot zaveden Slovenec in s polnim čutom odgovornosti, v tako težkem položaju sredi vojne od sovražnika okupiranega naroda, z vso avtoriteto slovenskega katoliškega škofa dvignil glas proti komunistični partiji v ’’Osvobodilni fronti”, ki je v njegovem narodu in njegovimi verniki načrtno morila svoje politične nasprotnike, ko ni bilo oblasti, ki bi skrbela za red in proti nasilju ščitila nedolžne. V zavesti svoje dolžnosti je zato odločno in z ogorčenjem zaklical v dogajanje: Ni vam dovoljeno! To ni storil kot politik ali diplomat, kar v tistem trenutku ni bil in ni hotel biti, ker je videl, da to ni mogoče. To je bil preroški glas Škota, ki govori v službi evangelija in Tržaški oktet! Torontčani! Vabimo Vas na koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v soboto 24. oktobra letos ob 7.30 zvečer v dvorano pri Brezmadežni. Koncert bo posredoval Tržaški oktet. Pridite in se ogrejte ob domačih pesmih! Pripravljulni odbor brani osnovno naravno pravico nedolžnih do življenja, potrjeno z jasno božjo besedo: Ne ubijaj! Ta beseda je sveta, trajno veljavna in ne more biti ovržena. Rožmanova pravda zato ne more biti izgubljena in mu časi vedno bolj dajejo prav. Ta škofov glas odmeva danes in bo odmeval v bodočnosti v našem narodu nad masovnimi grobovi komunističnih žrtev in nad spomeniki, ki so si jih morilci postavili po slovenski zemlji. Ti grobovi, kot tudi ti spomeniki sredi naroda in množična slovenska emigracija od tistih dogodkov živeča v tujini so priče nečloveškega nastopanja komunistične revolucije in potrjujejo preroško veljavo besede velikega škofa, ki jih je spregovoril v kritičnem trenutku naše narodne zgodovine. Škof Rožman se z istim ni pregrešil proti ljubezni do sovražnikov. Saj je celo skušal reševati posamezne komuniste v nevarnosti pred okupatorjem. Obsojal pa je na komunistični strani in iz ljubezni do naroda vse zlo, ki je videl spočeto v Osvobodilni fronti, zgrajeni na prevari in izdajstvu nad narodom. Najprej pa je nastopil v obrambo življenja nedolžnih: Zavednih Slovencev, dobrih kristjanov, ki so hoteli ostati svobodni v svojem političnem prepričanju, do katerega so imeli vso pravico po naravnem pravu. In v urejeni ljubezni do bližnjega so mu bili ti na prvem mestu, pred vsakim morebitnim sovražnikom, ker so bili v največji stiski, neposredni nevarnosti za življenje. Ta nastop škofa Rožmana ostane za vedno njegova veličina in ne slabost; pred človeštvom, ki vsaj v načelu priznava veljavnost in svetost naravnega prava. Prav tako glede tega velja danes: veliko dobro delo ljubezni do resnice in naravne pravice človeka, ljubezni do naroda in do nedolžnih žrtev je, odkrivati resnico, vso resnico, govoriti in pisati o njej, zlasti ker se prava resnica o tem močno ponareja. Zakaj le tako resnica zmaguje in se more uveljaviti v zgodovini; v našem primeru za boljšo bodočnost naroda, da bi zaživel v pravi svobodi, do katere ima vso pravico; in zaživel v človeškem in krščanskem dostojanstvu in plemenitosti. Govor S. Pleškota pri Spominskem križu ob priliki vsakoletnega slovenskega spominskega romanja v Midland Častiti duhovniki, častite sestre, dragi romarji! Vsako leto, ko se zberemo na tem posvečenem kraju, se mi zdi, da pridemo iskat in utrjevat vero, ki se je bila med letom ohladila. Pa bo kdo vprašal: vero v kaj, v koga? Vero v križ in Križanega, ki edini daje odgovor in smisel tistemu, česar se danes spominjamo, in vero v idejo, za katero jih je toliko dalo svoja življenja. V naši skupnosti jih je nekaj, katerim taka romanja niso všeč. Morda bo tudi danes, kot pred nekaj leti, kdo odšel z opazko: »tega pa ne bom poslušal«. Nekaterim je dober vsak izgovor in vsaka pot zadosti važna, samo da se izognejo našemu spominskemu romanju. Res so te osamljeni primeri, a jih omenjam zato, da ne bomo sami sebe varali, ampak ostali budni pred raznimi poslanci miru in sprave, ki vse to zahtevajo od nas, sami pa še naprej oznanjajo laž, krivico in sovraštvo. Kljub vsemu nasprotovanju pa je množica okrog tega križa vsako leto večja, spomin na naše pomorjene postaja nevidna sila, katere ni mogoče utišati ali odgnati in pozabiti. So stvari, ki z nasprotovanjem in prepovedjo postajajo samo bolj privlačne in misel na smrt tisočev, za vero in dom pomorjenih, je gotovo ena od teh. Je kakor bič v božji roki, ki preganja tiste, ki so to morijo povzročili. Zadnjih 40 let je bilo že veliko povedano in napisano o trpljenju naših ljudi med revolucijo in po njej. Nekaj tega bo prišlo na strani zgodovine, vse gorje pa bo v podrobnosti razodeto šele v večnosti. Kar je po božjem privoljenju prišlo v svet, je le delček velike hudobije, ki se je razdivljala nad našim narodom. Gotovo se je že marsikdo od nas kdaj vprašal: Zakaj vse to? S čim smo se kot narod tako strašno pregrešili, da smo zaslužili tako težko kazen?... Odgovora ni, krivica ostaja nekaznovana, čeprav je tako očitna in vnebovpijoča, da se nam še po 42 letih marsikaj zdi (dalje na str. 7) Za slovenske kristjane je to razkrivanje resnice tudi veliko dobro delo ljubezni do Cerkve, ki ji pripadamo in je večkrat hudo obrekovana in blatena; in dobro delo pravičnosti do škofa Rožmana in obrambe njegovega dobrega imena; odkrivanje njegove resnične vrednosti kot katoliškega škofa v trenutkih velike preizkušnje našega naroda. Se kdaj sliši: Pustimo preteklost; kar je bilo, je bilo; pozabimo; tudi sovražnike moramo ljubiti. — Morda je to rečeno kdaj iz strahu, da bi spominjanje krivic iz preteklosti pri kom netilo sovraštvo proti nasprotnikom. Vendar je sklepanje v tej besedi dejansko varljivo, kot da bi zaradi ljubezni do sovražnikov morali molčati o njihovi krivici v preteklosti. Kristusov nauk ljubezni do sovražnikov služi najvišji ple- menitosti v človeku, ki ga posebej dela podobnega Bogu. A ta nauk ni dan, da bi z molkom pokrivali in ščitili laž in krivico, in tako olajšali delo krivičnikov. Tako izrabljati ta Kristusov nauk, bi bilo najgr-še ponarejanje evangelija, pro-fanacija njegovega nauka. Oboje je potrebno, po nauku evangelija in že po naravnem čutu človeške plemenitosti: biti plemenit s sovražniki, a tudi ne molčati ob laži in krivici; resnico in pravico je tudi proti njim treba braniti. Med obojnim dejansko ni nasprotja, čeprav bi zaradi človeške slabosti kdaj čutili težavo vestno se v življenju držati obojnega. Zato mora kristjan svoje življenje vedno kontrolirati v luči evangelija. Evangelij vedno služi le resnici, poštenju, dobroti, plemenitosti.« Vsakoletno spominsko romanje torontskih Slovencev v Midland Spominsko romanje v Midland, na kraj kanadskih mučencev, smo Slovenci v Torontu pričeli pred dolgimi leti, ko je bil spomin na naše nedolžno pomorjene ljudi še svež in trdno zakoreninjen v prvotni slovenski skupnosti, ki je na ta del kanadske zemlje prinesla (kot svoj čas francoski jezuiti, ki so v okolici Midlanda muče-niško umrli) svojo vero, svoj narodni ponos in krščanske tradicije, ki se prav v tem vsakoletnem romanju najbolj izražajo. Prva romanja je vodil sedaj že pokojni škof Gregorij Rož- man, ki nas je v svojih pridigah bodril, tolažil in navduševal, da bi ostali zvesti verniki, zvesti Slovenci, in da bi ne pozabili tistih naših ljudi, ki so kakor kanadski mučenci mu-čeniško umirali na slovenskih tleh. To vsakoletno romanj^ v Midland so naši gospodje lazaristi hoteli že opustiti. Le laiki, ki so naprosili sedaj tudi že pokojnega g. dr. Blatnika, da je romanje vodil, ko je izgledalo, da romanja ne bo več, se je to romanje spet poživelo. Še več. Na kraju kanadskih mučencev (Dalje na str. 61 Kanadska Domovina MIMOGREDE POVEDANO smo postavili Spominski križ, kj r se sedaj redno vsi romarji zberejo in se s kratko spominsko svečanostjo spomnijo tudi naših slovenskih mučencev. In kakor z vsakim novim letom spoznavam, če bi tega križa ne bilo, bi se v Midlandu nihče več ne spomnil slovenskih vernikov, ki so v močni veri v Boga umirali, nečloveško pomorjeni po dolgotrajnem mučenju. S težkim srcem pišem te vrstice, in ko sem bral prošnje, ki so jih argentinski Slovenci brali pri svoji spominski maši, me je posebej prizadelo. V čem se Slovenci v Argentini razlikujejo od nas? V čem naj bi se razlikovala naša duhovščina? Ali ne služimo istemu Bogu in istemu narodu? Poče-mu potem taka razlika? Berite prošnje argentinskih Slovencev, ki so jih brali pri spominski maši 7. junija v Buenos Airesu: — Da bi vsi Slovenci poznali in cenili odrešitveno moč človeškega trpljenja, darovanega s Kristusom nebeškemu Očetu... — Da bi se zavedali, da Bog nikdar ne ostane dolžnik, temveč, da stotero poplača še vsako dobro misel, kaj šele trpljenje, če mu ga sinovsko darujemo v spravni dar... — Da bi spomin na največjo slovensko narodno nesrečo v nas krepil zaupanje v božjo Previdnost in sinovsko vdanost Očetovi sveti volji, ki kljub človeški upornosti in nepokorščini dosega svoje velike namene... — Da bi žalost desettisočev, ki so tedaj zapuščali domove, izprosila, da bi Slovenci ne izgubljali večne domovine v nebesih... — Da bi s takšnim strahom, ki je pred 42. leti navdajal svojce vrnjenih domobrancev in civilistov, ko je bilo potrjeno, da so bili izročeni v mučenje in smrt, — tudi mi danes trepetali za večno usodo vsakega rojaka, ki zaide na krivo pot... — Da bi strašno trpljenje tistih tednov, kateremu so priče kočevski in teharski in škofjeloški in ' ugi slovenski gozdovi, bi! i vredna cena in jamstvo našemu narodu za njegov življenjski obstoj, pa tudi za njegovo zvestobo Bogu in pravi veri... — Da bi trpljenje po ječah, v nekdanjih Škofovih zavodih in drugih šolskih poslopjih, spremenjenih v ječe, pomagalo najti vsem Slovencem pravo pot resnice in ljubezni... — Da bi telesno in duševno trpljenje skrivačev ter protikomunistično mislečih rojakov, ki so ostali brez vsak.ršne pravne zaščite v zasužnjeni domovini, predanih na milost in nemilost novih, maščevalnih go- Nadaljevanje s str. 5) spodarjev, utrdilo v Slovencih smisel za pravico in voljo za poravnavo krivic... — Da bi trpljenje zaradi revolucije in vojske razbitih družin ter nasilno ločenih družinskih članov in domotožje teh dolgih let begunstva naših očetov, mater in otrok izprosilo za slovenski narod svobodo, mir in srečo... — Da bi duhovne dobrine, ki smo jih prejeli begunci v taboriščih, še dolgo reševale slovenske zdomce po svetu za narod in Boga... — Da bi začetne težave in mučno vživljanje zdomcev v nove razmere po raznih državah sveta, pomagalo najti pot do lepših časov za vse narode sveta, tudi za slovenskega... — Da bi se Slovenci zavedli še ene krivice, da je tudi Bog danes begunec, da je tudi On pregnan iz javnega življenja Slovenije. Da bi tudi mi imeli voljo in pripravljenost pomagati domovini, da se tja vrne Bog in zavlada slovenskim srcem... — Da bi nam iz srca privrela misel: Hvala, Oče, za vse trpljenje teh let! Hvala Ti za našega dobrega škofa Rožmana! Hvala Ti za našo zvesto spremljevalko na našem križevem potu, tolažnico in pomočnico, Jezusovo in našo duhovno Mater Marijo! Letošnje spominsko romanje v Midland je bilo 13. septembra. Vodil ga je novi torontski nadškof-koadjutor, rojak g. dr. Lojze Ambrožič. Kot že rečeno, se romarji najprej zberejo pri Spominskem križu, kjer se vrši kratka spominska svečanost s položitvijo venca vsem našim pomorjenim bratom in sestram v spomin. Prva leta se je tudi naša duhovščina udeleževala te slovesnosti in navzoče vodila pri molitvi za našimi rajnimi. Zdaj so to opustili iz neznanih razlogov. Česar ne morem razumeti, saj se pri križu zberejo vsi romarji in člani obeh slovenskih fara v Torontu. Slovesnost pri križu je vodil g. Ciril Preželj, venec je pred križ položila Petričeva mama, kateri so partizani ubili tri sinove. Luka Jamnik je iz knjižice »Vetrinjsko polje«, ki jo je napisal Karel Mauser, prebral poglavje »Velika izdaja«, kjer pisatelj opisuje vračanje slovenskih beguncev z Vetrinjskega polja. Moški zbor je pod vodstvom Naceta Križmana zapel lepo pesem »Polje, kdo bo tebe ljubil...«, romarjem pa je spregovoril in obudil spomin na tragične dni revolucije in begunstva g. Stane Pleško. (Njegov govor je objavljen v današnji AD oz. KD.) Za zaključek pa so vsi navzoči zapeli lepo Marijino pesem. Ciril Preželj pa nas je vodil v molitvi za pokoj duš naših nepozabnih bratov in sestra, ki so v času revolucije in po njej našli nasilno smrt. Po tej kratki svečanosti se je vršil križev pot na prostem, ki ga je vodil Stane Pleško s pomočjo pevca Blaža Potočnika. Moram reči, da se je letošnjega romanja udeležilo veliko ljudi. Mislim, da jih je bilo toliko le tedaj, ko smo blagoslovili Spominski križ, ki zdaj že dvanajst let stoji na blagoslovljeni in z mučeniško krvjo poškropljeni zemlji v Midlandu. Maševal in pridigal je prevzv. nadškof dr. Lojze Ambrožič, somaševali pa so še župnik Marije Pomagaj g. L Plazar in dr. Krašovec, prof. na teološki fakulteti v Ljubljani; navzoča pa sta bila še dva slovenska duhovnika in en španski duhovnik iz Argentine. Po maši so bile tudi pete litanije Matere božje z blagoslovom. Jezuitom, ki upravljajo tamkajšnjo romarsko Cerkev kanadskih mučencev, smo Slovenci že dobro znani. Zlasti po našem ljudskem petju in lepemu zadržanju pri svetih obredih. Tamkajšnji predstojnik v svojem pozdravu slovenskim romarjem to vselej poudarja. Tako smo Slovenci tudi letos to romanje vsak po svoje doživeli, v svoje duhovno dobro, pri tem pa ohranili lep spomin, ki smo ga v molitvah izročili Bogu, na vse tiste slovenske trpine, ki so zaradi svoje vere in narodne zavesti morali umreti. Škoda je, da se s svojimi verniki tudi naša duhovščina ne udeleži te kratke in spominske svečanosti pri Spominskem križu. Saj se ne spominjamo zgolj iz Koroške vrne-nih domobrancev, ki so bili po vrnitvi brezpravno in mučeniško pobiti, temveč tudi tistih naših ljudi, ki so že med revolucijo morali umreti nasilne smrti zaradi svoje vere, med njimi številni duhovniki in semeniščniki. Ob tem samo lahko vzdihnem v prošnji: Bog nam bodi vsem milostljiv! Franc Bučar in škof dr. Gregorij Rožman V junijski številki celovškega »Zvona« (V/15) sem bral daljšo razpravo Franca Bučarja, ki je takorekoč »raztrgal« pisanje Ivana Jana, ki ga je ljubljansko »Delo« angažiralo, da je svoj »fejl-ton«, kateri je bil že objavljen v koledarju Prešernove družbe za 1. 1986, razširil in proti škofu prišel na dan z novimi sramotili in ga v novih barvah prikazal kot »narodnega izdajalca« (Delo, 1. feb. 1986). S svojim pisanjem v Zvonu KOLEDAR društvenih prireditev liun Ilire razi OKTOBER 3. — Klub upokojencev Slovenske pristave priredi »koline« na SP. Serviranje krvavic, riževih klobas in pečenic od 5. ure dalje. 11. — Koncert »Tržaškega okteta« iz Trsta, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 5.30 pop. 11. — »Prijatelji SND na St. Clair Ave. priredijo »brunch« v SND, od 11.30 do 3.30 pop. 11. — Društvo »Kras« št. 8 ADZ priredi večerjo, program in ples ob 75-letnici društva, v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3. pop. 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. St. Clair plesom v SND na Ave. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 18. — Cerkveni zbor »Lira« pri Sv. Vidu praznuje 75-letnico s koncertom v cerkvi. 0| Pričetek ob 3. pop., po k°n certu srečanje v avditoriju. 18. — Slovensko umetnostno združenje ima razstavo in Pr0 dajo v SDD na Recher Ave. 19. — »Trio Lorenz« iz Ljub; Ijane ima koncert na univerz1 Cleveland State. 25. — Slomškov krožek prir£; di kosilo v šolski dvorani Prl Sv. Vidu. 25. — Slovenski dom na L 80 St. priredi pečenje školjL 31. — Slovenski dom za ost* rele praznuje 25-letnico z ketom in sporedom v SND St. Clair Ave. ji ( 17. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in je Franc Bučar odprl Pendori-no skrinjo. Duh pokojnega škofa Rožmana je že Janu delal preglavice, sedaj bo pa zajel vso vladujočo kasto in vso moralno in gospodarsko propadajočo socialistično družbo. Glas pokojnega velikega slovenskega škofa bo nenadoma z vso realnostjo zadobil svoj pomen in zgodovinsko resničnost, ki so jo slovenski boljše-viki označevali kot »izdajstvo«, v stvari pa je bila to edina trezna in odrešujoča pot, ki bi vodila v zdravo in napredno rast našega naroda. Do zdaj še nisem nikjer bral, da bi kdo tako realistično obravnaval to kočljivo snov. Francu Bučarju gre naše priznanje, Slovencem doma in po svetu pa priporočam, da bi ta Bučarjev članek skrbno prebrali. (Glejte str. 8. današnjega A.D. — op. ur.). Neupravičeno spreminjanje naslovov mojim člankom Nedavno sem v K.D. pisal, da je bil pisec knjige »Minister in pokoli« Nikolaj Tolstoj tožen zaradi svojega pisanja od nekdanjega brigadnega generala (sedanjega lorda Arling-tona), ki je bil osebno soudeležen pri vračanju slovenskih be-(dalje na str. 7) NOVEMBER 7. .— Štajerski klub P1^. martinovanje v avditoriju P Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zV' ' Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Mladinski pevski zbu£ Kr. št. 3 SNPJ ima jesensK prireditev z večerjo in koncCf torn v SDD na Recher Ave-14. — Belokranjski klub di martinovanje z večerjo plesom v SDD na St. C'^1 Ave. Igra Tony Klepec or e ster. 14. — Pevski zbor Jadran '"l* svoj jesenski koncert z ve | . in plesom, v SDD na Waterlo Rd. Igra Joey Tomsick ork ' ster. 28. — Ameriška Dobrot' na Zveza praznuje 77-letn'c° banketom in plesom v Slov' nar. domu na St. Clair Av^ DECEMBER S.K.D. Triglav, Wis., priredi mik13^. dvorani sv. Janeza Ev - Društvo sv. MarJa laične št. 162 KSKJ nico v družabni sob' ja pri Sv. Vidu. P^el pop. m — RUAR ZAK-ZAKRAJSEK Funeral Home 6016 St. Clair Ave. Phone 361-3112 or 361-3113 • ZVo Branches nor Affiliations 9 Zachary A. Zak, licensed funeral director mimogrede povedano (Nadaljevanje s str. 6) |!“ncev na Koroškem. Svoj do-[ls sem naslovil: Nikolaj olst°i ‘n slovenska tragedija. r«iniku Pa se Je iz neznanih tazogov zdelo razlogov zdelo Mfebno, da ga je spremenil 'lair ,i )e m°jemn članku dal na-°V: Grof Nikolaj Tolstoj in 0venska tragika. (V Sloven-1 državi, kamor sem poslal ''P'Jo svojega dopisa, je bil nas‘ov Pravilno zapisan.). danima me, iz kakšnih raz-Stf°V.s' je urednik dovolil sloT'ajati m°j Prvotni na-• ^li je »grofa« ustavil m *0’ *Cer naj bi bil kot »ple-^°8ataš in ne potrebuje e pomoči? Tudi »tragedi-J! ln >>tragika« sta dve povij .raz**čni besedi. »Tragedi-»trJC- ne^aj> *(ar se Je zgodilo, nj a®'^a<< Pa se dogaja v seda-tn,m ^asu- Zato si ne morem kako si je urednik I ro h° '* ta*C° nePosre^eno >zbi-slo eSe^’ z*ast' ^e> ker sem na-velvSV^emu C*°P'SU napisal z bJ lm' ^rkami, in mislim, rez napak. ne^k05'* se to v bodoče bral ° ponavlja,°> ker med (,j raC'm°jih člankov v K.D. ne r' k' •.Vz^)u^'* dvome, da stvarc v zaP^em> ne napišem z tiostjo h'?5130 in s prePriča-g J ~u^e in srca. Prostim, dg^^P'k! Bodite pri tem uvi-(To ^ed Seve^a ne more mimo ^asih sva lahko g. i / -1/1 Jaz govorita po tele- itj bi 8/ec^e potrebnih pojasnil, bi bifQ dobil tudi tokrat, če ^hotei°? f Te8a niSt°nl; ker s, ‘ ^ zgornjimi izzivalnimi boj- ‘ ‘^‘bti nekak odgovor, J VerJetno pa nekakšno ob-de/° Urednika, da bo odstopil i nos^oje uredniške odgovor-I 60 Pa ta urednik ne : 0ril’ dokler tu sedi. ^evedn ref u se ne spominjam Zakaj je pr^i0 do spre- membe naslova. Vendar lahko dam pojasnilo, če se g. Mauser za pojasnilo z njegovimi besedami res zanima. Dodal sem besedo »grof«, ker se mi je najbrž preprosto zdelo, da je Tolstoj pač grof in da je ta naslov torej pravilen in umesten. Pika. Tisto razmišljanje g. Mauserja o mojem morebitnem gledanju na »bogataše« pa ni komentarja vredno. Glede »tragedije« in »tragike« ima g. Mauser gotovo prav. Vendar do neposrečene spremembe ni prišlo zaradi kakšnega prikritega zlobnega namena, ampak iz mojega v tem primeru očitno prešibkega poznavanja in obvladanja slovenskega jezika. Naj to g. Mauser verjame ali ne, vendar globljega razloga enostavno ni. Sedaj pa še to: Nisem poklicni novinar ali urednik, vendar v kolikor razumem so naslovi člankov in dopisov zadeva urednika in ne pisca. Mislim, da v ogromni večini primerov, rabim naslove, ki jih zapišejo dopisniki — in to velja tudi za g. Mauserja. Ko pa so naslovi predolgi, ah pa tudi včasih prekratki, ali se mi zdijo neprimerni (ati jih sploh ni, kar se tudi dogaja), jih spremenim. To bom tudi v bodoče delal, ko se mi bo zdelo prav. — Rudolph M. Suše!) Proslavljanje 29. oktobra, praznika slovenske osamosvojitve Slovensko-kanadski svet bo pripravil praznovanje tega zgodovinskega dne, ko smo se Slovenci po tisočletni nemški nadoblasti enkrat za vselej rešili tujega jarma in se v celoti posvetili našemu narodnemu življenju na vseh področjih ^ Dragi rojaki, potujete v Evropo? clr6vPra9u domovine, v središču stare Gorice na lepem H0xc|edu Gorso Italija, vas pričakujemo v PALACE telef *"*' naiboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, rPjrijPn°rn> radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, u9od a/0n^,' klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo $°ba I cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna konfer Cenjenim gostom so na razpolago hale, taCjj enčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-boPosVaČaSn0 ločenem Poslovanju. V PALACE HOTELU Da vs,., , ieno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! '/arr> bo j< „„ '“H-PALACE HOTEL, Core« Hali« 63 0rlli»-Gorica. Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I slovenskega javnega udejstvovanja. Proslava se bo vršila 17. oktobra 1987 in sicer v prostorih Slovenskega doma na 864 Pape Avenue v Torontu ob 7h zvečer. Vse zavedne rojake na to praznovanje zgodovinskega dogodka vabi odbor Sloven-sko-kanadskega sveta. Članski banket Odbor Društva Slovenski dom, lepo vabi vse svoje člane in prijatelje Slovenskega doma na Pape Ave., da se v čim lepšem številu udeležite vsakoletnega članskega banketa, da se po dolgih poletnih mesecih spet srečamo in skupaj poveselimo. Članska večerja bo 24. oktobra ob 7h zvečer v dvorani našega Slovenskega doma. Na veselo svidenje! Vabi odbor. O dopisovanju v naše časopise Že ponovno so mi nekateri očitali, da sem pri svojem pisanju v K.D. preveč enostranski. Češ, to ne zapišeš, to izpustiš itd. Za božjo voljo! Saj med vsemi Slovenci v Torontu nisem samo jaz pismen! Pišite, kar Vam leži na srcu! Ne lastim se monopola in vsak se lahko svobodno v tej deželi izraža. Dopisujte, če ste pripravljeni nekaj svojega časa zabiti za pisanje! Hvaležen bom, da ne bom poleg lethbriškega dopisnika in Franka Grmeka edini, ki za K.D. kaj napiše. Pri tem bi pa lastništvu in uredništvu Ameriške Domovine svetoval, da svoje poslanstvo vzamejo bolj resno, ker ta list za slovensko izseljensko in povojno emigrantsko skupnost igra veliko zgodovinsko vlogo, ki se je začrtala z Jakom Debevcem, pokojnim lastnikom in urednikom. Še-mariti in ribariti v kalnih vodah ne odgovarja zgodovinski tradiciji tega znamenitega in za vse Slovence v Severni Ameriki tako potrebnega in za slovensko-narodno ohranjanje tako važnega glasila. Vsi prosimo sv. Duha pravilnega razsvetljenja! Otmar Mauser Naknadno... Ko sem že napisal gornje strani, sem zvedel, da se v »Central bolnišnici« nahaja urednik Slovenske države, g. Vladimir Mauko, ki ga je ponovno zadela možganska kap. Obiskal sem ga in mu iz spoštovanja do njegovega dela, ki ga je poleg urejevanja Slovenske države opravil za kanadske Slovence, sem mu v imenu vseh nas izročil šopek rdečih nageljnov z željo, da bi se čim-preje pozdravil in svoje pomembno delo nadaljeval. Zato prosim vse bralce Ameriške in Kanadske Domovine, da se poleg svojih osebnih molitev spomnite tudi Vla-dota, da bi mu dobri Bog vrnil zdravje in moči, da bi še naprej bil zmožen opravljati svoje poslanstvo kot urednik in kot izredno talentiran, požrtvovalen in za slovensko stvar Govor Staneta Pleska v Midlandu (Nadaljevanje s str. 5) neverjetno in nerazumljivo, da je človek zmožen tako velike hudobije. Iz vse te žalosti, solza, krvi in kupov razmesarjenih trupel, nekateri prizori iz te narodne drame izstopajo kot večni ogenj, ki ne more ugasniti. Vem, vse to je bilo že izgovorjeno, a naša dolžnost je, da to ponavljamo, dokler ne spregleda zadnji krvnik in se zadnji plačanec po naših skupnostih ne odpove svojemu vohunskemu delu. Pred nami kot stebri vstajajo naši poštenjaki, katere so, še predno se je narod uprl, odganjali v noč, jih zverinsko mučili, dokler jih smrt ni rešila trpljenja. V daljavi čas in prostora vidim domobranske oficirje, kako v teharskem bunkerju vise na mesarskih kavljih, s tako razbitimi obrazi, da jih ni mogoče spoznati. Vidim mlada dekleta, katere cele vrste podivjanih partizanov posiljujejo in po končanih orgijah postrele. V duhu gledam na kamenju ležeče fante, na tisoče od njih, katere so s puškami in koli primorali, da so požirali pesek. Tam so dojenčki, od nekaj tednov do dveh let starosti, katere so kot »izdajalce« iztrgali materam in jih kot »izdajalce« zmetali na voz, kjer so se zvijali na vročem junijskem soncu, dokler se zadnji glasek ni izgubil v večnost. Sredi te množice zavrženih, izdanih in brez sodbe na smrt obsojenih ljudi pa stoji duhovnik, ki jim z znamenjem križa daje vesoljno odvezo, pa so mu za to dejanje njegove službe odsekali najprej eno, potem pa še drugo roko. In kot odmev iz onostranstva se trgajo glasovi iz množičnega groba Kočevskega Roga: Oče, odpusti jim, saj ne vedo... kaj delajo... Ko so prešli dnevi brezpravnega klanja, ko nihče ni odgovarjal za prelito kri, so razstrelili in zasuli ta množična grobišča, živim pa zavezali usta, da o zločinu niso smeli govoriti, čeprav je Slovenija čez in čez postala en sam grob. Tako je preteklo trideset let zamolčane zgodovine, čeprav je narod vedel ali vsaj slutil resnico... Ko se misel spet vrača v tisti čas, ko je bila Slovenija prekopana za grobove, nad temi pa je odmevalo vpitje o »osvobodilni vojni«, o zmagi revolucije, o novem času in tudi o »narodnih izdajalcih«, se moramo vprašati: Zakaj se o drugi strani revolucije toliko desetletij ni smelo spregovoriti besede? Zakaj tako stroga prepoved, če je bila »osvobodilna vojna« res tako pravična, da so obračunali samo z resničnimi izdajal- vselej navdušen Slovenec, kakršnih je v naši slovenski skupnosti zelo malo, da bi še naprej boril za pravico in resnico. Vladimirju iz srca želimo, da bi ga Bog v njegovi bolezni podpiral in da bi se zdrav vrnil med nas! O.M. ci in zločinci? Komu je koristilo in zakaj je bilo potrebno tisto zverinsko mučenje žrtev pred smrtjo? Ali je bila revolucija zato bolj sveta, bolj upravičena in slovenska zemlja kaj prej svobodna? Ali pa morda oboje, mučenje in molk, potrjujeta, da za osvoboditev naroda v resnici nikoli ni šlo, ampak samo za oblast, katero so narodu vsilili s tako totalitarnimi sredstvi, da jih je bilo treba pred narodom in zgodovino za vselej skriti? Ali nam vse to nič ne pomeni? Kako to, da med nami vstajajo razni kulturniki-zvo-dniki, ki bi nas radi učili, da ne glejmo nazaj, ampak raje mislimo na bodočnost? Priporočajo pozabljenje, češ da bo tako več ljubezni med nami! Dragi rojaki, pozabljenje bi bilo najbolj podla izdaja mrtvih in ideje, za katero so bili oni pomorjeni, zato njihove žrtve ne bomo pozabili nikoli. Z božjo pomočjo moremo odpuščati, pozabiti pa tega zločina ne smemo, ker bi bil to naš zadnji in dokončni poraz; ne samo poraz nas kot ljudi, ampak tudi upor resnici, katero smo dolžni izpričevati svetu. Isto lahko rečem tudi o spravi. Narodna sprava je po skoro polstoletnem duhovnem in fizičnem razdejanju življenjska nujnost, če hočemo še obstati kot narod, zato to misel pozdravljamo in moramo zanjo delati vsi... toda — pot do sprave ni v pozabljenju in molku, pot do narodne sprave je v priznanju krivde in kesanju. Dokler tega ni, je vse govorjenje samo novim potrebam prikrojena propaganda, ki s spravo in ljubeznijo med brati nima nobene zveze. Božji mlini meljejo počasi a gotovo... Tri desetletja je trajal uradni molk partije, več kot štirideset dolgih let že potvarjajo zgodovino in spreminjajo dušo slovenskega človeka, a jim ni uspelo ustvariti drugega kot duhovno praznino brez cilja in upanja. Namesto obljubljenega raja so narod pahnili v duhovno in materialno razdejanje, od koder ni videti rešilne poti. Narod je partija, partija jim je narod, vsi drugi ne pomenijo nič, ali vsaj do nedavnega je bilo tako. Vse gre narobe od gospodarstva do politike, ustavo kar naprej spreminjajo, kakor tudi ljudi, ki te zakone postavljajo in z njimi operirajo po ukazu od vrha. Zdaj je na pohodu mladi rod, ki je bil rojen že v tej praznini in kaosu. Te ljudi ne morejo obtoževati grehov preteklosti, ker so jih sami vzgojili, zato morajo poslušati izpovedi njihovega spoznanja, ki je, da je sistem ena sama velika laž in potvorba, ki je ljudi oropal vere vase in jim vzel upanje v bodočnost. Ko človek izgubi . to dvoje, svojo osebnost, izgubi samega sebe in postane samo številka, brez koristi zase in za narod. Tu je treba iskati vzrok, zakaj so Slovenci po številu samomorov v celi Evro-(dalje na str. 8) Govor Staneta Pleska v Midlandu (Nadaljevanje s str. 7) FRANC BUČAR: ALI OSTATI UJETA S SVOJO ROKO V STEKLENICI? pi na prvem mestu. Leta 1985 si je na vsakih 100 tisoč ljudi 36 končalo življenje. Ta odstotek vsako leto raste, kar pa je še najbolj tragično, je, da si že desetletni otroci segajo po življenju, kar pomeni, da že otroci nimajo vere vase in upanja, da bi v sedanjih razmerah kdaj mo'di živeti človeka vredno življenje. Druga statistika, prav tako usodna, nam kaže, da slovenske »matere« umore več nerojenih otrok, kot pa jih rode za življenje. Redke so že družine z več kot dvema otrokoma. Temu ni kriva samo gospodarska stiska, ampak moralni razpad družbe, ki je ženo oropal čuta materinstva, razbil družino, s tem pa narodu ukradel bodočnost. Ob teh groznih številkah ne smemo prezreti tudi dejstva, da je od pičlega dvamilijon-skega naroda 600 tisoč ljudi izven meja domovine. Od teh se jih je največ izselilo, ker v sistemu ne vidijo bodočnosti. Če pomislimo na vse to, se moramo res v skrbeh vprašati: Ali bomo preživeli? Narod je zapustil Boga, čeravno pod pritiskom režima, Bog pa je zapustil človeka, da se duši v svojem lastnem napuhu in grehu. Ob vsem tem nam ne preostane drugega kot zaupanje v božjo Previdnost. Bog, ki je dopustil toliko gorja in krvi, gotovo ne bo spregledal te velike žrtve. Osebno sem prepričan, da nam kazni komunizma ni poslal v uničenje, ampak da nas očisti in prenovi. Že so tu znaki, da je Bog razsodil pravdo med brati. V praznino obupa in nevere, ko narod končno spoznava, da je brez Boga nič in brez bodočnosti, mednje pošilja svoje poslance, nove prepričane ljudi, ki kličejo k spravi in resnični ljubezni. Ta mladina narodnim zvodnikom z rizikom svoje osebne svobode ali celo življenje narodnim zvodnikom neustrašeno govore, da za revolucijo nikoli niso imeli ne moralne ne pravne pravice, in da je rešitev samo v svobodi ter vrnitvi k zemlji in Bogu. Kakšna in kako dolga bo še pot nazaj, je v božjih rokah. Pri vsem tem vrenju, ki se je začelo v domovini, pa mi ne smemo stati prekrižanih rok. Neposredno na ta proces res ne moremo vplivati, dolžni pa smo moliti in prositi za tiste, ki tega ne morejo ali več nočejo. Sami živimo življenje, ki se nam ga zdi vredno pošteno živeti! Ne iščimo osebne časti, ko gre za skupno dobro nas vseh! Ne bodimo hinavci, da je bomo gnusoba v božjih očeh. Prosimo, naj nam Bog v tej odločilni uri pošlje voditelja, ki bo kot nekdaj Mojzes Izraelce tudi slovenski narod pripeljal v novo svobodo pod Triglavom. In ve mlade družine, katerim je še dana svobodna odločitev, da otroka sprejmete ali ne, pomislite na tisoče pomorjenih in zaradi njih sprejmite novo življenje, morda pride čas, ko bo domovini treba transfuzijo slovenske krvi iz tujine, da se naš narod ohrani. Od poedincev zavise družine; kakršne so družine, taki bodo narodi, narodi pa ustvarjajo dobre ali hude čase. Ko danes stojimo ob Spominskem križu, katerega smo postavili v spomin na težke dni preizkušnje, naj nam to ne bo samo izletna točka ali kvečjemu vsakoletna navada. Ob tem križu in mrzlih kamnih, ki morajo dostikrat govoriti namesto nas, se spomnimo, da je ob istem znamenju pred skoro dva tisoč let v neizmerni žalosti stala tudi Mati božja, zato razume našo bolečino. V tem Marijinem letu se zaupno obrnimo k njej in jo še posebej prosimo, naj izprosi, da bo križ kmalu postavljen tudi na neblagoslovljene grobove naših dragih in da bomo vsi Slovenci kot narod spet postali med seboj bratje, Bogu otroci, domovini sinovi in nikomur hlapci. -- • _______ I. »Menili smo, da bo z obsodbo 1946. leta, se pravi takoj po vojni, tudi Rožmanov primer razčiščen in odpravljen, saj je bil škof obsojen predvsem kot ’’dokazani1* narodni izdajalec — toda ni tako. Njegov duh še blodi po zemlji in oživlja hude in neprijetne spomine, tako med borci za svobodo kakor med njegovimi privrženci in zlasti verniki. Nikjer po svetu pošteni ljudje ne poskušajo rehabilitirati Ta članek je izšel v Celovškem Zvonu v letošnji junijski številki (V/15). Vsebina je zelo zanimiva, zato članek v celoti posredujem bralcem A.D. — Urednik narodnih izdajalcev, vojnih zločincev... Nasprotno: še vedno jih iščejo, najsi bodo v takih ali drugačnih oblekah in poklicih.« (Ivan Jan: O resnični podobi škofa Rožmana, Delo, 1. febr. 1986). To je dejansko čudno in nenavadno. In to še celih 40 let pozneje! To čudo vsekakor terja pojasnilo, in to čisto naravno pojasnilo, sicer bi si pojav morali res razložiti samo s čudežem. Kakšne bi bile možne razlage? Neki ključ za pojasnilo je nudila v vrsti nadaljevanj v Delu izhajajoča razprava Ivana Jana: O resnični podobi škofa Rožmana, ki jo je avtor po lastni izjavi napisal na prošnjo redakcije časopisa, kar posebej potrjuje tudi redakcija sama. Ker je Delo glasilo SZDL, je jasno, da je to politična odločitev. Politično vodstvo je menilo, da je kakršnakoli rehabilitacija Rožmana, neposredna ali po ovinkih, ogrožanje sedanjega političnega sistema v Sloveniji, vsekakor problem, na katerega je treba z vso odločnostjo reagirati. Razprava pod tem naslovom je kot feljton izšla že v koledarju Prešernove družbe za leto 1986 in je v Delu le razširjena in dopolnjena. Politično vodstvo je vsekakor menilo, da ne gre za kako nepomembno zadevo, še zlasti v trenutnem gospodarsko političnem položaju, ki bi na prvi pogled terjal vso pozornost vsemu prej ko pa obujanju duhov izpred 40 let. Če bi bilo to vodstvo, ki se vsekakor razume na umetnost realne politike, prepričano, da je s sodbo iz leta 1946 zadeva dokončno rešena in stavljena ad aeta, se za stvar še zmenilo ne bi. Kaj neki more pomeniti pisanje kakega emigrantskega časopisa, pa tudi zapis v Celovškem Mohorjevem koledarju za neki trdno usidrani politični režim kaj dosti več ko kvečjemu zanimivo zgodovin-sko-psihološko reminiscenco, zanimivo kvečjemu za zgodovinarje — pomembno pa ne več niti za policijo. Saj emigrantskega časopisa tako ne dobivamo. Za pisanje o tem vprašanju v emigrantskem časopisju smo zvedeli šele iž Janove razprave oz. zvemo le iz naših uradnih komentarjev na dogajanja zunaj naših meja. Iz tega torej sledi, da predvsem politični režim sam ne misli, da je zadeva zrela za arhiv, temveč da je vprašanje še vedno odprto. Torej: najpomembnejši akter, tisti, ki je organiziral in vodil sodni proces, ni prepričan, da lahko vprašanje kot zastarelo in nepomembno porine v koš. To pa nas seveda postavlja samo še pred nova vprašanja. Zakaj je politični režim tako nenavadno občutljiv prav za primer škofa Rožmana? Sedanji politični režim v Sloveniji je prišel na oblast kot zmagovalec v državljanski vojni, ki se je odvijala hkrati in delno v okviru narodno osvobodilne vojske proti tujim zavojevalcem. Svoje nasprotnike v državljanski vojni je okrivil, da so prav oni začeli državljansko vojsko, poleg tega pa da so se pri tem oprli na pomoč tujih zavojevalcev, sodelovali z njimi v njihovih vojnih naporih in s tem objektivno postali tudi narodni izdajalci. Niso torej izgubili samo vojne, pač pa tudi moralno pravico, da bi kdajkoli govorili v imenu naroda, ki da so ga izdali. Hkrati da so se tudi osebno degradirali kot ljudje najnižjih etičnih kvalitet, ki so pripravljeni prodati sebe in narod, samo da bi ostali na oblasti. Sodni proces po končani vojni ni zato samo navaden sodni proces, pač pa prvorazredni politični akt: zmagovalec ima v rokah pač pravico močnejšega. tu pa gre za sodni postopek, ki temelji na načelu »objektivnega ugotavljanja resnice« — torej povsem neodvisno od stališča zmagovalca ali poraženca. Če bi torej sodišče ugotovilo nedolžnost obtožencev, pade celotna moralna zgradba, na kateri temelji zmagovalec svojo zmago. Nesmiselno bi se bilo sklicevati na kakršnekoli pravne argumente legalnosti ali nelegalnosti nove oblasti. Izid državljanske vojne je zmagovalec po zmagi razglasil kot revolucijo. Revolucija pa je ravno prelom z dotedanjo legalno ureditvijo. Revolucije ni po legalni poti. Zato je ravno potrebna, ker njenih ciljev v okviru dotedanje zakonite ureditve ni mogoče doseči. Zato pa toliko bolj potrebuje moralno opravičilo: ljudje morajo videti in dojeti smiselnost svojega trpljenja, žrtev in tudi udarcev, ki so jih prizadeli drugim. Brez tega se imajo za ogoljufane, moralno prizadete. Prepričani morajo biti, da so se borili za pravično stvar, JOSEF’S HAm DESIGN Introducing Patrick SPECIAL INTRODUCTORY OFFER 20% OFF All-Styling Services OFFER GOOD WITH PATRICK ONLY thru Sept. 30 5235 Wilson Mills Rd., Richmond Hts., Ohio 461-8545 461-8544 sicer se tudi heroji spreminjajo v notranje razklane in pohojene osebnosti. Predvsem pa so šele s tem poraženci dokončno poraženi. Niso se borili samo za izgubljeno stvar. Da je izgubljena, je jasno samo po sebi. Hujše je, da so se borili za stvar, ki nima moralnega opravičila. Brez moralnega temelja je dokončno odpravljena sleherna misel na kakršnokoli spremembo. Zlom je P°' poln in dokončen. Tega nasledka sodba očitno nima. Vsaj tako bi lahko sklepali po reakciji političnega režima na sleherni pojav, ki 1 kakorkoli meril na to, da se škof Rožman prikaže v drugačni luči, ko pa ga je naslikala sodba. Reakcija političnega režima je v bistvu tudi edin® merilo, na temelju katerega lahko sklepamo o tem, kolik0 je obsodba škofa Rožmana. tn vse s tem povezane posledic0, pri ljudeh sprejeta. Razprava o tem pri n35 n dovoljena. Tudi povsem raz“ mljivo. Vsaka razprava o te pomeni že izziv obstoječe01 političnemu sistemu. Načela namreč vprašanje o moral01 temeljih sedanjega siste010; eda tud' im°rU kari0 posredno s tem pa sevec legalnosti. V vsakem Prl stavlja dvom nad nečim, po sodbi sedanjega politi^ sistema zunaj sleherne razP ve: absolutna nedotaklJlV njegove oblasti. Reagiranje režima kaže ^ to, da po njegovem ITinetl. ljudje obsodbe škofa na v precejšnjem števil0 ^ sprejemajo. Vsekakor Je . sprejema Cerkev kot insb ja, s tem pa seveda tudi pr . žna večina njenih član°v'^r. več, nihče, kdor se ima za nega člana Cerkve, te s0d*,e £ more sprejeti, če je ne spr°j ^ tudi Cerkev sama. In ta 1 £, sprejema. In je ne more sP jeti. , Iz zgodovine katoliške ^ kve je poznanih nemalo Pr . rov, da so visoka in celo višja mesta v cerkveni hiji zasedali ljudje, ki za ^jti mesta niso imeli Potr . kvalitet, tudi ne per- Vedno je imelo to velike re ^ kusije v življenju Cerkve. se pokazale takoj nep°sf a. ali šele pozneje in kar je 1 lo v njenem okrilju raz^ ^ prizadevanja za pren° preusmeritev. , Če bi slovenska ^ sprejela obsodbo ško 3 s0 mana na osnovah, ka ^ podane v sodbi, bi to P ^e. lo, da je na njenem v^jjoj° nem mestu stal človek, kot institucijo vodil v n . ^ izdajstvo. Obsojena je ^ stitucija kot celota, ker samo za obsodbo njen j^veP3 višjega predstavnika- c p0ii- hierarhija mu je v ^ ^ tiki sledila. Prav ta |av- je bila v preteklosti e 3) v nih opornikov slo^^rnh1 mnogih stvareh je v j^jačik1 slovenstva daleč P^.jjgiuP pred vsemi drugimi- ^ ^ goče sprejeti dovn^e je ta Cerkev čez n0C sntoUe'. la v svoje P0P0*n°I;(,r ne vsekakor Logično to bilo. (Dalje P' rihodei11