gioielli - dragulji ¿ff mololon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com V Skednju so sinoči predstavili dokumentarec o Dušanu Jakominu Kulinarični nasveti za sladko veliko noč / 14 Primorski ČETRTEK, 20. MARCA 2008 Št. 68 (19.158) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Merjenje sil ne koristi nikomur SandorTence Velika večina Slovenk in Slovencev podpira ponovno izvolitev Riccarda Illyja za predsednika Furlanije-Julijske krajine. To je temeljni podatek teh deželnih volitev, na katerih Slovenci, kot pred petimi leti, nastopajo v isti koaliciji in v podporo istemu predsedniškemu kandidatu. Prav zaradi tega so vse polemike med Slovenci v Illyjevem taboru, ki presegajo normalno politično soočenje, ne samo popolnoma odveč, temveč tudi škodljive. Pred dvema tednoma smo napisali in danes ponavljamo, da morajo slovenski kandidati in stranke, ki jih podpirajo tokrat zaplavati v »odprtem morju«. Pred petimi leti je bilo v deželni parlament izvoljenih pet Slovencev, od katerih dva (Tamara Blažina in pokojni Mirko Špacapan) na Illy-jevem kandidatnem seznamu, kar je pomenilo njuno avtomatično izvolitev. Pet Slovencev jebil enkraten in najbrž neponovljiv dosežek. Za Slovensko skupnost, ki se po 15 letih znova predstavlja s svojim volilnim znakom, so bistveni glasovi za stranko, za slovenske kandidate v Demokratski stranki in Mavrični levici pa bodo odločilne preference. Volilci in volilke slovenske narodnosti so doslej vedno znali učinkovito izkoristiti volilna pravila in 13. in 14. aprila se jim ponuja priložnost, da to spet dokažejo. Za parlamentarne volitve je zadeva dosti bolj preprosta. Tamara Blažina, kandidatka za senat Demokratske stranke, ima realne možnosti za izvolitev, ki pa ni avtomatična. Tudi Blažinova, kot vsi kandidati, namreč potrebuje glasove. SLOVE 41A ülaii» di liai giùvtrit .' idPHlitn purpppi i Bel IP™ V knjig ar il a K ill pi-i z;|l[i/iliku: vvww. b ri Ilms dit iicc.it dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) tibet - V telefonskem pogovoru z britanskim kolegom Gordonom Brownom Kitajski premier dopustil možnost dialoga z dalajlamo Včeraj se je tudi papež izrekel za dialog - Pritiski iz Rima GORICA - Pokrajina dodelila prispevek, razliko bo krila občina Osnovna šola Oton Župančič bo prišla do novih prostorov GORICA - Po zaslugi pokrajine bodo uredili pritlično halo osnovne šole Oton Župančič v ulici Brolo. Po skoraj 30 letih od odprta tamkajšnje, v mestu edi- ne slovenske šole. Pokrajinski odbor je namreč včeraj odobril konvencijo med pokrajino in občinami, na podlagi katere bo šola dobila 400 tisoč evrov, sicer na ob- roke in v petnajstih letih; razliko bo krila goriška občina. Prispevek je bil dodeljen tudi Doberdobu in Števerjanu. Na 16. strani LONDON, RIM - Britanski premier Gordon Brown je včeraj dejal, da je kitajski premier Wen Jiabao izrazil pripravljenost za dialog s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo. Ob tem je Brown tudi napovedal, da se bo z dalajlamo srečal še letošnjo pomlad, ni pa navedel točnega datuma. Dialog med obe ma stra ne ma je vče raj pod prl tudi papež Benedikt XVI., kije na redni sredini avdienci izrazil prepričanje, da bi uporaba nasilja samo poslabšala položaj. O po tre bi po po gum nih od lo čit -vah je včeraj govoril italijanski zunanji minister Massimo D'Alema, ki ni izključil možnosti, da bi zahodni voditelji bojkotirali slovesno odprtje olimpijskih iger avgusta v Pekingu. Na 7. in 21. strani V Portorožu predstavili Seawayevi jadrnici Shipman 72 in 80 Na 4. strani Lari Spinazzola prva nagrada Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu Na 6. strani GM: Operni gala s solisti, zborom in orkestrom ljubljanske opere Na S. strani Novogoriška univerza išče sedež za kampus Na 19. strani Na Opčinab - Dunajska cetfa 17/A lastnik Oriella Brugnera Vesele velikonočne praznike! Ženska in moška oblačila: GUI&Co,R. PELLEGRINI, FEYEM, GOOD MACH, R0DRIG0, GI0 FERRARI, R. PELLEGRINI, L VETT0RI... Perilo in pižame: LOVABLE, FILA, SL0GGI, SAMMA, GHIR0, SAMMA Izbor mer za krepkejše postave. J nov videz in novo ime KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice in motokultivatorji, "spaccalegna" ■ cepilci, traktorji FERRARI) POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG IN KOSILNIC JONSEREDINALPINA Z NAJNIŽJO CENO V DEŽELI Rezervni deli, servis, mehanična delavnica sadike oljk in povrtnin sadna drevesa vse za kmetijstvo olivno olje semena velika izbira sadik in cvetja v topli gredi velika izbira umetnih in organskih gnojil TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli 2 Četrtek, 20. marca 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA ifa Kompleksnost tibetanskega vprašanja jg v V Jo2e Pirjevec_ Kongregacija tibetanskega budizma Dharmaling je že nekaj let aktivna v Sloveniji z namenom, da širi nauk Bude Sakjamu-nija s pomočjo religiozne prakse, meditacije, molitve in duhovnih vaj. Vodi jo lama Thubten Shenphen Rinpoche, ki gaje posvetil in mu očit no to na lo go tu di po ve ril sam XIV. dalajlama. Lama Rinpoche ni sprejel z odobravanjem mojega članka, ki sem ga lanskega avgusta objavil v ljubljanskem Dnevniku in v katerem sem razvil nekaj svojih dognanj o religiji, tudi o budizmu. Pripovedoval sem o potovanju v Tibet in o »pregrešnih« mislih, ki so mi takrat rojile po glavi, ob soočanju z versko prakso, prežeto z vraževerjem, ki je poleg drugega slonela na fevdalni teokraciji. Kljub te mu, da ni sem spre gle dal ki taj ske do -minacije v Tibetu - moji sopotniki se bodo spomnili, kako sem jo ožigosal v državnem muzeju, kjer je bila prikazana pekinška verzija zgodovine te »strehe sveta«, - se nisem mo gel iz ogni ti vpra ša nju, ali je druž ba, ki re -le gi ra na de set ti so če mla dih fan tov v sa mo -stan in goji duhovnost šamanističnega tipa, vredna preživetja. Lama Rinpoche odgovarja, da je ki taj ska ar ma da uni či la ti be tan sko kulturo, kršila temeljne človekove pravice, da je »kulturna revolucija« odvzela Tibetancem šole v njihovem jeziku, jim jemala delo, zdravniško oskrbo, pobila skoraj 1.500.000 ljudi, pognala z dinamitom v zrak 6.000 kulturnih spomenikov, kradla, posiljevala, mučila. »Je lai ci zem odpo ved vsa ke mu zna ku ve re,« se sprašuje, »in slepo zasledovanje kapitalizma na škodo človeških vrednot? Čudna koncepcija laicizma. Pisec bi moral raziskovati nekoliko bolj poglobljeno resnične razmere v Tibetu in se zavedati, da zgodovina ni samo v knjigah ali v počitniških potovanjih; je predvsem v srcu in v zavesti ljudi«. Mislim, da z lamo Rinpochejem govoriva raz lič na je zi ka. Ka ko naj bi kot pri mor ski Slo ve nec ne sim pa ti zi ral s Ti be tan ci v nji ho -vem boju za svobodo? Kako naj bi kot človek, ki se ukvarja s preučevanjem preteklosti in nje- nih stranpoti, pritrjeval slepemu kapitalizmu naše dobe? Vsakdo, ki pozna moje pisanje, ve, na kateri fronti sem angažiran. To pa še ne pomeni, da bi moral prezreti hibe anahronistič-ne družbene ureditve, ki je prav tako preživeta, kakor je bil imperij Inkov, ko ga je napadal Francisco Pizarro. Kadar pride do takšnega spo pa da, je druž ba, ki se ne zna ali ne mo -re prenoviti, neizbežno obsojena na propad. V inkovskem primeru je bila dovolj peščica španskih konkvistadorjev, predstavljajmo si, kakšna usoda čaka Tibetance, ki imajo opravka z narodom Han, eno najštevilnejših in na-jagresivnejših falang, kar jih pozna človeštvo. Treba je sicer reči, da imajo Tibetanci danes na svoji strani nekaj, česar Inki niso imeli: mednarodno javno mnenje. Treba je tudi reči, da so se dvignili v upor v trenutku, ko so Kitajci najbolj ranljivi, saj se bojijo bojkota poletnih olimpijskih iger, ki so pred durmi. Incidenti, do katerih je pred dnevi prišlo v Lha-si, so tako ciljno zadeli Ahilovo peto pekinškega režima, da se samo po sebi ponuja vprašanje, ali jih v zakulisju ni sugerirala CIA. O odličnih odnosih, ki jih ima dalajlama z ZDA, ne more biti dvoma. Nisem pozabil, da je sredi lanskega oktobra Njegova svetost dobila iz rok ameriškega predsednika G. W. Busha zlato medaljo kongresa, ki je eno od najpomembnejših ameriških odličij. Kako je dalajlama to priznanje lahko sprejel od človeka, ki zagovarja »water boarding« - simulirano utopitev domnevnega terorista - je vprašanje, ki sem si ga ponovno zastavil po štirih letih, ko je isto medaljo ameriški predsednik izročil papežu Janezu Pavlu II. Vse to pravim, da opozorim na dej stvo, ka ko kom plek sno je ti be tan sko vpra -šanje in koliko aspektov je treba vzeti v poštev pri razpravljanju o njem. Rešitev, ki jo sugerira dalajlama, se mi zdi najbolj realistična: široka avtonomija znotraj kitajske federacije. Problem je seveda, ali Kitajci ne bodo gledali nanjo kot na pretirano, Tibetanci pa kot na preskromno popuščanje. V vsakem primeru tibetanski mladini privoščim čim več svobode, tudi tisto, ki jo prinaša laicizem. VREME OB KONCU TEDNA Nestanovitnost z občasnimi padavinami Darko Bradassi_ Podatek o temperaturah v skladu z dolgoletno normalnostjo predstavlja v zadnjih časih prej izjemo kot pravilo. Prehodno se je živosrebrni stolpec zadrževal okrog dolgoletnega povprečja ob koncu preteklega tedna, in to potem, ko so se višji sloji ozračja v nekaj dneh najprej segreli in nato ohladili za več kot 18 stopinj Celzija. V letošnjem marcu so bile izrazite otoplitve in ohladitve ozračja na dnevnem redu. Anomalija se bo v naslednjih dneh spet povečala, ker se bo ozračje ponovno ohladilo. Najbolj se bodo ohladili predvsem srednjevisoki in najvišji sloji. Kakorkoli že, pa se bodo temperature tudi v nižjih slojih za dalj časa, morda celo do konca meseca in občasno tudi za več stopinj, zadrževale pod dolgoletnim povprečjem. Pred nami je torej za ta čas daljše razmeroma hladno obdobje s precejšnjo spremenljivostjo in nestanovitnostjo, ki nas bo prehodno lahko spet popeljalo v zimo. Anticiklon, ki se je do nedelje zadrževal nad Sredozemljem in nad večjim delom osrednje Evrope, je oslabel. Nastala je globoka vrzel v zračnem pritisku, preko katere se spušča proti Sredozemlju hladen in razmeroma nestanoviten severni zrak. Azorski anticiklon se je povzpel do Islandije in Grenlandije, drugi zelo obsežen in soliden anticiklon pa se zadržuje nad evropskim vzhodom. Med obema, nad večjim delom osrednje Evrope in nad Sredozemljem nastaja globoko in obsežno ciklonsko območje, ki bo več dni vplivalo na vreme pri nas. Širša vremenska slika se bo spreminjala zelo počasi, ker bo vzhodni anticiklon zaustavljal odhod ciklona in bomo morali zato po vsej verjetnosti počakati, da bo ciklon sam oslabel. Zaradi zelo hladnega višinskega zraka bo ozračje v prihodnjih dneh povečini nestanovitno. Naše kraje bo tudi prešlo nekaj vremenskih front. V tem prazničnem koncu tedna bodo zato prevladovali oblaki, občasno se bodo pojavlja- le padavine in bo za ta čas hladno. To pa še ne pomeni, da bo neprenehoma deževalo in da bodo vse te dni razmere stalno povsem neugodne. Kot se spodobi za marec, se bo to predvidoma dogajalo v kontekstu povečane spremenljivosti. V prihodnjih dneh se bodo po vsej verjetnosti vrstila različna vremenska stanja: od občasnega dežja, tudi v obliki ploh ali neviht in kakšne snežinke tudi v nižjih predelih, do prehodnih delnih razjasnitev. Vse to se bo dogajalo ob razmeroma nizkih temperaturah. Danes bo po vsej verjetnosti najlepši dan v tem koncu tedna. Delno jasno bo z občasno zmerno oblačnostjo. Predvsem jutro bo hladno. Pihala bo šibka burja, ki bo čez dan oslabela in v popoldanskih urah ponehala. Jutri se bo oblačnost povečala, čez dan se bodo pojavljale šibke do ponekod zmerne padavine, predvsem zvečer in ponoči lahko tudi v obliki ploh ali posameznih neviht. Ob morju bo pihal jugozahodni veter. Meja sneženja bo nad okrog 500 do 800 m. V soboto zjutraj bodo padavine ponehale, ponekod se bo prehodno delno razjasnilo. Ob morju bo zapihala šibka burja. V nedeljo bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Meja sneženja bo nad okrog 500 m. V ponedeljek se bo, kot kaže, nadaljevalo spremenljivo in nestanovitno vreme. Še nekoliko hladneje bo. STARE SLOVENSKE RODBINE NA TRŽAŠKEM Rebula Priimek Rebula so bržkone dali osebi, ki je rada pila to vrsto vina. Izvor in prve omembe Navkljub splošnemu mnenju, da je Rebula šempolajski priimek, ni tako. Prvič srečamo nekega Joan-nesa Raijbolizo ali Rabulizo leta 1525 na Proseku, ko je notar Justus Ravizza popisal posesti na tržaškem bregu. Tu ne obstane, pač pa se v naslednjem stoletju pojavijo v Križu Jernej in Štefan (urbar sv.Ciprijana okrog leta 1635). Štefan se nato pojavlja v Križu še vse do leta 1674, medtem ko je leta 1692 kriški ka- plan Gregor Rebula. Ne vemo, če sta v sorodstveni zvezi, ker se v kriških matičnih knjigah Štefan Rebula nikoli ne pojavi. Razširjenost Začasni slovar slovenskih priimkov (ur.F.Bezlaj), ki se nanaša na podatke iz let 1931-48, navaja, da je bil priimek Rebula tedaj prisoten na področjih Nove Gorice, Postojne, Ljubljane, Maribora, Šmarij, Tolmina, Kamnika in Postojne. Verjetno izhajajo vsi iz Kraškega območja in gre za eno samo rodbino. V Trstu so že v 17.stoletju zabeleženi razni Raibula, medtem ko se Rebule pojavijo šele proti koncu 18.stoletja. Začetni rodovnik Prihod Rebul v Šempolaj nima z zgoraj omenjenimi soimenjaki nobene zveze. Ti imajo svoj izvor v Velikem Dolu v župniji Komen. Katarina, vdova po Mateju Rebuli, se konec 18.stoletja poroči z Andrejem Vodopivcem iz Saleža in s seboj pripelje sina Jakoba iz prvega zakona. Rodbina ostane za dve generaciji v Saležu (omenjeni Jakob in njegov sin Jožef), pri tretji generaciji pa pride do končne selitve v Šempolaj s poroko Jožefovega sina Jožefa z Marijo Lupinc leta 1867. Njegov sin, že tretjič Jožef, je stari oče pisatelja Alojza. Marko Oblak PISMA UREDNIŠTVU Schengen in psihiatrija Pred kratkim smo doživeli odprtje meje med Italijo in Slovenijo, Schen-gensko širitev. Ta dogodek, ki označuje politično voljo po večji politično-eko-nomski komunikaciji, po pogostejših medsebojnih politično-socialnih stikih in po odprtejši medsebojni socialni in politični konfrontaciji, bo nedvomno ostal v zgodovini XXI. stoletja. Prav tako bo ostalo vsesplošno v zgodovini, odprtje psihiatrične umobolnice pri Sv. Ivanu, po zaslugi velikega psihiatra Franca Basaglie, kajti odprtje psihiatrične bolnišnice je pomenilo in pomeni dajati, vsakomur je potreben, možnost večje komunikacije, možnost vzpostavljanja socialnih stikov v duhu svobode posameznega subjekta. Franco Basaglia je bil velik človek: sovražil je »fašistično« obliko psihiatrije in uvedel demokratično psihiatrijo, s katero je hotel dokazati posredno politiki in neposredno družbi, da vsaka tipologija fašizma, tudi tipologija fašizma, ki je pred reformo - ki jo je on vpeljal z zakonom 180 - bila vsakdanja praksa znotraj umobolnice, učinkuje na človeka uničevalno in povzroča izključno trpljenje in žrtve. Trpljenje in žrtve, ja. To je povzročilo tudi dolgo fašistično obdobje zgodovine XX. stoletja. In ne samo. Žrtve in trpljenje je, iz samo po sebi umevne reakcije na fašistično nasilje, povzročil tudi tisti, ki je bil žrtev fašizma. Ali je prav, da na eno stran tehtnice cinično položimo trpljenje, ki ga je povzročil fašistični režim, ali katerakoli oblika fašizma, ki se je razvila v drugih socialnih kontekstih (kot smo omenili, v umobolnici) in na drugo stran tehtnice, prav tako cinično, položimo trpljenje, ki je bila posledica reakcije nad fašističnim režimom? Kako lahko ugotovimo, katera smrt človeka je važnejša? katero trpljenje človeka je bolj vredno pozornosti? Kdor je doživel destruktiven režim, kdor je doživel smrt, trpljenje sorodnika ali znanca, bo nosil vedno v sebi neizbrisen spomin. Toda ta spomin na različne tragike, na različne načine umora, na trpljenje enega ali drugega, ta spomin naj bo živ in naj spodbuja politično iskanje novih komunikacijskih, sporazu-mevalnih poti, ki vodijo v zdravo demokratično življenje. Schengenska širitev in osebnost Franca Basaglie, ki ga letos slavimo ob 30. obletnici zaprtja umobolnice, naj nam pomagata, da o tem razmislimo. Elena Cerkvenič do 14. aprila Poročanje PD v času pred volitvami Možnost predstavitve programa za slovenske kandidate Kot vedno v predvolilnem obdobju, tudi tokrat Primorski dnevnik v času od 8. marca do 14. aprila ne bo objavil: - pisem uredništvu, odprtih tribun, mnenjskih člankov, zunanjih komentarjev in drugih zapisov, ki zadevajo kandidate na volitvah ali uprave, v katerih bodo v teku volitve oziroma so kakorkoli povezane z volilno kampanjo; - avtorskih člankov sodelavcev, ki kot kandidati nastopajo na volitvah. Članke, ki jih bomo iz gornjih razlogov zadržali, a so po oceni uredništva splošnega interesa, bomo objavili po volitvah. Prav tako v omenjenem obdobju Primorski dnevnik ne bo objavljal oglasov, malih oglasov ali obvestil, ki bi zadevali volitve ali kandidate, ki nastopajo na volitvah. Z namenom, da slovenskim kandidatom, ki nastopajo na volitvah, omogoči, da se predstavijo volivcem in jim obrazložijo glavne točke svojega programa, daje uredništvo Primorskega dnevnika možnost enkratne objave programskih smernic s fotografijo, in sicer: - za kandidate za poslansko zbornico in senat v obliki intervjuja, s pisnimi odgovori na vprašanja, ki jih bo zastavil poverjeni novinar, v dolžini največ 4000 znakov, vključno s presledki; - za kandidate za deželni svet v obliki poziva volivcem v dolžini največ 2500 znakov, vključno s presledki. V primeru, da kandidat kandidira za več funkcij, mu je omogočena ena sama predstavitev za funkcijo, ki jo sam izbere. Kandidate, ki se želijo po-služiti te možnosti, vabimo, da nepreklicno do nedelje, 23. marca dostavijo uredništvu v Trstu (oziroma v Gorici za kandidate v goriški pokrajini) fotografijo in besedilo v slovenskem jeziku, po možnosti v elektronski obliki. Za kandidate, ki zgoraj navedenega gradiva ne bodo dostavili v predvidenem roku, bomo sklepali, da ne nameravajo izkoristiti te možnosti. Kandidate za poslansko zbornico in senat bo kontakti-ralo uredništvo in jim dostavilo vprašanja; rok za dostavo odgovorov je nepreklicno nedelja, 30. marca. Uredništvo si pridržuje pravico, da besedila, ki bi presegala zgoraj navedeno dolžino, primerno skrajša. Poleg tega bo Primorski dnevnik uvedel rubriko volilna kronika, ki bo namenjena raznim sporočilom, obvestilom in pozivom v zvezi z volilno kampanjo. Uredništvo si pridržuje pravico, da o nekaterih dogodkih po lastni presoji poroča v okviru redne kronike. / ALPE-JADRAN Četrtek, 20. marca 2008 3 volitve - Izjava predsednika Pavšiča SKGZ pričakuje soočenje brez nepotrebne ostrine TRST - Pri predstavitvah kandidatov in drugih pobudah stranke Slovenske skupnosti se pogosto pojavlja ime Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze. Zaradi jasnosti do svojih članov in javnosti želi vodstvo Zveze naglasiti, da je kandidatura bivšega deželnega tajnika SKGZ Igorja Gabrov-ca v vrstah SSk izraz osebne izbire, ki nikakor ne vpliva ne na stališča SKGZ in ne na zadržanje organizacije do strank in kandidatov, ki nastopajo v sedanji volilni kampanji. SKGZ se načelno zavzema za uveljavitev slovenskih kandidatov v strankah, ki so naklonjene Slovencem, pravi v tiskovnem sporočilu njen predsednik Rudi Pavšičč. V tem smislu SKGZ podpira nastopanje Slovencev v italijanskih strankah in ne zagovarja teze, da je pravilen le nastop v vrstah slovenske etnične stranke. SSk igra svojo vlogo, ki je SKGZ ne zanika in jo spoštuje. Ostaja pa dejstvo, da so in imajo Slovenci v italijanskih strankah velik in koristen vpliv za Slovence v Italiji. Levosredinske stranke dolga leta dejansko zagotavljajo prisotnost Slovencev tako v deželnem svetu FJK, kot v italijanskem in celo evropskem parlamentu. Ne bi tu naštevali vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov v najvišjih italijanskih izvoljenih telesih in njihovih dejanj, ki so bila večkrat za manjšino življenjskega pomena (zakon o slovenskih šolah, zakon za tisk, zakon za obmejna področja, zaščitni zakon, številni zakoni ter odloki finančne in drugačne narave). Naj omenimo le prisotnost in delo Dimitrija Volčiča, ki je v evropskem parlamentu kot uradni poročevalec spremljal vstop Slovenije v EU, poudarja predsednik SKGZ. V zadnji Prodijevi vladi smo imeli prvič tudi slovenskega podtajnika, ki je v tem svojstvu odigral pozitivno vlogo v odnosih med Italijo in Slovenijo ter, kljub kritičnim trenutkom, izboril izboljšave za slovensko manjšino (imenovanje novega paritetnega odbora, dvojezična nižja srednja šola v Špetru, povišek sredstev za manjšino itd.). Omenjeno ne zmanjšuje vloge ostalih slovenskih političnih predstavnikov, ki so delovali v okviru levosre-dinskih italijanskih strank. SKGZ želi s tem naglasiti pravilnost izbire, da vodilni člani organizacije niso strankarsko-volilno aktivni, ampak da Zveza deluje v civilni družbi kot pospeševalec jezikovne, kulturne, gospodarske, športne in drugačne rasti slovenske manjšine. Politično predstavništvo pa SKGZ prepušča Slovencem, ki delujejo v strankah in to tudi italijanskih. Prav jasno zadržanje SKGZ je ustvarilo pozitivnejše in tvornejše ozračje med slovensko manjšino in italijansko večino, kot dokazujeta tudi sedanje zanimanje italijanske vsedržavne javnosti do slovenske književnosti, kulture in zgodovine v naših krajih ter ponovno načelno zagotovljena prisotnost Slovenke v senatu, kar potrjuje nenapisano obvezo italijanske levosredinske stranke do Slovencev v Italiji. SKGZ pričakuje, da bo volilna kampanja potekala brez nepotrebnih ostrin in to posebno med kandidati iste koalicije za deželne volitve, zaključuje svojo izjavo Rudi Pavšič. deželne volitve - Hvalevredna pobuda Illy je obiskal 202 občini v FJK TRST - Med svojim petletnim mandatom je Riccardo Illy obiskal kar 202 občini v Furlaniji-Julijski krajini, pred iztekom mandata pa misli obiskati še preostale občine. V naši deželi je vsega skupaj 219 občin. Deželni odbor je od leta 2003 do danes zasedal na 70 županstvih. Illy je te podatke navedel na včerajšnji predstavitvi novega odseka svoje spletne strani (na sliki)z naslovom riccardoilly.it. Na njej najdemo raznorazne informacije o Illyje-vi volilni kampanji, njegovih programih in pobudah, ki jih načrtuje do aprilskih volitev. Predsednik Dežele je povedal, da si je med mandatom prizadeval za združevanje oziroma za tesnejše sodelovanje med posameznimi občinami. Župane in občinske upravitelje, s katerimi se je srečal, najbolj motijo dolgi in zapleteni birokratski postopki državne in javne uprave na sploh. Na prednostni lestvici občinskih uprav so javna dela in infrastrukture, seveda poleg finančnih sredstev, ki jih občine dobivajo od državne in deželne administracije. Illy je na srečanju s časnikarji zavrnil očitke desne sredine, češ da je deželna uprava pod njegovim vodstvom močno zanemarila problem javne varnosti. Dežela je z notranjim in pravosodnim ministrstvom podpisala dva dogovora na tem področju, ki se že izvajata. Izpostavil je dobro sodelovanje z varnostnimi organi, ki odkrijejo približno 80 odstotkov storilcev kaznivih dejanj. Kritike s strani desne sredine so po Illyjevem mnenju popolnoma neutemeljene oziroma sad volilne propagande. Riccardo Illy na predstavitvi svoje spletne strani dežela - Volilna kampanja Berlusconi, Fini Fassino in še kdo VI DEM - Bo pri šel ali ne bo pri šel? V vo lil nem šta bu Ren za Tonda so prepričani, da bo Silvio Ber lus co ni ven dar le pri šel v Fur la -nijo-Julijsko krajino, le datum njegovega obiska še ni bil določen. Govori se, da bo vodja desne sredi ne pri šel na obisk k nam po ve -li ki no či. V pričakovanju novic iz Arco-reja je medtem potrjeno, da bo Gi-anfranco Fini prišel na obisk v Trst in v Videm prvega aprila. V soboto 29. marca pa bo obiskal naše kraje Piero Fassino, prej tajnik Levih demo kra tov in da nes od pos la nec Ev -ropske unije za Burmo. Fassino se bo v Trstu sestal tudi s slovensko komponento Demokratske stranke. V Vidmu je medtem sinoči Riccardo Illy podpisal listino o sodelovanju s Fulviom Honsellom in Diegom Travanom. Honsell je vi-demski županski kandidat demokratov, Travan pa se poteguje za mesto predsednika Pokrajine. * SAMO V TRGOVINAH FAMILA Z RIBARNICO PONUDBA VELJA ZA ARTIKLE, OZNAČENE V PRODAJNIH MESTIH. Orade 400/600 sveže cena za kg do 22. marca 2008 V^U/kOA/O^v/O 74 0 SIR GRANA PADANO cona cena za kg Dojeno jagnje celo/polovica cena za kg Ekstra deviško jčno olje FARCHIONI casojare/ močan okus steklenica, 1 Izbrani telečji zavitek cena za kg :■ CM» W "00 poetan® SfíG TANKAJ pri nas na bencinskih (črpalkah ERG, ki izpostavljajo material FAMILA, VSAK EURO VELJA 1 PIKO za zbirko Katalog Daril FAMILA 2008 V dnevih 19., 20., 21. in 22. marec 2008 DVOJNE Za vsak porabljen euro pri nakupu goriv in mazil boste dobili 2 točki namesto 1 za zbirko Katalog Daril FAMILA 2008 RABOJEZ (TS) - S. P. di Farnei 40/b TRST (TS) - Ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - Ulica Terza Armata Pri nas si v družinskem krogu. 4 Četrtek, 20. marca 2008 GOSPODARSTVO navtika - V Marini Portorož so včeraj predstavili jadrnici Shipman Skupina Seaway razkrila ambiciozne razvojne ambicije V Tržiču poleg proizvodnje plovil verjetno tudi vetrnice za vetrne elektrarne PORTOROŽ - Shipman 72 in Shipman 80, vrhunski jadrnici, ki so ju razvili v podjetju Seaway, sta včeraj doživeli svoj uradni krst v Portorožu. Po preložitvi predstavitve, ki bi bila morala biti pred dvema tednoma, a jo je onemogočilo nenavadno slabo vreme, je včeraj prekrasni barki pozdravilo bleščeče sonce in temno modro morje, kakršnega smo vajeni le takrat, ko dež in burja pošteno očistita ozračje. V Marini Portorož se je včeraj dopoldne zbralo okrog 60 gostov, med njimi predstavniki konzorcija za industrijsko-pri-staniško cono v Tržiču in veliko novinarjev, ki so po predstavitvi jadranic opravili z njima vožnjo po Piranskem zalivu. Vsaka od jadranic je naredila dva kroga, tako da so prišli na račun vsi udeleženci predstavitve, nam je povedal predstavnik skupine Seaway v Italiji Andrej Cunja. Jadrnici je zbranim predstavil Japec Jakopin, ki je skupaj z bratom Jernejem lastnik in projektant v njunem visokotehnološ-kem podjetju Seaway s sedežem v Zgoši pri Begunajh na Gorenjskem. Podjetje je nastalo pred 24 leti in ima za seboj izreden razvoj, kronan z uspehi na zahtevnem mednarodnem trgu projektiranja in izdelovanja plovil. Številne Seawayeve barke so bile deležne prestižnih mednarodnih nagrad, zadnjo evropsko nagrado pa je lani prejela jadrnica Salona 37. Ko je govoril o nadaljnjem programu skupine, je Japec Jakopin izpostavil tri nosilna področja. V Sloveniji načrtujejo nov obrat, ki naj bi ga zgradili v Prekmurju, kjer so glede na manjšo razvitost regije za nove podjetniške pobude na voljo olajšave in prispevki, pa tudi delovna sila je cenejša. Obrat bodo začeli graditi leta 2010, namenjen pa bo proizvodnji ladijskih delov iz plastičnih mas. Drugi pomembni razvojni steber skupine Seaway se nahaja v Tržiču, kjer je v pristaniško-industrijski coni v gradnji proizvodna hala za izdelavo jadrnic z dolžino nad sto čevljev (30 metrov). Obrat gradi ugledno videmsko podjetje Riz-zani de Eccher, proizvodnja pa bo stekla v začetku prihodnjega leta. Kot smo že poročali, bo Seaway v Tržiču zgradil še eno halo, ki bo namenjena izdelavi motornih bark in za katero je že pridobil ustrezno površino ob vodnem kanalu. Če v tovarni pri Begunjah, kjer Seaway proizvaja plovila do 80 čevljev (24 metrov), ostaja inženiring in razvoj za zunanje stranke, se bo v Tržiču razvijala tehnologija tudi za druge, ne samo plovne potrebe. Načrtujejo namreč proizvodnjo vetrnic za vetrne elektrarne, za katere raste povpraševanje, proizvajalcev pa je v regiji malo, nam je še povedal Andrej Cunja. (vb) Jadrnica Shipman 80, ki so jo skupaj z manjšo »sestro« Shipman 72 uradno predstavili včeraj v Portorožu izobraževanje - Univerza na Primorskem Fakulteta za management v povezovanje z gospodarstvom IZOLA - Koprska fakulteta za management je letos praznovala svojo peto obletnico delovanja. Eden njenih ključnih ciljev je po besedah dekana Egona Zižmonda okrepitev partnerstva z gospodarstvom. Med ključnimi novostmi je izpostavil izobraževanje po konceptu vseživljenjskega učenja, razvoj mednarodne šole in preselitev v nove prostore. Fakulteta si prizadeva okrepiti partnerstvo z gospodarstvom in okoljem, v katerem deluje, zato so včerajšnjo novinarsko konferenco pripravili skupaj s podjetjem Droga Kolinska v Izoli. Ob peti obletnici fakultete in njeni vključitvi v Univerzo na Primorskem pa razmišljajo tudi o umestitvi fakultete v prostore nekdanjega Servitskega samostana v Kopru, do česar bi lahko prišlo čez približno tri leta, meni dekan. Zgodovina fakultete sega dobrih 12 let nazaj, ko je bila ustanovljena Visoka šola za management Koper. V 12 letih je na šoli študiralo več kot 8500 štu- dentov, v zadnjih petih letih pa se je število povečalo za 20 odstotkov, predvsem število podiplomskih študentov (za petkrat), je pojasnil dekan. V tem času je študij končalo čez 2500 diplomantov. Na področju raziskovanja je fakulteta v petih letih povečala število raziskovalcev s 44 na 95. Raziskovanje poteka na področju ekonomije, edukacijskih, družbenih in interdisciplinarnih ved. Število vseh zaposlenih se je s 60 povečalo na 120, obseg prihodkov pa z 2,4 milijona na 6,8 milijona evrov. Delež prihodkov od raziskovalnega dela se je z 0,5 odstotka povečal na 19 odstotkov vseh prihodkov. Fakulteta letno organizira mednarodno znanstveno konferenco MIC, ki se je udeleži prek 250 znanstvenikov iz vsega sveta. Letos bo konferenca potekala v Barceloni pod naslovom Medkulturni dialog in management. Zižmond je z uspehom na področju izobraževanja zelo zadovoljen. »Na naš uspeh kažeta tako število študentov kot tudi visoka 82-odstotna zaposljivost diplomantov. Pomemben dolgoročni cilj pa je še bolj uveljaviti fakulteto na raziskovalnem področju,« je dejal. V ta namen so si za enega od ciljev postavili razvoj raziskovalne šole. »Prihodnost izobraževalnih inšti-tucij bo namreč ravno v raziskavah ter povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom. Le tako lahko dolgoročno pridobita obe strani, zato je sodelovanje z Drogo Kolinsko na konkretnih projektih, kot je model za sprotno merjenje stroškov proizvajanja v visoko avtomatizirani proizvodnji, tako dragoceno,« je dejal dekan. Fakulteta intenzivno razvija tudi mednarodno šolo in bo v študijskem letu 2008/2009 prvič izvajala predmete v angleščini skozi vse leto. V okviru mednarodne šole izvaja predmete v angleščini za tuje in domače študente ter tradicionalno poletno šolo. Tuji študentje so vpisani tudi v redne programe, tako da se pri njih v enem študijskem letu izobražuje več kot 80 tujih študentov. železnica - Verjetna ukinitev vlaka Iz Ljubljane v Benetke nič več s Casanovo? LJUBLJANA - Obdobje hitre potniške povezave med Ljubljano in Benetkami se po vsem sodeč končuje. Italijansko železniško podjetje Trenitalia je na svojih spletnih straneh že objavilo informacijo, da bo vlak EC Casanova nehal voziti, čeprav ni znano kdaj. Zato na SŽ opozarjajo morebitne potnike, da lahko potovanje s Casanovo rezervirajo le še do konca meseca. Po informacijah z italijanske strani je vzrok za ukinitev Casanove neizpolnjevanje novih varnostnih pravil italijanskih železnic, v Slovenskih železnicah (SŽ) pa pravijo, daje vzrok le italijanska zahteva po izravnavi stroškov med slovenskimi in italijanskimi železnicami. Ne glede na vzrok pa je dejstvo, da so vožnje Casanove za zdaj zagotovljene le do konca meseca. Slovenske železnice so 14. decembra 2003 s pendolinom vzpostavile hitro potniško povezavo, imenovano Casanova, med Ljubljano in Benetkami oziroma postajo Santa Lucia. Casanova za to pot porabi štiri ure, nočni vlak, ki bo s 1. aprilom ostal edina železniška povezava med Ljubljano in Benetkami, pa uro dlje. Vlak Ca- sanova so uprave SŽ kar po vrsti označevale za uveljavljen vlak, po vzoru katerega mora SŽ trgu ponuditi nove storitve. Trditev, daje vzrok za morebitno ukinitev vlaka EC Casanova s 1. aprilom neizpolnjevanje zaostrenih varnostnih pravil italijanskih železnic, so na SŽ zanikali, kajti italijanska direktiva o dodatnih varnostnih ukrepih bo začela veljati šele 30. junija 2008. Vzrok za morebitno ukinitev vlaka je torej izključno zahteva italijanskih železnic po kritju dela ekonomskih stroškov vožnje. Takšen pogoj, dodajajo v SŽ, so italijanske železnice postavile tudi drugim železniškim prevoznikom, ne le slovenskemu. Glede datuma ukinitve vlaka pa v SŽ zagotavljajo, da ta še ni določen, saj se dogovori z italijansko stranjo nadaljujejo. Ravno te dni poteka v Švici mednarodna konferenca za železniški potniški promet, na kateri sodelujejo predstavniki vseh evropskih železniških prevoznikov in na kateri bo obravnavan tudi problem vlaka EC Casanova. Kakšna bo organizacija potniškega prometa proti Italiji, bo torej znano do konca tedna, napovedujejo v SŽ. banke Zadružne banke v FJK tudi lani rasle VIDEM - Po podatkih federacije zadružnih bank v Furlaniji-Julijski krajini so te lani podelile za več kot štiri milijarde evrov posojil, kar je za 11% več kot leto prej. Po pokrajinah je največjo rast zabeležila tržaška (+14,20%), kjer deluje Zadružna kraška banka, na drugem mestu je videmska (+11,19%), na tretjem pordenonska (+10,95%) in na četrtem goriška pokrajina (+9,15%), v kateri posluje Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Deželne zadružne banke so skupaj zbrale za 7,063 milijarde vlog, pri čemer so se neposredno zbrana sredstva povečala za 6,82% na 4,65 milijarde evrov. Pomemben je tudi delež vlog, zbranih v obliki obveznic, ki so lani dosegle 1,7 milijarde vrednosti, s čemer so zadružne banke dosegle 27,5-odstot-ni delež na deželnem trgu obveznic. Pozitivni so tudi rezultati na področju lizinga s 130 milijonov evrov vrednimi novimi pogodbami (+30%). letalski prevoz Volareweb preložil zvezo Ljubljana-Milan BRNIK - Italijanski nizkocenovni letalski prevoznik Volareweb je preložil datum vzpostavitve letalske povezave med Ljubljano in Milanom. Medtem ko je bil prvi let predviden za 20. maj, bodo zdaj linijo poskušali vzpostaviti septembra, so sporočili iz Aerodroma Ljubljana. Kot je povedal direktor za nove posle pri podjetju Volare David Defini, je razlog za preložitev omejitev v letalski floti in časovnih terminih na milanskem letališču Malpensa. Zaradi tega za linijo ne morejo vzpostaviti optimalnega voznega reda, ki bi zagotavljal pričakovano število potnikov. Na Aerodromu Ljubljana odločitev obžalujejo, a zatrjujejo, da bodo storili vse potrebno, da bi do vzpostavitve linije prišlo. »Naslednji poskus bo po naših pričakovanjih sledil septembra. Upamo, da bomo Volareweb na našem letališču pozdravili še letos,« je dejal direktor komercialnega sektorja v Aerodromu Janez Krašnja. Po prvotnem načrtu naj bi Volareweb Ljubljano in Milan povezoval vsak torek in četrtek z letali Airbus 320, ki sprejmejo 180 potnikov. EVRO 1,5692 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. marca 2008 valute evro (povprečni tečaj) 19.03. 18.03. ameriški dolar japonski jen 1,5692 156,16 1,5771 154,42 ruski rubel 36,9890 7,4593 37,0790 7,4595 britanski funt 0,78590 9,4241 0,78170 9,4550 norveška krona 8,0448 25,463 8,0675 25,250 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5662 15,6466 256,86 3,5305 1,5610 15,6466 257,51 3,5297 kanadski dolar 1,5635 1,6841 1,5674 bolgarski lev 1,9558 3,7250 1,9558 3,7285 slovaška krona 32,524 3,4528 32,408 3,4528 latvijski lats 0,6965 0,6971 2,6861 islandska krona 125,06 1,9274 121,79 hrvaška kuna 7,2565 7,2550 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 19. marca 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,59875 2,59875 2,4975 2,33875 LIBOR (EUR) 4,34813 4,67 4,66813 4,66313 LIBOR (CHF) 2,54 2,82833 2,88 2,98667 EURIBOR (EUR) 4,347 4,664 4,661 4,654 ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 19.368,21 € -788,78 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. marca 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 36,17 -1,09 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 34,24 101,72 -2,03 -0,90 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 68,27 310,08 -2,01 +0,82 MERKUR PETROL 698,43 -0,48 TELEKOM SLOVENIJE 265,03 -0,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH - - AERODROM LJUBLJANA 116,55 +0,06 DELO PRODAJA - - ETOL 190,00 -2,01 ISKRA AVTOELEKTRIKA 49,00 +2,08 ISTRABENZ 91,38 -2,27 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 36,78 -1,42 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 85,60 -0,34 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA SAVA -2 19 TERME ČATEŽ 508,74 ŽITO 254,77 -2,32 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 19. marca 2008 -1,81 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,2325 -4,80 ALLEANZA ATIAMTIA 7,89 1885 -0,69 -1 87 ailaniia BANCA ITALEASE RAMICO POPOIARE 4,995 10 7 -7,86 -1 40 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MIIAMIO 2,7475 -1,63 -1 94 BCA POP MILANO EDISON ENEL 7.065 1.66 -2,30 -1 34 ENI FIAT 6,62 21,68 12 98 -1,45 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 20,91 +0,71 +0,10 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 26,34 27,45 -0,83 -0,04 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 4,605 4,25 1887 -0,32 -4,02 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,22 -6,54 -2,77 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,4 12,15 -1,10 -0,98 PIRELLI e C SAIPEM SAIPEM 2,4525 0,6935 +1,01 +6,20 SNAM RETE GAS 25,06 4,145 -0,99 -3,72 STMICROELECTRONICS 6,395 -1,43 TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 1,247 14 72 -5,39 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,7325 15 51 -3,41 -1,64 UNICREDITO 4,3325 +1,17 -2,18 | SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 102,20 $ -5,20 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. marca 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 9.293,23 -0,89 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 2.053,09 6.129,35 116,79 -0,89 +0,20 -0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banjaluka 3.848,56 2.106,71 +0,19 -0,83 Dll\J, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.089,89 1.685,83 -0,89 -0,00 DCICA 1 J, DCUUI SRX, Beograd BIFX Sarajevo 880,93 4.350,95 +0,01 -0,94 Dir A, ~>al aJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 26.767,68 5.787,70 +0,24 -0,33 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.099,66 1.715,59 -2,36 -2,58 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.298,42 -2,43 MSCI World, New York 1.424,58 +3,34 DAX 30, Frankfurt FT^F mn 1 nnrlnn 6.361,22 -0,50 -1 07 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.545,60 4.555,95 3.598,28 -0,58 -0,06 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.520,4 3.529,54 +1,06 -0,82 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio 12.260,44 +2,48 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.833,21 21.866,94 3.761,60 14.994,83 -0,01 +2,26 +2,53 +1,09 / ALPE-JADRAN Četrtek, 20. marca 2008 5 avstrija - Začasni predah v napetostih v vladni koaliciji Odločitev o morebitnih predčasnih volitvah preložena Koalicijski vrh socialdemokratov in ljudske stranke še ni odpravil razlogov za vladno krizo DUNAJ - Avstrijci so včeraj zamanj čakali na odgovor, ali bo razkol v koalicijski vladi socialdemokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) vodil v predčasne parlamentarne volitve. Pogajalci na čelu s kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem (SPÖ) in podkanclerjem Wilhelmom Molterer-jem (ÖVP) so se po večurnih pogajanjih namreč razšli brez rezultata, so se pa dogovorili za nadaljevanje pogajanj po velikonočnih praznikih. Cilj naj bi bil dogovor o »delovnih prioritetah v letu 2008«, so še zapisali v skupno tiskovno izjavo, ki sta jo podpisala kancler in podkancler. Ozračje pogajanj je bilo »zelo konstruktivno«, je bilo še slišati, poleg Gusenbauerja in Moltererja pa sta na koalicijskem vrhu, na katerem naj bi obravnavali »vse aktualne izzive«, sodelovala še vladna koordinatorja, ministra Werner Faymann (SPÖ) in Josef Pröll (ÖVP). Kot je znano, se je razkol med obema vladima strankama v zadnjih tednih in dneh nevarno zaostril, tako da politični komentatorji pred včerajšnjim vrhom med SPÖ in ÖVP niti niso več izkluče-vali razpada komaj 14 mesecev stare vladne koalicije. Vse hujšo krizo v odnosih med obema vladnima strankama je najprej povzročil šef avstrijskega urada za kriminalne zadeve Herwig Haidinger, ki je šel vjavnost z informacijo, da je bil izpostavljen v času desno-sredinske vlade pod vodstvom tedanjega kanclerja Wolfganga Schüssla hudim političnim pritiskom iz notranjega ministrstva, ki ga je takrat vodila ljudska stranka. Konkretno naj bi šlo za preiskave pri škandalu okrog (socialdemokratske) banke Bawag in tudi v zadevi 18-letne Natasche Kampusch, kije konec avgusta 2006 po več kot osmih letih ujetništva pobegnila svojemu ugrabitelju. Po izjavah Haidingerja je notranje ministrstvo zatajilo napake pri iskanju storilca, ko pa je na napake opozoril, mu je bilo povedano, da za preiskavo ni interesa - tudi zaradi takrat bližajočih se parlamentarnih volitev. V zadevi banke Bawag pa je bil soočen z nalogom, da informacije najprej posreduje ljudski stranki in šele nato preiskovalnem odboru. Opozicija (Zeleni, svobodnjaki ter Haiderjevo gibanje za prihodnost Avstrije BZÖ) je takoj zahtevala ustanovitev preiskovalnega parlamentanega odbora, zahtevi po takšnem odboru pa so se v začetku marca pridružili še socialdemokrati, kar je ljudska stranka takoj ocenila kot kršenje koalicijske pogodbe. Čeprav podkancler Molterer še ni izrecno omenil možnosti predčasnih volitev, se njegova stranka očitno nanje že pripravlja. Tako je politična revija Profil v začetku tega tedna odkrila, da ima ljudska stranka že izdelan načrt za predčasne parlamentarne volitve 1. junija 2008, na zaključni prireditvi pred deželnimi volitvami v Nižji Avstriji 9. marca pa je Molterer pred tisoči pristaši ljudske stranke celo dejal, da je treba popraviti »napako Gusenbauer«. Slednji je nato več ali manj jasno postavil »koalicijsko vprašanje« s tem, da je preživetje koalicije vezal na predčasno davčno reformo s 1. januarjem 2009. Ljudska stranka, ki ima tudi finančnega ministra, je to odločno odklonila in poudarila, da slej ko prej vztraja pri 1. januarju 2010, »kot je to zapisano v koalicijski pogodbi med SPÖ in ÖVP. Glede tega vprašanja tudi včeraj očitno ni bilo premikov. Politični komentatorji in avstrijski mediji sedaj menijo, da predčasnih volitev v Avstriji vsaj pred poletjem ne bo, je pa vprašanje, ali bo koalicija preživela letošnjo jesen. V slučaju predčasnih volitev bi ljudska stranka boljše karte, saj je po vseh jav-nomnenjskih raziskavah vsaj pet odstotkov pred socialdemokrati, poleg tega je znotraj svoje stranke na udaru kancler Gusenbauer, kateremu očitajo, da ni kos politiki obstrukcije ljudske stranke, za katero stoji nekdanji kancler in sedanji šef poslanskega kluba ljudske stranke Wolfgang Schüssel in manj podkancler Molterer. Ivan Lukan Pogajalci na čelu s kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem (SPO, levo) in podkanclerjem Wilhelmom Moltererjem (OVP, desno) so se po večurnih pogajanjih razšli brez rezultata ansa Priključne cevi in priključek na Celovško cesto bosta gradila SCT in Primorje LJUBLJANA - Družba za avtoceste v RS (Dars) je v ponedeljek sklenila pogodbi o graditvi priključnih cevi na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze ter o graditvi priključka na Celovški cesti. Skupna vrednost del znaša 21,48 milijona evrov, dela pa bosta opravljali družbi v skupnem nastopu SCT in Primorje. Dela naj bi se končala v 260 dneh od uvedbe v delo za desno cev in 300 dni od uvedbe v delo za levo cev, rok za dokončanje del pa je 30. junij 2009, so še navedli v Darsu. Glavni predorski cevi na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze naj bi bili po načrtih odprti do 30. junija letos. V Clevelandu razstava orožja avstrijskega cesarstva CLEVELAND - Generalni konzulat Republike Slovenije in Združenje slovenskih poslovnežev in strokovnjakov v Clevelandu sta pripravila razstavo Oklepi in orožje avstrijskega cesarstva, ki je do 1. junija na ogled v clevelandskem umetnostnem muzeju. Razstava prikazuje čez 200 predmetov iz časa avstrijskega cesarstva, katerega del je bilo tudi današnje slovensko ozemlje. Razstava se osredotoča na avstrijsko Štajersko v času od leta 1500 do 1650, ko so cesarstvo ogrožali turški vpadi. koroška - Simpozij avstrijskih pravnikov v Tinjah Slovenščina ni milost, je pravica! Oster obračun uglednega dunajskega ustavnega pravnika Funka z manjšinsko politiko Republike Avstrije TINJE/CELOVEC - Ugledni avstrijski ustavni pravnik Bernd-Christian Funk je v okviru seminarja društva slovenskih pravnikov v Domu prosvete v Tinjah v zvezi s slovenskim uradnim jezikom ostro obračunal z manjšinsko politiko uradne Avstrije. V zvezi z uresničevanjem manjšinskih pravic je govoril o »razvalinah na pravnem in političnem področju«. Za ustavnega pravnika je zato tudi napočil čas za razmišljanja o novi obliki manjšinske zaščite. Ustavni pravnik je v okviru svojega nastopa v Tinjah še poudaril, da bi se moral izdelati takšen model uveljavljanja manjšinskih pravic, da bi se ljudje, ki se poslužujejo slovenščine v uradih, končno znebili vloge »večnih prosilcev«. Z jasnimi pravnimi ureditvami bi namreč vsi, ki uporabljajo slovenščino v uradih, prišli iz sedanje konfliktne situacije, je dejal ustavni pravnik Funk. Sploh pa slovenski uradni jezik »ni milost, je pravica!«, je nedvoumno dejal strokovnjak z Dunaja. Pristavil je tudi, da ne more biti dvoma o tem, da so »narodnostne pravice človekove pravice«. Dokaj kritično je Funk ocenil tudi leta 2000 v parlamentu sprejeto ustavno določilo o manjšinskih pravicah, v katerih Republika Avstrija priznava jezikovno raznolikost in tudi svoje avtohtone narodne skupnosti. Ustavno določilo je ustavni pravnik označil za »zakon brez zob«, to pa zaradi tega, ker se vrhovno sodišče pri svoji argumentaciji niti enkrat ne opira nanj. Na kritično gledanje tudi drugih predavateljev seminarja na pravno in politično situacijo v avstrijski manjšinski politiki se je mdr. odzval predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik. Izvajanja je vzel za povod za resno razmišljanje o »prednostnih političnih nalogah v prihodnosti«. Smrtnik je ob tem napovedal, da si bo Enotna lista v bodoče prizadevala za smiselno reformo Zakona o narodnih skupnostih (ZNS) iz leta 1976. Ob tem je poudaril, daje »čas, da odstranimo razvaline na pravnem in političnem področju«, kot je sedanje stanje opisal Funk. Pripadnike slovenske manjšine pa je pozval, naj bodo bolj samozavestni in pogumni pri uporabi slovenščine kot uradnega jezika. V zvezi z neuveljavljanjem manjšinskih pravic na Koroškem in v ostali Avstriji je postal aktiven tudi celovški univerzitetni profesor Peter Gstettner. Einspieler-jev nagrajenec je začel zbirati podpise za poziv avstrijski zvezni vladi, naj končno ukrepa in uveljavi 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP). »Prizadevanja za ohranitev pravne države na Koroškem narekujejo, da zavrnemo vsakršen poskus minimalnega političnega konsenza glede uresničevanja pravic. O pravicah se ni mogoče pogajati. Dokler je Koroška del Avstrije, je naloga zvezne vlade, da na Koroškem zagotovi pravno državo,« poudarja Gstettner. Zbiranje podpisov podpira tudi vse- Ugledni avstrijski ustavni pravnik Bernd-Christian Funk avstrijska Iniciativa manjšine - Initiative Minderheiten. Zadovoljna z odmevom oz. pozitivno presenečena sta bila organizatorja seminarja, izobraževalni referent Doma v Tinjah Martin Pandel in odvetnik Rudi Vouk, tajnik društva slovenskih pravnikov na Koroškem. Oba sta se pridružila mnenju, da je treba vzeti zadevo v roke in avstrijsko politiko in pravno državo prisiliti k dejanjem. (I.L.) kobarid - Načrti za čezmejno sodelovanje Največ možnosti se odpira pri skupnih turističnih projektih Terske in Soške doline KOBARID - Ljudje v odmaknjenih krajih Terske doline in Breginjskega kota vidijo svojo priložnost v razvoju turizma, prepričani pa so, da bodo s skupnimi projekti in enotno promocijo vzbu- dili večje zanimanje med obiskovalci. Idejo podpira tudi kobariški župan Robert Kavčič, ki bo po velikonočnih praznikih povabil v goste župane italijanskih občin, ki mejijo z občino Kobarid, na ka- Turizem predstavlja priložnost za kraje na obeh straneh meje terem bosta prisostvovala tudi direktor lokalne turistične organizacije Sotočje Janko Humar in direktor Posoškega razvojnega centra Roman Medved. Rdeča nit pogovorov bodo pobude za različne projekte, s katerimi bodo sodelovali na razpisih za evropska sredstva, ki jih Evropska unija namenja pre-komejnemu sodelovanju. Prisotna pa je tudi ideja, da bi občina Kobarid občinam Podbonesec, Sovodnje, Neme in Tipana pomagala pri ustanovitvi turistično -informacijskih pisarn, tako imenovanih info centrov, ki sta v Kobaridu in Tolminu že nekaj časa v veliko pomoč turistom in tako bogatita turistično ponudbo in imata veliko vlogo pri promociji. Velike možnosti se kažejo pri razvoju kolesarske ponudbe, saj je na teh območjih tako na slovenski kot italijanski strani že več urejenih kolesarskih poti, potrebno pa bi jih bilo le še ustrezno povezati, jih primerno označiti in izdati vodnik. Prav tako bi bilo s primernim pristopom moč urediti tudi terene za tek na smučeh. Kobariški župan je svoje poglede na možnost sodelovanja in povezovanja že predstavil županu občine Tipana El liu Ber ri, s ka te rim sta se sre ča la na nedavni prireditvi v Breginju, ki so jo poimenovali Spoznajmo naš kulturni prostor ob Nadiži in v okviru katere so predstavili tudi Trinkov koledar. Ob tej priložnosti so Slovenci iz Benečije izpostavili problem vidnosti slovenskih TV programov, obenem pa je be se da te kla tu di o ve li kem po me nu znanja jezikov, tako slovenskega, italijanskega kot nemškega, ki so osnova za komunikacijo ljudi na tromeji, saj bo le to pripomoglo k boljšemu sodelovanju tako na področju gospodarstva kot tudi kulturnega in turističnega povezovanja. So de lo va nje na ob mej nem ob -močju je bilo že doslej zgledno, s padcem meje pa naj bi se to samo še poglobilo in upati je, da bodo s tradicijo prijateljskih odnosov in sodelovanja nadaljevale tudi mlajše generacije. Carmen Leban 6 Četrtek, 20. marca 2008 SLOVENIJA / urad vlade za slovence v zamejstvu Lari Spinazzola prva nagrada za diplomsko delo LJUBLJANA - V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) se je včeraj slovesno zaključil že šesti nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela. Priznanja je nagrajencem podelil državni sekretar Zor ko Pe li kan, so spo ro či li iz vlad ne ga ura da za Slo ven ce v za -mejstvu in po svetu, ki prireja natečaj. Prvo nagrado v skupini Slovenci v zamejstvu je prejela Lara Spinazzola za delo Vrednote in stališča zamejskih dijakov v primerjavi z italijanskimi in slovenskimi dijaki, kot drugo je bilo nagrajeno delo Alenke Mrše z naslovom Reprezentacija Avstrije in Avstrijcev v izbranih slovenskih medijih, tretja nagrada pa je pripadla Du-sanu Mukicsu za delo Prevajalnik iz porabskega narečja v slovenski knjižni je zik. Strokovna komisija je s posebno pohvalo izpostavila tudi doktorsko disertacijo Nadje David z naslovom Die Slowenische Mundart von Gorent-schach/Gorenče. Prve nagrade v skupini Slovenci v izseljenstvu strokovna komisija ni podelila. Delo Organiziranost avstralskih Slovencev in ohranjanje njihove identitete na primeru Melbourna avtorja Žige Zorca je prejelo drugo nagrado, tretjo pa delo Jerneja Švaba Slovenci v Franciji. (STA) Lara Spinazzola ljubljana - Sporen poseg hrvaških obmejnih organov Oster protest slovenskega zunanjega ministrstva zaradi incidenta ob Dragonji Predstavnici sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so hrvaški obmejni organi preprečili dostop do hiše Joška Jorasa sežana - Na predvečer obletnice Kosovelovega rojstva Zanimiv literarni večer Pripravilo ga je literarno društvo Zlati čoln, svoja dela pa so brali člani društva Voditeljica večera Magda lena Svetina Terčon je poklepetala z gostom večera pesnikom Stojanom Ržkom dt LJUBLJANA - Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Matjaž Šinkovec je ostro protestiral zaradi včerajšnjega dogodka na levem bregu Dragonje, ko je hrvaška policija na slovenskem ozemlju ustavila in kaznovala predstavnico sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Sonjo Lukin, so sporočili z zunanjega ministrstva. "Ponovno poudarjam, da je to ozemlje slovensko državno ozemlje. Zato je ravnanje hrvaških organov nesprejemljivo in nedopustno," je v pogovoru s hrvaškim veleposlanikom Mariom Nobilom zatrdil Šinkovec, so spo ro či li z MZZ. Kot je poudaril, je Hrvaška s takšnim ravnanjem ponovno kršila stanje na dan 25. junija 1991 in brionsko izjavo o izogibanju incidentov. Kršila je tudi načelo dobrososedskih odnosov - eno temeljnih načel, ki jih mora spoštovati vsaka država, ki želi postati članica EU, je še dejal Šinkovec. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo hrvaška stran spoštovala brionsko izjavo o izogibanju incidentov in se v skladu z obveznostjo spoštovanja stanja na dan 25. junij a 1991 vzdržala vseh dejanj, ki posegajo na državno območje Republike Slovenije, so še spo ro či li z MZZ. S skla da kme tij skih zem ljišč in gozdov so medtem sporočili nekaj več informacij o včerajšnjem incidentu na levem bregu Dragonje. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so hrvaški policisti včeraj ob 13.30 upraviteljici pri mor ske ga upra vi telj stva skla da kmetijskih zemljišč in gozdov kot uradni osebi slovenske državne institucije preprečili dostop do slovenskih zemljišč, s katerimi na levem bregu reke Dragonje upravlja sklad in jih ima v zakupu Joško Joras. Upraviteljica sklada je bila po uradni dolžnosti napotena na terenski ogled zem ljišč, ki jih ima od skla da v zakupu Joras in na katerih so bili ugotovljeni protipravni posegi, ki predstavljajo motenje posesti skladovega za kup ni ka. Hr vaš ki po li cis ti so jo na območju med slovensko in hrvaško kontrolno točko ustavili in jo legitimirali. Zahtevali so, naj gre z njimi v pisar no, kjer je ob raz lo ži la na men svo -je služ be ne po ti, so spo ro či li s skla da. Predstavnika hrvaške policije sta ji po opravljenem telefonskem klicu prepovedala nadaljevati pot. Prepoved so uradno dokumentirali, in sicer z uradnim dokumentom, ki Lukinovi prepoveduje vstop na Hrvaško za najmanj dva dni. Pre po ved vsto pa so ji odtisnili tudi v potni list, so še sporočili s sklada. Ob tem so na skladu napove da li še, da bo do v pri hod njih dneh znova opravili nadzor stanja na zemljiščih v slovenski lasti, ki jih ima v zakupu Joras. (STA) SEŽANA - V ponedeljek je Literarno društvo Zlati čoln Sežana v Kosovelovi sobi v Sežani priredilo že 11. tradicionalni literarni večer na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela. Kot uvod v prireditev je predsednik literarnega društva David Terčon najprej prebral pesem Srečka Kosovela Sebi, nato pa pozdravil občinstvo. Besedo je zatem prevzela Magdalena Svetina Terčon, ki je doživeto, v obliki pisma Sre-čku Kosovelu, povezovala dogajanje, v katerem so svoja besedila brali člani društva Brigita Grmek, Ivko Spetič, Tomaž Švagelj in Agata Uršič, dve pesmi Ide Renar pa je prebral David Terčon. Kot gost večera je nastopil pesnik Stojan Ržek iz Podgrada, voditeljica pa gaje predstavila skozi kratek pogovor z njim. Pred sklepnim delom je vse prisotne nagovoril še Aleksander Peršolja in jim sporočil veselo novico, da bo britanska založba Salt Publishing iz Cambridga, ena največjih svetovnih založb leposlovja, 1. aprila izdala knjigo z naslovom The Golden Boat, doslej najobsežnejši izbor pesmi Srečka Kosovela v angleščini v prevodu istrskega pesnika Berta Pribca, ki je sicer prevedel prav ves Kosovelov pesniški opus. Večer se je končal z izvedbo izvirne instru-mentalno-vokalne skladbe z naslovom Kosovel - lieder mladega skladatelja z Op-čin Carla Tommasija. V slovenščini jo je ob klavirski spremljavi ustvarjalca zapela Diana Haller, mlada hrvaška pevka z Reke, ki solo petje študira v Trstu. Skladba je bila v Sloveniji izvedena prvič. (D.T.) ljubljana Umrl udeleženec skupščine EU ACP iz Zambije LJUBLJANA - V Ljubljani je včeraj umrl zambijski poslanec Chosami Njobvu. Poslanec je bil udeleženec skupne parlamentarne skupščine med EU ter državami Afrike, Karibov in Pacifika (ACP), ki od ponedeljka poteka v Ljubljani. Poslanca so mrtvega našli v hotelski sobi, umrl pa naj bi zaradi srčnega napada. O smrti zambijskega poslanca je udeležence zasedanja obvestila sopredsedujoča skupščini na strani EU, poslanka Evropskega parlamenta Glenys Kinnock. Zaradi dogodka je odpovedala tudi sprejem, ki je bil včeraj predviden za več kot 400 udeležencev zasedanja. Skupna parlamentarna skupščina ACP-EU se bo v Ljubljani končala danes z glasovanjem o predlaganih resolucijah zasedanja, ki ga bodo začeli z minuto molka v spomin na umrlega poslanca zambijskega parlamenta Njobvua. (STA) sežana - Danes v Kosovelovi knjižnici Okrogla miza in predstavitev Gregoričeve knjige o »boju« med pristaniščema Koper in Trst Zgodovinski pregled dogajanj, ki so vplivala na današnjo konkurenčnost v boju za luške tovore SEŽANA - Kosovelova knjižnica Sežana organizira danes ob 18. uri v svojih prostorih srečanje gospodarstvenikov in publicistov, z okroglo mizo, na kateri bodo sodelovali priznani javni delavci s Krasa in Obale. Publicist in javni delavec Milan Gregorič bo predstavil svojo najnovejšo knjigo Koper:Trst večna tekmeca ali Veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti, v kateri avtor opisuje zgodovinski pregled konflikta med Koprom, ki je bil v določenem trenutku svoje zgodovine podrejen Beneški republiki, in Trstom, ki so si ga lastili Habsbur-žani. Posebno vrednost dajejo knjigi razlage najnovejših dogodkov v Kopru in Trstu, ki jih avtor predstavlja na podlagi obsežnega gradiva in člankov. Z natančno analizo predstavi spodrsljaj Luke Ko per na VII. po mo lu v Trstu, in raz -loži silovit porast kontejnerskega prometa v Luki Koper, izgradnjo 5. koridorja za železniški promet idr. V spremni besedi h knjigi izpod peresa zgodovinarja in profesorja dr. Jože- ta Pirjevca lahko preberemo, da pri nenavadni zgodbi prehitevanja Trsta s strani Luke Koper (če odmislimo tekoče tovore) »ne gre samo za ustvarjalnost, vitalnost in večjo gospodarsko učinkovitost, temveč tudi za intelektualno premoč v razumevanju bistva problemov, ki jo zgovorno dokazuje tudi ta knjiga. In če bo ta dva aduta domača politika znala primerno upoštevati in izrabiti, bodo Slovenci celo zmožni doseči tisti rezultat, ki si ga Italijani niso nikoli postavili kot cilj, to je ustvariti si na skrajnem koncu jadranskega rokava močan gospodarski, politični in kulturni položaj, vendar ne z namenom diktiranja svoje volje drugim, ampak kot pogoj za enakopravno in pošteno sodelovanje, sloneče na medsebojnem spoštovanju, kar edino lahko preseže stoletne konflikte med njima«.« Glede na to, da je Luka Koper naklonjena naravnemu zaledju in da na področju občine Sežana namerava zgraditi svoj terminal, so k sodelovanju povabili tudi predstavnike političnega in gospodarskega življenja sežanske občine. Nekdanji župan Miroslav Klun bo predstavil aktivnosti Občine Sežana v preteklem obdobju, ki so omogočile povezovanje Kopra in Sežane. Kot predsednik Obrtne zbornice Slovenije in prejšnji sežanski župan bo Miroslav Klun razložil, kako so domači obrtniki pripravljeni in koliko lahko pripomorejo k uspešnemu delovanju terminala v Sežani. Sežanski podžupan in novinar mag. Božo Mari-nac bo pojasnil težnje sedanjega vodstva občine po uspešnem sodelovanju in aktivnostih v prihodnosti, kar bi omogočilo razvoj celotnega področja z obeh straneh nekdanje meje. K sodelovanju so povabili tudi predstavnika Luke Koper Se-bastjana Šika, ki bo orisal prizadevanja Luke Koper za ohranitev vodilnega položaja pri tranzitu tovorov na severnem Jadranu in ambicije podjetja v zaledju ter na Krasu. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki založbe Mladika in Kulturnega kluba Istra iz Trsta in Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske. / ITALIJA Četrtek, 20. marca 2008 7 alitalia - Beseda predsednika skupine Air France KLM Spinette Sanacijskega načrta ni mogoče več spreminjati Sindikati ne pristajajo na francoski »diktat« - Vroča seja ministrskega sveta RIM - Načrta skupine Air France KLM za nakup Alitalie praktično ni mogoče več spreminjati. Predsednik francos-ko-nizozemske letalske družbe Jean Cyril Spinetta je na tiskovni konferenci včeraj popoldne v Rimu sicer dejal, da je sporazum še mogoč kljub problemom, ki so se pojavili v zadnjih dneh, kajti zaupanje v oživitev in razvoj Alitalie ostaja, prav tako kot ostaja neobhoden pristanek sindikatov. Toda prostora za spreminjanje načrta je izredno malo, je opozoril Spinetta. Odgovor sindikatov je bil takojšen, izrazil pa ga je sekretar Cisl Raffaele Bo-nanni: »Žal moram ugotoviti, da gospod Spinetta, tako kot je naredila že vlada, ne sprejema spreminjanja načrta. Na tak način seveda ne olajšuje pogajanj.« Cgil in Cisl sta zato zahtevala nujen sestanek s Prodijem, kajti po mnenju sindikatov je treba preprečiti, da bi bili edini alternativi za italijansko letalsko družbo »diktat« Spinette ali pa stečaj. Sindkat pilotov An-pac pa je še bolj drastičen, ki napoveduje »trd boj«, če ostane v veljavi predvideno krčenje delovne sile. Glede problema Malpense je Spinetta ponovil, da je za sanacijo Alitalie potreben en sam hub, in to v Rimu, medtem ko se mu predlagani moratorij za Malpenso ne zdi sprejemljiv, ker ravno na lombard-skem letališču italijanska letalska družba ustvari največ izgube. Drugi pogoj za sanacijo je skrčenje delovne sile, ki pa ne bo preseglo 2100 oseb, je zagotovil Spinetta. Air France KLM je pripravljena v Alitali-o vložiti dve milijardi evrov, je zagotovil prvi mož Air France KLM, in sicer eno milijardo za poravnavo dolgov in drugo za dokapitalizacijo. Vendar pod pogoji, s katerimi so bili seznanjeni vlada in sindikati. »V našem primeru ne gre za klasična pogajanja, zato meje usklajevanja sploh ne obstajajo, ali pa so zanemarljivo majhne,« je opozoril Spinetta. Vodstvo Alitalie je po posvetovanju s Spinetto sklicalo za danes ob 9. uri nov sestanek s sindikati, medtem ko je finančni minister Padoa Schioppa včeraj na seji vlade govoril o možnosti uvedbe komi-sarske upraev. Kot je novinarjem povedal minister za socialno solidarnost Ferrero, je bilo na seji precej vroče krvi glede načina reševanja Alitalie in glede odgovornosti upraviteljev letalske družbe, od Ci-molija do Prata, za katere so bile predvidene rešilne klavzule. Da je nervoza zelo velika, dokazuje tudi nov besedni spopad med Prodijem in Berlusconijem, ko je slednji premiera obtožil diletantstva, ker da je ponudba Pariza nesprejemljiva. Prodi pa je Berlusconija obtožil neodgovornosti. Predsednik Air France KLM Jean Cyril Spinetta med tiskovno konferenco v Rimu ansa tibet - Tudi italijanska vlada pritiska na Peking D'Alema: Poklicani smo k pogumnim odločitvam RIM - »Eksplozija problema človekovih pravic v Tibetu in sploh na Kitajskem nas sili k zahtevnim in pogumnim odločitvam, mogoče tudi h kaki odpovedi.« Tako je povedal zunanji minister Massimo DAlema, ko je včeraj na sedežu zunanjega ministrstva v Palači Farnesine v Rimu predstavil poročilo o italijanski zunanji politiki. Govoreč o »odpovedih«, se je šef italijanske diplomacije nanašal tudi na možnost, da bi zahodni voditelji bojkotirali slovesno odprtje olimpijskih iger avgusta v Pekingu. V tem smislu namerava DAlema nastopiti na srečanju zunanjih ministrov Evropske unije 28. in 29. marca v Ljubljani. Cilj akcije bi moral biti vzpostavitev dialoga med kitajskimi oblastmi in dalajlamo, kitajske oblasti pa bi morale tudi sprejeti obisk evropske delegacije. Sicer pa je te zahteve že anticipiral podtajnik pri zunanjem ministrstvu Gianni Vernetti, ko je v torek povabil na pogovor kitajskega veleposlanika v Rimu Sun Yuxija. Včeraj pod večer pa je na Trgu Campo de' Fiori v Rimu potekala manifestacija v podporo Tibetu, ki sta jo priredila Radio Radicale in dnevnik Il Riformista pod geslom »Vsi smo Tibe-tanci - Svoboden Tibet, svobodna Kitajska«. Pred odprtim mikrofonom so se poleg prirediteljev zvrstili tudi predstavniki kulturnega, sindikalnega in političnega življenja, med temi že omenjeni podtajnik Vernetti ter predstavniki NZ Mau-rizio Gasparri, Zelenih Angelo Bonelli, FI Benedetto della Ve-dova in drugi. Sinočnja manifestacija na Campo de' fiori v Rimu ansa Deželni svetnik Kalabrije aretiran zaradi mafije CATANZARO - Karabinjerji in finančni stražniki so včeraj aretirali 49-letnega deželnega svetnika Kalabrije Franca La Rupa zaradi sodelovanja z lokalno mafijsko organizacijo n'drangheto. Javni tožilec Mario Spagnuolo ga obtožuje, da je na deželnih volitvah leta 2005 dobil podporo klana iz Amantee, ki mu načeljuje bos Tommaso Gentile, kajpak v zamenjavo za vrsto pro-tiuslug, ki naj bi jih uresničil po izvolitvi. Sodnik za predhodne preiskave iz Catanzara Antonio Giglio je obtožnico sprejel in na njeni osnovi odredil hišni pripor za La Rupa. Le-ta je bil izvoljen na listi stranke Udeur Clementeja Mastella, a je bil medtem suspendiran. Casarini izdal roman pri založbi Mondadori MILAN - Voditelj protiglobali-stičnega gibanja Neposlušnih Luca Casarini je v teh dneh objavil roman z naslovom »La parte della fortuna«. Njegov protagonist je preker-ni odvetnik Nico Djuric, ki ustanovi zadrugo v beneški industrijski coni in jo brani z bolj ali manj legalnimi sredstvi, saj se tudi samo podjetje giblje na robu zakonitosti. Vse to ne preseneča, saj odraža realnost, v kateri Casarini deluje. Bolj nenavadno pa je dejstvo, da je roman izšel pri založbi Mondadori, ki je last Silvia Berlusconija. »To je res,« je dejal Casarini, »toda svojega besedila nisem spremenil niti za vejico,« je poudaril. »Sicer pa je Mon-dadori največja založba v Italiji, ki izdaja tudi spise D'Aleme, Camille-rija in Che Guevare,« je dodal. Krstna predstavitev knjige bo prihodnji torek v Benetkah. Povzročitelj nesreče •i • • • zaprosil, naj ga priprejo RIM - Friedrich Vernarelli, 32-let-ni Rimljan, ki je v noči na torek v vinjenem stanju do smrti povozil irski dekleti in zatem poskusil zbežati, je včeraj pisno zaprosil sodnike, naj ga priprejo. Vest je medijem sporočil Vernarellijev oče, oficir mestnih redarjev, ki je poudaril, da je sinu svetoval, naj prevzame svoje odgovornosti po izjemno hudem dejanju. Friedrich Vernarelli je v hišnem priporu, za njegovo preselitev v ječo pa se poteguje tudi javno tožilstvo. Družini irskih žrtev sta medtem v popolnem šoku. 28-let-na Mary Clare Collins je živela v Dublinu, kjer je bila zaposlena v nekem laboratoriju, s 27-letno Elizabeth Anne Gubbins iz Limericka pa sta bili prijateljici od časov univerze, ko sta stanovali skupaj. davčne oaze - V javnost prihaja vse več imen domnevnih utajevalcev Milva in farmacevtski milijonarji na liechtensteinskem črnem seznamu Pod drobnogledom 157 bančnih računov - Pordenonska družina Zanussi zanikala vpletenost v afero RIM - Tajnost seznama domnevnih davčnih utajevalcev z računom v liechtensteinski banki LGT Group se vse bolj krha. Vsak dan pronicajo v javnost nova imena s črne liste, ki vsebuje vsega skupaj kakih 400 bančnih računov italijanskih državljanov, družin in podjetij, 157 od katerih naj bi bili predmet preiskave v zvezi s sumom pranja denarja in utajevanja davkov. S preiskavo se ukvarjajo rimsko javno tožilstvo, agencija za prihodke in finančna straža. Informacije so še skope, na prvem krajšem seznamu podjetnikov, politikov, pravnikov, profesorjev in drugih oseb, ki so svoj kapital leta 2002 hranile v mali alpski davčni oazi, pa se je znašla med drugimi tudi rdečelasa pevka Maria Ilva Biolcati, bolj znana kot Milva. Zanimivo je, da so preiskovalci potrebovali nekaj dni, da bi priimek Biolcati povezali s pevko, medtem ko so njeni oboževalci seveda takoj razumeli, za koga gre. Milva je prisegla, da je v štiridesetletni karieri vedno plačevala davke, za pojasnila pa se bo obrnila na svojega komercialista. Najbogatejši bančni računi v Vaduzu pripadajo farmacevtskim poslovnežem: družina Aleotti iz Firenc naj bi hranila 476 milijonov evrov, družina Gentili-Mian, ki je v 90. letih prodala družbo Gentili, v preteklosti pa je bila tudi lastnica nogometnega kluba Pisa, bo morala opravičiti približno 400 milijonov evrov. Slednja je medijem povedala, da njen kapital v tujini ni skrivnost, češ da ga vsako leto prijavljajo pristojnim italijanskim oblastem. Na seznamu se je znašel tudi marsikateri politik. Kandidat Ljudstva svobode Vito Bonsignore (5,5 milijona evrov) trdi, daje vedno spoštoval zakone, poslanec FI Luigi Grillo utemeljuje svoj račun z nakupom nekega zemljišča. Na seznamu je tudi bivši senator in podtajnik za zunanjo trgovino Mario D'Urso z 250 tisoč evri. Milijon evrov naj bi imel na računu v Vaduzu tudi predsednik italijanske naftne zveze Pasquale De Vita. Pordenonska družina Zanussi, nekdanja lastnica znane družbe gospodinjskih strojev (v 80. letih jo je prodala švedski Electrolux), je medtem odločno zanikala vpletenost v afero: šlo naj bi za neke soimenjake. Milva arhiv pd glasba - Od aprila V Lucci in drugod vrsta pobud za počastitev Puccinijeve 150-letnice RIM - Toskansko mesto Lucca bo letošnjo 150-letnico rojstva skladatelja Giacoma Puccinija počastilo z vrsto koncertov in drugih dogodkov, so naznanili predstavniki Italijanske turistične zveze (ENIT) v Rimu. Koncerti Puccinijevih skladb bodo v Lucci in drugih krajih regije, povezanih s skladateljem, potekali od aprila do decembra. Puccini se je rodil 22. decembra 1858 v Lucci in tam začel glas beno karie ro kot cer kve ni or ganist. Od leta 1891 dalje je veliko časa preživel v kraju Torre del Lago, vasi ci oko li 50 kilo me trov stran od Luc ce. Leži blizu jezera Massaciuccoli, južno od Viareggia. Puccini je tam napisal veliko svojih najbolj znanih del. Koncerti Puccinijevih skladb bodo v Lucci in drugih krajih v regiji, kot so Pescaglia, Viareggio in Torre del Lago, pa tudi v priznanih opernih hišah, kot so milanska Scala, gledališče San Carlo v Neaplju in La Fe-nice v Benetkah. Ključen dogodek bo Puccinijev festival v kraju Torre del Lago, ki bo potekal od junija do avgusta. V tem času bo jezero Massaciuccoli postalo prizorišče za izvedbe oper Tosca, Madame Butterfly in Turandot na prostem. Poleg tega bodo inavgurirali Puccinijev park, velik 245.000 kvadratnih metrov. V njem bodo pripravljali različne kulturne dejavnosti. 8 Četrtek, 20. marca 2008 KULTURA / trst - Abonmajska ponudba Glasbene matice V gosteh solisti, zbor in orkester ljubljanske opere Izvedli so izbor skladb iz obdobja italijanskega verizma s poudarkom na Pucciniju Gostovanje ljubljanske operne hiše v tržaškem Kulturnem domu je postalo že razveseljiva stalnica v abonmajski ponudbi Glasbene matice. Ansambel že nekaj časa deluje v neprijaznih okoliščinah, kajti stavba opere doživlja korenito prenovo, zato so pogoji za vaje in postavitve skoraj nemogoči; razen redkih priložnosti, kijih omogočajo gostovanja v Cankarjevem domu, se predstave odvijajo v zasilnih prostorih Gospodarskega razstavišča, ki ne nudi idealnih pogojev. To so vzroki, zaradi katerih letos nismo doživeli celovitega opernega dogodka, tudi operni gala pa ima svoj čar, na katerega se je tržaško občinstvo odzvalo v lepem številu. Pod vodstvom splitskega dirigenta Lorisa Voltolinija so solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana oblikovali pro gram, ki je bil osre do to čen na ob -dobje italijanskega verizma s posebnim poudarkom na Pucciniju, čigar stopet-desetletnica rojstva spodbuja celo vrsto poklonov: poleg najpopularnejših arij in odlomkov je obletnica priložnost za razkrivanje manj znanih biserčkov iz zajetne zakladnice toskanskega mojstra. Verizem je sicer nekoliko ohlapna definicija, ki ne zaobjame celotnega opusa, kajti tako prva kot poslednja opera imata pravljično vsebino in koncert se je odprl ravno s simfoničnim odlomkom iz mladostniške opere Le Villi, ki je bila na programu kar trikrat zastopana: legenda o dekletih, ki so umrle zaradi ljubezenske prevare in postale neizprosne, maščevalne vile, je živa tudi v baletnem repertoarju z mojstrovino Giselle, izzvala pa je tudi Puccinijevo bujno romantično fantazijo. Divji lov (La tregenda) je orkester odigral dokaj prepričljivo, prvo solistično točko pa je zapel domači baritonist Damjan Loca-telli, tokrat gost ljubljanskega ansambla. Toniov prolog iz Leoncavallove opere Glumači ( I Pagliacci) je paradna arija vsakega baritonista, tehnično težavna, predvsem pa interpretacijsko zahtevna: težave so v koncertni obliki še večje, kajti pevec se mora v kratkih minutah povsem vživeti v vlogo. Locatelliju je poskus bolje uspel iz vokalnega zornega kota, kajti žametna mehkoba glasu, ki se po potrebi ojači in zanesljivo dosega visoke note, je lepo izstopala, pogrešali pa smo interpretativno suverenost, ki si jo lahko umetnik pridobi le po daljši odrski preizkušnji. Program je bil zaradi bolezni tenorista Jureta Kušarja rahlo okrnjen: po Glumačih je bil na vrsti tercet iz Pucci-nijeve Lastovke (La Rondine), kjer odsotnost četrtega pevca zaradi unisona ni bila opazna: sopranistki Martina Zadro in Urška Žižek ter tenorist Branko Ro-binšak so razpeli svoje glasilke v napornih melodijah, ki se dvignejo do nevarnih višin, podajanje pa je bilo vseskozi zanesljivo in je še posebej razkrilo odlike hrvaške sopranistke Martine Zadro, kije nedvomno med najboljšimi člani opernega ansambla. Tudi Puccinijev tekmec - če ne ravno sovražnik - Pietro Mascagni je prišel na svoj račun z odlomkoma iz svoje najuspešnejše opere: dva prizora iz Cavallerie rusticane sta prikazala odlično delo zborovodkinje Martine Batič, v drugem pa je sopranistka Milena Mo-rača dokazala, da je kljub dolgi karieri uspela ohraniti dovolj čvrst, če ne ravno neomadeževan glas. Po od mo ru je bil na vrs ti ro man -tični Intermezzo iz Puccinijeve Manon Lescaut, v katerem so lepo izstopali solisti v godalnih vrstah; Voltolini sicer ne poglablja čustvene dimenzije, je pa izkušen dirigent, ki je svojo nalogo izpeljal profesionalno. Bolgarska sopranistka Galja Gorčeva je imela eno samo priložnost, da je pokazala svoje vrline: Si, mi chiamano Mimi'...iz Puccinijeve Boheme je res zahteven preizkusni kamen, ki tokrat ni zadrhtel z ganljivimi odtenki, čeprav je pevka na dob- Zbor in orkester ljubljanske opere na odru tržaškega Kulturnega doma kroma rem tehničnem nivoju. Brez posebnih vtisov je zdrknil mimo tudi nastop baritonista Slavka Savinška, ki je zapel arijo iz opere Le Villi, nato pa nam je Urška Žižek podarila lepo oblikovano arijo Liu' iz Puccinijeve Turandot. Damjan Locatelli se je vrnil na oder z Ger-ardovo arijo Nemico della patria (Andrea Chenier), v kateri je potrdil pozitivne vtise in se še bolj približal inter-pretacijski dimenziji. Naj lep ši bi ser ček ve če ra nam je podarila Martina Zadro v ariji iz Puccinijeve Lastovke, ki jo je oblikovala tankočutno in tehnično neoporečno, imenitno se je odrezal tudi Branko Robin šak kot ro man tič no-he roj ski po et Andrea Chenier: lepo zaokrožen glas se še vedno zanesljivo dviga v prodorne visoke note, kar je bilo slišati tudi v zaključnem duetu iz Puccinijveih Vil z Mileno Moračevo. Prisotnost Lare Komar na odru je večeru dodala šarma, čeprav dvojezična predstavitev in povezovanje nista izpadla kot nuja; občinstvo je vse pevce nagradilo zelo radodarno, s posebnim navdušenjem za domačega baritonista, ljubljanski gostje pa nam kljub dolgim in vztrajnim aplavzom niso poklonili dodatka. Katja Kralj zborovsko petje - Riva del Garda Uspeh MePZ Lojze Bratuž V najbolj zahtevni kategoriji mednarodnega tekmovanja je zbor prejel zlato priznanje MePZ Lojze Bratuž z Bogdanom Kraljem junija lani Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice je dosegel izjemen uspeh na prestižnem mednarodnem zborovskem tekmovanju v kraju Riva del Garda. V najbolj zahtevni kategoriji, ki predvideva izvedbo obvezne skladbe, je prejel zlato priznanje; nagrajevanje je potekalo sinoči v avditoriju cerkve sv. Jožefa. Mednarodnega tekmovanja ob Gardskem jezeru se udeležujejo zborovske skupine z vsega sveta; v kategoriji, v kateri so nastopili goriški pevci, so sodelovali še zbori od drugod iz Italije, dalje iz Norveške, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Singapurja. Go-ričani pod taktirko dirigenta Bogdana Kralja so se predstavili v torek in zapeli Rahmaninovo Bogorodi-ce djevo, Pahorjevo Oče naš hlapca Jerneja in Mer-kujevo priredbo rezijanske ljudske Jnjen čeua jti gna, ob tem pa še obvezno skladbo De profundis sodobne skladateljice Nancy Telfer iz Kanade. Za žirijo, ki jo sestavljajo Giovanni Accia-i in Biancamaria Furgeri iz Italije, Argentinec Oscar Escalada, Nemec Werner Pfaff in Norvežanka Tove Ramlo-Ystad, je bil njihov nastop na prepričljivo visoki kakovostni ravni. Zato so jih nagradili z visokim točkovanjem in uvrstitvijo v izbor najboljših zborov. Ob dirigentu Bogdanu Kralju sta se sinočnjega nagrajevanja udeležila predsednik zbora Lojze Bratuž Marko Terčič in tajnik Miloš Čotar. trst Nagrada Vstajenje Bojanu Pavletiču Bojan Pavletič kroma Dne 18. marca se je na sedežu Slovenske prosvete v Donizet-tijevi ulici št. 3 v Trstu sestala komisija literarne nagrade »Vstajenje«, ki jo sestavljajo prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, dr. Zorko Harej, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet in urednik Marij Maver. Iz lanske izvirne knjižne bere je komisija pregledala 30 del zamejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2007. Odločila je, da nagrado prejme Bojan Pavletič za knjigo Devet velikih jokov. Slovenski primorski ekso-dus - umik tisočev primorskih ljudi, v glavnem intelektualcev, pod pritiskom fašizma - doslej še ni imel svoje knjige. Zato v sporočilnem pogledu delo Devet velikih jokov ni samo zanimiva pripoved o učiteljski družini, ampak ob njej širok, zmeren, a prefinjen zajem ambientov, skozi katere se kot otrok in mladostnik prebija avtor od delavske hiše v šentjakobskem Trstu do grozljive revščine Haloz in panonske odprtosti Dravskega polja. Skratka: pripoved, privzdignjena na žlahtno humanistično raven. Kvaliteta, s katero se knjiga posebej priporoča, pa je raven njenega pisanja in stila. Tu je že pisateljsko pero z umetniškim čutom, z velikim doživljajskim darom in prefinjeno slovenščino. Denar za nagrado je prispeva la Za druž na kraš ka ban ka z Op čin. Po de li tev na gra de bo v ponedeljek, 31. marca, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Do-nizettijeva 3. Počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva Na Trubarjevi domačiji na Rašici se je včeraj na drugi seji sestal častni odbor za počastitev 500-let-nice rojstva Primoža Trubarja. Na ta način so hoteli pokazati privrženost dejavnostim v Trubarjevem rojstnem kraju, je po seji povedal predsednik RS Danilo Türk, ki odbor vodi. Na Rašici bodo prireditve v spomin na Trubarjevo obletnico potekale vse leto, glavna bo junija, ko bodo obeležili njegov rojstni dan. Odbor je pregledal opravljeno delo in zlasti dejavnosti, ki jih pripravljajo. Teh bo veliko, posvetili pa so jim tudi posebno publikacijo. Predvidena so nova posvetovanja, ki jih sprva niso načrtovali in ki bodo osvetlila Trubarjev prispevek z novih zornih kotov, npr. povezavo med njegovim pomenom za slovensko kulturo in njegovim deležem v velikih družbenih spremembah v Evropi. Türk meni, da je Trubarjeva obletnica idealna priložnost za dvig nacionalne zavesti. Trubar je namreč s svojim delom dokazal, da je lahko nekdo hkrati zelo pomemben za slovenski narod, saj je postavil temelje slovenske pisne kulture, in hkrati pomemben evropski intelektualec, saj je bil udeležen v velikih evropskih razpravah svojega časa. (STA) |———| Ulica dei Montecchi 6 r~PH r^l [ □ tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 448 Četrtek, 20. marca 2008 TRST / APrimorski ~ dnevnik deželne volitve - Predstavitev na Opčinah »Kandidati SSk so odraz različnih nazorov in identitet« Samostojni volilni nastop posvečajo pokojnemu Mirku Špacapanu Vsak glas za listo Slovenske skupnosti se dodaja glasovom Demokratske stranke (obratno ne velja), s katero je SSk sklenila volilno povezavo na osnovi deželnega volilnega zakona. Na osnovi tega zakona, ki olajša izvolitev zastopnika slovenske liste, je potrebno, da SSk v treh pokrajinah, kjer nastopa, zbe re vsaj en od sto tek skup ne ga šte vi -la glasov, ki so oddani listam. Če se to zgodi, je izvoljen kandidat ali kandidatka, ki je zbral največ preferenc v pokrajinskem okrožju, kjer se je stranka sorazmerno boljše odrezala. V torek zvečer je SSk na Opčinah predstavila svoje tržaške kandidate in kandidatke za deželni svet. Gre za dvanajst imen, ki odražajo oba spola in različne kulturne, politične in svetovnonazorske identitete. »Starostni razpon gre od 95-letnega Borisa Pahorja pa vse do najmlajšega kandidata, 26-letnega Tomaža Špacapana,« je še dejal pokrajinski tajnik SSk (in kandidat) Peter Močnik, ki je ob tem priznal, da je bilo možnih kandidatur veliko in da je marsikatero ugledno ime tokrat žal izostalo. Deželni tajnik Damijan Terpin se je posebej spomnil preminulega deželnega svetnika Mirka Špacapana, ki je na krajevni politični sceni in še posebej v stranki pustil veliko praznino. »Mirko nam manj ka ob vsa kem ko ra ku in od -ločitev o samostojnem nastopu posvečam njemu, ki j e v to trdno verj el in si je za to tudi vse do zadnjega prizadeval. Zato smo tudi posebej veseli in počaščeni kandidature Mirkovem sina Tomaža Špacapana«, je poudaril Terpin. Kandidatna lista je sestavljena po vrstnem redu. Prvi je zato odvetnik Andrej Berdon (na predstavitvi je obnovil zakonodajni postopek, kije privedel do izglasovanja člena o olajšani izvolitvi slovenskega predstavnika), za njim pa profesorica na Tržaškem Eva Fičur. Iz šolskih vrst prihaja tudi prof. Barbara La- Igor Gabrovec, Andrej Berdon in Peter Močnik (stoje) ter Ivica Švab, Tomaž Špacapan in Marko Milkovič na predstavitvi kandidatov SSk kroma pornik. Novinar in občinski svetnik Igor Gabrovec, do nedavnega v vodilnih organih pomembne organizacije civilne družbe, kandidira kot neodvisen, tako kot je neodvisni kandidat tudi prof. Boris Pahor. Na listi je dobro zastopan tudi svet glasbe, saj kandidirata tako ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, kot tudi pevovodkinja Tamara Ražem. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta in prav tako kandidat SSk, Marco Milkovic je izpostavil pomen politične prevetritve, ki gre skozi izbiro pogumnih kandidatov. Kandidatka Ivica Švab je posebej izpostavila potrebo, da se volilna kampanja razvije na programskih točkah. Kandidat je tudi Niko Pertot, trgovec iz Nabrežine, ki je pred leti vodil domače kulturno in športno društvo. Obvestilo zgoniške občinske uprave glede prispevkov za plačevanje najemnin za leto 2007 Uprava Občine Zgonik sporoča osebam s stalnim prebivališčem na območju občine, da predvideva 6. člen deželnega zakona št. 6 iz leta 2003 naslednje ekonomske posege: - plačilo prispevkov za znižanje najemnin za nepremičnine s stanovanjsko namembnostjo za leto 2007 na podlagi 11. člena državnega zakona 431/98 in 6. člena D.Z. 6/2003; - plačilo prispevkov v prid javnim ali zasebnim subjektom, ki dajejo na razpolago predhodno neoddana bivališča manj premožnim najemnikom, na podlagi drugega odstavka 6. člena D.Z. 6/2003. Prosilci, ki morajo izpolnjevati pogoje ustreznega pravilnika in razpisa, lahko predstavijo prošnjo najkasneje do 17.30 dne 30. aprila 2008. Za podrobnejše informacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040-229101 in 040-229150). pokrajina trst - 10. izvedba tedna kulture Niz strokovno vodenih ogledov Med 25. in 31. marcem si bo mogoče ogledati notranjost starokrščanske bazilike in sinagoge in rimsko gledališče V prihodnjih dneh bodo občani na zanimiv način lahko spoznavali, kaj se skriva za vrati oziroma zidovi kulturno in arhitektonsko pomembnih tržaških poslopij. Dnevi med 25. in 31. marcem bodo imeli povsem kulturno into-nacijo, saj na državni ravni poteka 10. izvedba tedna kulture, h pobudi pa je s svojimi institucijami pristopilo tudi mesto Trst. Pokrajina Trst je tako pripravila niz ogledov z vodstvom po nekaterih tržaških kulturnih hramih. Širša javnost si bo tako lahko ogledala notranje prostore starokrščanske bazilike v Ul. Madonna del Mare in židovske sinagoge, poučen pa bo tudi obisk rimskega gledališča. Vsi ti ogledi bodo brezplačni, za vodstvo pa bodo poskrbeli prav posebni vodiči, in sicer za to priložnost usposobljeni in strokovno podkovani dijaki tržaških višjih srednjih šol. Podrobnosti te pobude je na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavila predsednica Pokrajine Maria Bas-sa Poropat, in sicer v družbi treh koordinatork projekta, ki je uokvirjen v široko zasnovano dejavnost Fundacije za ambient - FAI. Predsednica je uvodoma povedala, da gre za dogodek, ki ga bo Pokrajina izpeljala v sodelovanju s FAI, lokalnim Zavodom za varstvo arheološke dediščine ter z Združenjem italijanskih mornarjev. Slednji bodo poskrbeli za varnostni aspekt kulturne prireditve. Da bi občani in turisti zgodovino omenjenih poslopij spoznali na čim zanimivejši način, bo skrbelo približno 50 dijakov, ki so za to priložnost znanje pilili v Državni knjižnici. Tam so jim namreč razni univerzitetni profesorji ponudili ciklus predavanj, v okviru katerih so se lahko naučili veliko o tržaških kulturnih hramih, zelo poučno in predvsem zanimivo pa je bilo tudi, kot je bilo slišati na včerajšnjem srečanju, predavanje o rimskih vilah v Trstu. Mladi vodiči bodo v starokrščan-ski baziliki predavali v sredo, 26. marca (med 15. in 17. uro), in v ponedeljek, 31. marca (med 9. in 11. uro). Sinagoga bo svoja vrata na stežaj odprla v sredo, 26. marca, in v četrtek, 27. marca, in sicer med 15. in 17. uro. Rimsko gledališče pa bo na ogled 28., 29. in 30. marca med 15. in 17. uro. Na vprašanje, ali pri projektu sodelujejo tudi slovenske šole, so nam koordinatorke projekta prijazno povedale, da med tokratnimi vodiči ni dijakov slovenskih višjih šol, ker naj bi bili ti trenutno zelo zaposleni s projektom Il bello in piazza, v okviru katerega preučujejo preteklost palače, v kateri je nekoč živel in deloval tržaški škof Bonomo. Omenjeni brezplačni ogledi bodo bržkone obogatili mestno dogajanje in seznanili ljubitelje kulturne dediščine z bogastvom, ki ga hranijo ta poslopja. ^ J WBHHHmI Ob drugih skritih lepotah, ki jih hrani organizira Fundacija za ambient - Fai. naše mesto, bodo občani lahko uživa- Takrat si bo širša javnost med drugim li še 5. in 6. aprila, ko bo na sporedu ak- od blizu lahko ogledala notranjost pa- cija Pomladanski dan, ki jo vsako leto lač Galatti in Economo. (sč) VOLITVE 2 O O 8 Berdon (SSk) pozdravlja pogum Merklove Obžalovanje nemške kanclerke Angele Merkel v Izraelu zaradi holokavsta je vzbudilo pozornost po vsem svetu. Gre za pošteno priznanje krivde nemškega naroda, ki jo je Merklova označila kot "večno" in ki vzbuja pri Nemcih občutek sramu, pravi kandidat SSk za deželni svet Andrej Berdon. Na podlagi tako iskrenih stališč bodo izraelsko - nemški odnosi solidni in konstruktivni. Pravilno bi bilo, da bi se tudi Italija, ki je ob nacistični Nemčiji sprožila drugo svetovno vojno, po Berdonovem mnenju z enakim poštenjem spominjala držav, ki jih je napadla. V prvi vrsti bi bilo to nujno v razmerju do Slovenije in Hrvaške. V Italiji se še danes prikrivajo zgodovinski dokumentarci in filmi o fašističnih grozodejstvih v okupiranih deželah. Tudi zato je italijanska javnost o teh dejstvih nepoučena, vse do najvišjih institucionalnih položajev. Sam Predsednik Republike Napolitano je osvojil neutemeljeno tezo o genocidu, ki naj bi ga zagrešili Slovenci in Hrvati nad italijanskim življem. Upati je, da se bodo v bodoče meddržavni odnosi na naši meji razvijali v duhu iskrenosti in poštenega priznanja lastnih odgovornosti, po vzoru pogumnega pristopa nemške kanclerke. meni Berdon. Slovenci v DS ogorčeni nad Spetičevim mnenjem »Ogorčenost je morda neustrezen termin. Prej bi v slovenski komponenti uporabili besedo grenkoba, ko beremo Spetičeve pripombe na račun Vetro-nijevih laskavih besedah o mladi Valentini in njenem sproščenem in prijetnem nastopu na nedeljskem shodu DS,« piše v sporočilu Slovencev v Demokratski stranki. »Grenkoba, ker je Stojan del naše politične zgodovine in mu gre pripisati za svoje prizadevanje in uspehe marsikatero zaslugo. Take brezvezne izjave, ki kaj klavrno zvenijo med bralci, niso koristne nikomur, še najmanj pa njemu,« piše še v izjavi DS. Mavrična levica za Riccarda Illyja Nosilci kandidatne liste Mavrične levice za deželni svet Giuliana Zaga-bria, Igor Kocijančič in Giorgio Visentin bodo na današnji tiskovni konferenci utemeljili podporo Ric-cardu Illyju in njegovi Demokratski zavezi. Srečanje z novinarji bo ob 12.uri v kavarni Tergesteo. Demokratska stranka na Pomorski postaji Demokratska stranka bo danes ob 18. uri na Pomorski postaji (dvorana Oceania) predstavila svoj program za Trst v sklopu Illyjevega zavezništva. Srečanje bo uvedel pokrajinski koodinator Cristiano Degano, glavno besedo pa bo imel deželni tajnik DS Bruno Zvech. Gabrovec bo danes obiskal Kulturni dom Kandidat SSk za deželni svet Igor Ga-brovec se bo v sklopu niza predvolilnih srečanj danes opoldne sestal z vodstvom Slovenskega stalnega gledališča. Na dnevnem redu pogovora s predsednikom upravnega sveta Borisom Kuretom (vabljena sta tudi ravnatelj Tomaž Ban in umetniški vodja Marko Sosič) je analiza splošnega stanja pomembne kulturne ustanove s posebnim poudarkom na vlogo, ki jo ima Dežela pri zagotavljanju njene finančne stabilnosti. 10 Četrtek, 20. marca 2008 TRST / repentabrska občina - Promet vse hitrejši in nevarnejši Kaos na Fernetičih (ali čakajoč na tragedijo...) Dnevno preko Fernetičev po 1.500 tovornjakov - Jeza in nemoč župana Aleksija Križmana Repentabrski župan Aleksij Križ-man j e besen. Že več kot štiri leta - še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo - opozarja na vse bolj kritičen položaj na Fernetičih, a nihče (beri: italijanske oblasti) mu ni doslej prisluhnil. Že nekaj mesecev pred decembrsko odstranitvijo zapornic na mejnem prehodu je kot neuslišana kraška Kasandra napovedal, da bo promet stekel skozi vas še hitreje in nevarneje kot dotlej in da bo 1.500 dnevnih prehodov tovornjakov s tem še bolj ogrozilo varnost domačinov. Tudi takrat je naletel na gluha ušesa. Nazadnje je na tržaški prefekturi spet dvignil svoj glas in ob koncu svoj ega posega zahteval, naj bo v zapisnik seje zapisana njegova črnogleda slutnja:» Ne bi hotel, da bi začeli ukrepati potem, ko nas bo v to prisilila tragedija!« Odtlej sta minila dva dobra tedna in na Fernetičih se ni nič bistveno spremenilo. Tovornjaki še vedno švigajo z odcepa hitre ceste preko nekdanjega mejnega prehoda. Ob koncih tedna se ustavijo tik ob meji, da nastane dolga, prometu nevarna kolona parkiranih težkih vozil. Župan Križman je včeraj že spet razočarano ugotavljal, da vlada na nekdanjem mejnem prehodu... medvladje. Kar je navsezadnje doslej onemogočilo katerokoli rešitev. Ploščad pred mejnim prehodom si delijo tri ustanove. Prednji del, do tamkajšnjih rdeče opekastih poslopij, upravlja nekdanje vsedržavno cestno podjetje Anas; za območje od poslopij do mejne črte je pristojna nova deželna cestna družba Friuli Venezia Giulia strade; za cesto pa skrbi tržaška pokrajina. In še: poslopji nekdanje obmejne policije in izpostave avtomobilskega kluba Aci sta v državni domeni, vse območje pa je del ozemlja repentabrske občine. V taki upravni džungli je župan Križman povsem nemočen. »Kaj pa naj storim? Ali naj izdam odlok s prepovedjo vožnje tovornjakov skozi mejni prehod zaradi javne varnosti? Kam bi to privedlo?« se je včeraj retorično spraševal. A to bi moral župan - kot zaščitnik varnosti lastnih občanov - storiti. Na sestanku na prefekturi je Križman predlagal možno rešitev. Poslopja na mejnem prehodu bi porušili in tam zgradili krožišče, ki bi upočasnilo vožnjo avtomobilov in predvsem težkih tovornjakov. Tako bi bila tudi vožnja z odcepa hitre ceste nazaj proti Opčinam varnejša. Ostali udeleženci srečanja so mu prikimali, konkretno pa ni bilo nič domenjeno. In prav to še najbolj žuli repentab- Kaos tovornjakov na Fernetičih kroma rskega župana. Državno kolesje se premika s polžjo hitrostjo. Ko bi bila zadeva v domeni občine, bi jo kaj kmalu uredili. »Potrebnih bi bilo kakih 200 do 300 tisoč evrov; ko bi jih dodelili občini, bi občina zgradila krožišče, bi se v nekaj mesecih od-križali sedanjega prometnega kaosa na Fernetičih in vstop v državo bi bil gotovo bolj privlačen od sedanjega,« je pojasnil. Kajti: ob prometnem kaosu obstaja na Fernetičih še drugo odprto vprašanje. »Območje je umazano; nihče od tistih, ki ga upravljajo, se ne zanima za odnašanje odpadkov. Občina postori, kar zmore, razen občinskih delavcev pa območja ne čisti nihče,« je spet potožil repentabrski župan. »Predstavniki ustanov se ne zavedajo, da živijo na Fernetičih ljudje in da so se ob meji razvile številne dejavnosti, sicer bi že zdavnaj posegli. Tako pa so oboji, ljudje in dejavnosti, prepuščeni samim sebi. Niti dejstvo, da na Fernetiče vozi šo-labus in bi morali zato zagotoviti primerno varnost otrokom, ni spodbudilo k ukrepanju, je poudaril Križman, in skoval za tovrstno ne-početje nov, zelo ustrezen izraz: bla-bla-politika. Kdaj se bo dosedanje golo besedičenje spremenilo v konkretna dejanja, ni znano. Jezni Križman upa le, da ne bo za to potrebna kaka tragedija... Marjan Kemperle edinost - Tiskovno sporočilo Označitev stavbe okenca za Slovence V celoti objavljamo tiskovno sporočilo družbeno političnega društva Edinost. »V nedeljo ne bo samo velika noč, temveč bomo dobri državljani slovesno obhajali sedmo obletnico, odkar je 23. marca 2001 stopil v veljavo zakon št. 38 z dne 23. februarja 2001 »Zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji Julijski Benečiji«. Potem ko je bil s 53-letno zamudo izglasovan zakon, ki bi bil moral po X. prehodni določbi ustave Italijanske republike biti izglasovan takoj leta 1948, potem ko je bil dne 21. decembra 2007 slovesno »odprt« s šestletno zamudo urad, ki ga predvideva 4. odstavek 8. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001, z nekoliko sumljivim imenom »Splošno okence za slovensko govoreče državljane«, urad še po treh mesecih od odprtja ni dovolj vidno označen, da bi ga »slovenofonski« državljani lahko našli in se posluževali njegovih nadvse dragocenih uslug. Zato je družbeno politično društvo Edinost sklenilo, da bo v nedeljo, 23. marca 2008, ob 12. uri, slovesno označilo stavbo na zahodnem pločniku Ul. Piccardi, med ulicama Leo in Porta, z ustreznim napisom, da bodo pripadniki slovenske jezikovne in narodne manjšine brez težav našli urad, v katerem se bodo lahko globoko prepričali, kako Italijanska republika izigrava neodtujljivo človekovo državljansko in politično pravico, katere uživanje jamči temeljno načelo temeljnega zakona države.« kraški pust - Sklepno dejanje Družabni večer pustarjev V Domu Brdina na Opčinah podelitev nagrad in spominčkov na 41. Kraški pust Kraški pustarji so še zadnjič nazdravili letošnjemu openskemu pustu Tik pred veliko nočjo so se letošnji pustarji še zadnjič zbrali v domu Brdina na Opčinah. Predsednik odbora Kraškega pusta Igor Malalan je v petek odprl družabni večer s pohvalami nastopajočim na 41. izvedbi Kraškega pusta, odbornikom, in vsem, ki so denarno ali kakorkoli prispevali. Blagajnik Rudi Tavčar je orisal kriterij denarnega prispevka, ki ga kot vsako leto dobijo vse nastopajoče skupine in vozovi. Poleg predstavnikov nastopajočih vasi in vozov, pustnih redarjev in odbornikov, sta na pustni sestanek prišla tudi kralj in kraljica letošnjega Kraškega pusta, ki sta kot zadnjo zadolžitev podelila vsem nastopajočim v sprevodu denarni prispevek in spominek. Ta je bil letos v obliki podkve, na kateri sta se bohotila konj, ki je openski simbol, in nasmejana šema kot spomin na pust. Umetniški spominček je mojstrsko izdelala umetnica Marisa Dolce. Ko se je podelitev končala in so vsi skrbno spravili denarni prispevek na varno, so na mize prinesli odojka in pijačo, da so se vsi prisotni okrepčali in tako slovesno zaključili pustni trud leta 2008. (B.S.) Tržaška pokrajina: velikonočna ogleda z degustacijo Med velikonočnimi prazniki ponuja tržaška pokrajina dva turistična ogleda Krasa s pokušnjo domačih proizvodov. V soboto, 22. marca, bo ogled z avtobusom krenil z Repen-tabra do Rilkejeve pešpoti, ob koncu pa bo brezplačna degustacija krajevnih specialitet. Zbirališče ob 14. uri pred železniško postajo. Avtobusni ogled in degustacija sta brezplačna. Na velikonočni ponedeljek, 24. marca, pa bo na vrsti sprehod po Napoleonski cesti, sledil bo ogled Kraške hiše v Repnu z degustacijo domačih proizvodov (vse brezplačno). Zbirališče ob 9.30 pred tramvajsko postajo na Trgu Oberdan. Oba ogleda potekata v sodelovanju z društvom Ape giramondo. Na Trgu sv. Antona velikonočni festival Na Trgu sv. Antona novega bodo danes ob 15.30 odprli festival srečne velike noči, ki ga prireja prostovoljno združenje I bambini di Trieste v sodelovanju z odborništvom za gospodarski razvoj tržaške občine. Prireditev bo trajala do velikonočnega ponedeljka, 24. marca, potekala pa bo od 16. do 19. ure, v nedeljo tudi od 11. do 12. ure. Na sporedu bodo pevske in glasbene prireditve. Med drugimi bo nastopila tudi skupina starejših meščanov s spletom popevk iz 30 in 40 let prejšnjega stoletja, v nedeljo dopoldne pa bo pianist Antonio Kozina predstavil skladbe znanega medvojnega in povojnega tržaškega glasbenika Cechelina. Krvodajalska pobuda pred dolinskim županstvom Občina Dolina obvešča, da bo v sklopu sodelovanja z združenjem krvodajalcev iz Trsta, v petek, 28. marca, od 8.45 do 12.30 na razpolago kombi za darovanje krvi, ki bo parkiran pred županstvom. Po darovanju bo vsak krvodajalec dobil skromen zajtrk. V tržaški pokrajini že dalj časa kronično primanjkuje krvi: vsako leto je treba "uvoziti" od 3.500 do 4.000 krvnih vrečk od drugih deželnih transfuzijskih služb, da bi se zadostilo potrebam zdravstvenih oddelkov; vsaka vrečka odgovarja enemu darovanju. Zaradi tega je važno v čim večji meri širiti kulturo darovanja krvi v upanju, da se starim krvodajalcem pridružijo še novi, ki bodo s svojim darovanjem pripomogli k zaželeni avtonomiji na pokrajinski ravni. Mladoletniki poškodovali avto Na Trgu De Gasperi se je v ponedeljek popoldne trojica mladoletnikov znesla nad parkiranim avtom: z zadnjega dela vozila so trgali plastični znak znamke Daewoo. Opazil jih je mimoidoči mestni redar, ki ni bil v službi, poklical pa je sodelavce: ob prihodu avtomobila redarjev so se poredneži pognali v beg, naposled pa so se znašli v brezizhodnem položaju na nekem dvorišču v Ul. Rossetti. Redarji so dečke najprej odpeljali v sodni urad občinske policije, nato pa so jih predali staršem. Tiskarski škrat V članku »Sprehod prijateljstva«, objavljenem na 6. strani v nedeljo, 16. marca, je prišlo do neljube napaka, ker »je obnovljeno dolino« in cerkvico na Pečah blagoslovil boljunski župnik pater Rafko Ropret, ki je potem tudi vodil mašni obred, pri katerem sta somaševala še gospod Ivo Miklavc, župnik v Trebčah ter gospod Riccardo Dona, odgovoren za italijanske vernike. / TRST Četrtek, 20. marca 2008 1 1 slovenski klub - V Gregorčičevi dvorani predstavili monografijo in dokumentarec O Antonu Ocvirku, utemeljitelju slovenske primerjalne književnosti Njegovo življenje in delo so predstavili Majda Stanovnik, Tone Smolej in Janez Vrečko V Slovenskem klubu so včeraj predstavili zanimivo monografijo o Antonu Ocvirku kroma devin - Memorial Miran Hrovatin Drevi koncert v spomin na Mirana Danes mineva 14 let, odkar je v Somaliji med opravljanjem svojega poklica umrl tržaški snemalec in fotograf Miran Hrovatin. V avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu bodo obletnico obeležili s koncertom »Memorial Miran Hrovatin«, ki ga prireja društvo Noe v sodelovanju in s pokroviteljstvom Občine Devin-Nabreži-na. Prireditev se bo začela ob 20.30: nastopili bodo solisti in zbor Zavoda združenega sveta, zbor Rilke, MePZ Gorjan-sko, MePZ Rdeča zvezda - Devin in pevska skupina Musicum. Zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili Skladu Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. Anton Ocvirk velja za utemeljitelja slovenske komparativistike in primerjalne književnosti. Lani, ob stoletnici njegovega rojstva, mu je Nova revija posvetila izčrpno monografijo, ki sta jo napisala Tone Smolej in Majda Stanovnik. O knjigi, predvsem pa o Ocvirkovem delu in življenju, sta z Janezom Vrečkom v torek spregovorila tržaškemu občinstvu, česar so bili posebno veseli, saj je bil Anton Ocvirk po rodu Primorec. Predstavitve se je udeležil tudi njegov sin Tadej, obogatilo pa jo je predvajanje dokumentarca, v katerem so Ocvirkovi nekdanji sodelavci in učenci izpostavili njegovo izredno vitalnost, predvsem pa neverjetne predavateljske sposob-nos ti. Na večeru Slovenskega kluba, ki gaje vodila Bogomila Kravos, so govorniki osvetlili posamezne vidike Ocvirkovega življenja. Rojstvo v Žagi pri Bovcu, odraščanje v Gorici in nato v begunskem taborišču, kamor je družino pregnala prva svetovna vojna. Ocvirkovi so se naposled ustalili v Ljubljani. Antona je pot nato vodila na Dunaj in Pariz: ravno študij na pariški Sor-boni in zavodu College de France je bistveno zaznamoval njegovo življenje. Tuje namreč prišel v stik z utemeljitelji primerjal- ne književnosti in se dokončno posvetil tej stroki; svoja spoznanja je prelil v Teorijo primerjalne literarne zgodovine. Knjiga je izšla leta 1936 in velja za tretjo monografijo o primerjalni književnosti na svetu. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil interniran v Dachau, od koder se je vrnil fizično izmučen, a poln energije in načrtov. Tako je že leta 1945 na ljubljanski univerzi uvedel študij primerjalne književnosti, ki ni bil več vezan na jezikoslovje, ampak izključno na literaturo in literarno teorijo. Velik del svojega življenja je posvetil tudi urednikovanju. Zasnoval je Literarni leksikon, bil urednik Ljubljanskega zvona in Slavistične revije, predvsem pa dveh temeljnih knjižnih zbirk, Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev ter zbirke Sto romanov. Polne novih dognanj in idej so bile tudi njegove literarne študije, na primer o Josipu Vidmarju, Ivanu Cankarju in predvsem Srečku Kosovelu, ki ga je Ocvirk spoznal med ljubljanskim študijem. Sistematičnemu preučevanju njegove poetike je posvetil veliko energij, saj mu je bilo iz leta v leto bolj jasno, da gre za izjemnega pesnika in misleca. (pd) Predstavitev knjige Joachima Hoslerja o Sloveniji Založba BEIT in Univerza v Trstu vabita na predstavitev knjige »Slo-venia. Storia di una giovane iden-tita europea« (Slovenija. Zgodovina mlade evropske identitete) Joachima Hoslerja, ki bo jutri ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi. Ob avtorju bodo posegli Marija Pirjevec (Univerza v Trstu), Sergij Canciani (RAI), Marta Verginella (Univerza v Ljubljani), Jože Pirjevec (Univerza na Primorskem) in Paola Rodari (visoka šola Sissa). Poskrbljeno bo za simultano tolmačenje. Praznovanje svetovnega dne poezije tudi v Trstu Društvo slovenskih pisateljev (DSP) želi tudi letos praznovati svetovni dan poezije s posebnim poudarkom, in sicer z naslovom Sonet mali svet. Vzporedno z DSP bodo jutri ob 19. uri tudi regionalni odbori DSP organizirali prireditve v svojih središčih: začele se bodo s predvajanjem ra-diofonske igre Prešernovega Sonetnega venca, v interpretaciji Poldeta Bibiča in režiji Igorja Likarja. Osrednja prireditev bo v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bodo nastopili sodobni slovenski sonetisti. Regionalni odbor za Primorsko oziroma Združenje književnikov Primorske organizira praznovanje svetovnega dneva poezije v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Jutri (ob 19. uri) bo torej mogoče tudi v Trstu prisluhniti radiofonski izvedbi Sonetnega venca, nato pa bo svoje razmišljanje o sonetni obliki v slovenskem pesništvu podala književnica in slavistka Magdalena Svetina Terčon. Primorski pesniki Marko Kravos, Ines Cergol, Magdalena Svetina Terčon in David Terčon bodo spregovorili o svojih pesniških oblikah in brali svoje pesmi. Za »sonetni sklep« bosta dijaka gimnazije Koper Nejc Slukan in Vid Bizjak Kernel predstavila sonete klasikov Petrarke in Shakespeara v italijanščini in angleščini, pa tudi sonete Cirila Zlobca, kot enega največjih sodobnih slovenskih, obenem pa tudi primorskih, sonetistov. Misli v Narodnem domu KD za Umetnost Kons vabi v četrtek, 27. marca ob 18. uri v galerijo »Narodni dom« (ul. Filzi, 14 - Trst) na srečanje z umetnico Ando Klančič, ki bo predstavila svoje umetniško delo in razstavo »Misli«, ki je na ogled do 28. marca v Narodnem domu. škedenj - Predstavitev dokumentarca »Srečen čas, ki ga živim« o Dušanu Jakominu Če si duhovnik, med črko in duhom, izberi srce Scenarij in režijo je podpisala Loredana Gec - Presek življenja priljubljenega »škedenjskega« gospoda Skedenjskega duhovnika Dušana Jakomina je včeraj zvečer pričakalo prijetno presenečenje. V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju so namreč premier-no predstavili njemu posvečen dokumentarni film »Srečen čas, ki ga živim. Portret Dušana Jakomina«. Scenarij in režijo skoraj enournega videoposnetka je podpisala Loredana Gec, ki je sinoči z odgovorno za slovenski program deželnega sedeža RAI Mirjam Koren in predsednikom Kmečke zveze Alojzom Debelisom na posebno prisrčen način osvetlila lik enkratnega človeka, neutrudnega kulturnega delavca, avtorja številnih knjig, urednika mesečnika Naš Vestnik in mladinske revije Pastirček, voditelja oddaje Vera in naš čas na Radiu Trst A in ravnatelja Skedenjskega etnografske muzeja. Presenečenje torej, saj si gospod Jakomin filma še ni ogledal v celoti, čeprav je bil pri njegovi realizaciji glavni protagonist. Kot ostali gledalci je torej sinoči prisluhnil zajetni pripovedi o svojem življenju, »življenju človeka z željami in čustvi, ki jih je duhovništvo še oplemenitilo«. »Če si duhovnik, med črko in duhom, izberi srce,« je nekoč zapisal gospod Jakomin, ki je v dokumentarcu zavrtel kolo časa in s spominom segel po preteklih časih, po osebah in dogodkih, ki so odločilno vplivali na njegove življenjske izbire. V spomin je najprej priklical mlada razposajena leta, ki jih je preživel v rojstnem Sv. Antonu pri Kopru, ljubko vaško življenje, prva leta osnovne šole in prvo obhajilo, ko je mami zaupal željo, da bi rad postal duhovnik. Veliko in vročo željo je kasneje gojil v goriškem oziroma koprskem semenišču ter na bogoslužju v Gorici. V duhovnika je bil posvečen junija 1949 v stolnici sv. Justa, ta dan pa mu je za vedno ostal globoko zasidran v spominu. Po enoletnih izkušnjah v Mačkoljah, na Opčinah in v Dolini je leta 1953 nastopil duhovniško službo v Škednju, »velikem rudniku bogastva, kjer vlada sožitje med različnimi dušami.« Tu je preživel najlepše življenjsko obdobje, 55 pestrih in živahnih let, ki jih je poleg duhovništva zaznamovalo bogato zborovsko delovanje, urejanje domačega etnološkega muzeja, vsakodnevni stik z železarno, »ki je spremenila podobo kraja in Škedenjcem prikazala »pekel« ter, še najpomembnejša, toplina ljudi - otrok in starejših, ki so ga srčno vzljubili in ga imajo danes za svojega. Da je gospod Jakomin priljubljena osebnost, »ki ni nikoli odrekla prijazne ali spodbudne besede«, izhaja tudi iz enajstih pričevanj, ki jih je režiserka vključila v film. Kdor je zamudil škedenjsko priložnost, si lahko dokumentarec ogleda v nedeljo po poročilih na slovenski mreži RAI. (sas) Dušan Jakomin med sinočnjo predstavitvijo dokumentarca kroma 12 Četrtek, 20. marca 2008 TRST / nšk - Torkova otroška urica Hopek in velikonočni zajček pred letošnjimi pirhi V vlogi pripovedovalke se je v tokrat preizkusila Alenka Hrovatin Torkova bralna urica v Narodni in študijski knjižnici Trst je minila v znamenju ustvarjanja, igranja in potovanja v pravljično deželo. Pisana druščina otrok je tokrat prisluhnila zgodbici z naslovom Hopek in velikonočni zajček, katere avtorja sta Kathrin Siegenthler in Marcus Pfister, slikanica pa je izšla pri založbi Kres. V vlogi pripovedovalke se je v torek popoldne preizkusila Alenka Hrovatin, ki je poslušalce prepričljivo povedla v svet zajčka, ki si je želel postati veliko noč ni zaj ček. Prikupna pravljica pripoveduje o zajčku Hopku, ki bi bil rad drugačen. Rad bi namreč postal velikonočni zajček. A kaj, ko je le en zajček velikonočni zajček. Hitrejši je od vetra in niti so kol ga ne naj de. Prav za to ve li ko -noč ne ga zaj čka še nih če ni vi del, je Hopku razložila njegova mamica. »Jaz bom ta zajček«, sklene Hopek in se od pra vi na po tep. Mla di po slu šal -ci so po zor no pri sluh ni li pri po ve do -valki, ki je otrokom povedala, da se velikonočni zajček ne boji ne lisice ne volka in da vsako leto pred veliko nočjo ho di od kur ni ka do kur ni ka, zbe re jajca in jih previdno odnese domov, kjer jih po bar va in okra si. Na po te pu je Hopek srečal prebrisano lisico, ki pa je Hop ka ze lo pre stra ši la. Med po te -pom je sre čal tu di polj ske ga zaj čka, ki je bil navdušen nad zgodbo o veliko-noč nem zaj cu in si za že lel, da bi tu di on postal velikonočni zajček, ki dela pirhe. Rjavi poljski zajec se je tako pridružil Hopku in skupaj sta se odpravi la is kat kur nik. Ko sta na le te la na kokoške, sta jih zaprosila za jajca. Te so vsakemu dale le po eno jajce in ju opo zo ri la, naj pa zi ta, da se to ne raz -bije. A nerodneža sta med potjo padla in razbila jajca. Užaljena sta se vrnila domov, kjer ju je Hopkova mama po to la ži la in po ve da la, da je ve li ko -noč ni zajček pač le eden in prav za to naj bi bil edin stven. Pri te kel pa je tu -di mi mo Hop ko ve ga do ma in mu za da ri lo pri ne sel ogro men pirh. Ta je Hopka zelo razveselil. Ob koncu pripovedovanja so otroci že komaj čakali na ustvarjalno delavnico, ki ponavadi sledi pravljici. Da bi počastili velikonočne praznike, se je druščina lotila izdelovanja velikonočnega zajčka s koškom. Že nare-je ne ga zaj čka so otro ci po bar va li, na -kar so na re di li ko šek, ki so ga na pol -nili s pisanimi jajčki. Medtem ko so se pre te kli to rek po slu šal ci po slad ka li s piškoti, ki jih je prinesla nona enega od poslušalcev, so se mali sladkosnedi predvčerajšnin razveselili čokoladnih jajčkov, ki jih je ob tej priložnosti ponudila knjižnica. Zadovoljni in bogatejši za eno pravljico so se otroci odpravili dmov, kjer bodo v teh dneh prav gotovo barvali, krasili in lepili jajca različnih velikosti. (sč) Otroci se radi prepustijo pripovedi gročana - KD Krasno polje Zaigrali so mladi tamburaši Predstavila se je Deželna mladinska skupina tamburašev, ki združuje mlade iz Boljunca in Vidma Gročana je bila minulo nedeljo pri zo ri šče pris rčne ga glas be ne ga do -god ka. V pro sto rih do ma če ga kul tur -nega društva »Krasno polje« Gročana, Pe sek in Dra ga je v zgod njih ve čer nih urah nastopila Deželna mladinska skupina tamburašev, ki združuje mlade izvajalce tamburaške skupine SKD »France Prešeren« iz Boljunca in sorodno skupino mladih mandolinistov orkestra »Tita Marzuttini« iz Vidma. V popoldanskih urah je v društveni dvorani potekala glasbena delavnica, ki sta jo vodila prof. Sergio Zigiotti in prof. Andrea Miola. Pod taktirko izkušenih glasbenikov so sodelujoči obnovili program, ki so ga skupno vadili lansko poletje med trodnevnim bivanjem na Matajurju. Po skupnih vajah so se tako predstavili občinstvu na prijetnem glasbenem večeru. Na nedeljskem koncertu je torej doživela krstni nastop novonasta-la združena deželna skupina mladih mandolinistov. Nastopili so s pestrim glasbenim izborom, kije številne poslu- šalce popeljal skozi čas od 17. stoletja do da naš njih dni in je se gal v bo ga to svetovno zakladnico skladb za tamburaške glasbene sestave. Mladinsko skupino dopolnjujejo poleg mandol in mandolin še kitare in harfa. Srečanje je otvorila predsednica društva »Krasno polje« Zaira Vidali, ki je podčrtala pomen dogodka in se zahvalila vsem sodelujočim. Prisoten je bil tudi tajnik Deželnega mandolinističnega združenja »Assoplettro« prof. RobertoVerona, ki navdušeno in dejavno podpira tovrstne pobude. Ob zaključku je nastopajočim čestital za ubrano izvajanje še Ervin Žerjal, vodja tamburaške skupine SKD »F. Prešeren«. Zahvalil se je mentorjem in gostujočemu društvu »Krasno polje« ter izrazil veliko zadoščenje ob napredkih mladih tamburašev obeh skupin, ki so začeli vaditi v okviru svoje osnovne šole med glasbenimi uricami ob podpori krajevne tamburaške skupine oz. kulturnega društva. Prijetno glasbeno doživetje se je sklenilo z dru žab nim sre ča njem. ( GK) Slovenščina: tečaji za boljšo izreko in znanje V tržaško Gregorčičevo dvorano se vračajo tečaji, namenjeni vsem, ki bi radi izboljšali svojo izreko in sploh znanje slovenskega jezika: v prvi vrsti seveda tistim, ki vsakodnevno »delajo« v slovenskem jeziku, na primer šolnikom, radijskim in televizijskim novinarjem, a tudi društvenim predsednikom in napovedovalcem. Na pobudo Slavističnega društva Trst -Gorica - Videm in v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev bo tudi letos zaživel tečaj zborne izreke, ki ga vodi Ajda Kalan, priznana mentorica za kulturo govora. Predviden je tako začetniški kot nadaljevalni tečaj, odvisno pač od tega, če se ga bodo udeležili lanski ali novi tečajniki. Vsako srečanje bo obsegalo dve učni uri, ki bosta obsegali predavanja o kulturi govora, praktične vaje iz fonetike, interpretacije besedil in sploh vse, kar lahko pripomore k boljši izreki. Novost letošnje ponudbe je tudi delavnica javnega nastopanja, ki jo bo vodila prof. Polona Kukec. Tudi v tem primeru gre za predavanja in praktične vaje: udeleženci bodo spoznali osnove komuniciranja, tako besednega kot nebesednega, skrivnosti govornega sloga, jasnega in učinkovitega govora ter nastopanja brez strahu. Oba tečaja naj bi se začela 1. aprila, odvijala pa bi se v popoldanskih urah. Prijave zbirajo do 28. marca v uradih ZSKD (Ulica san Francesco 20, telefonska številka 040 635626) (pd) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 20. marca 2008 KLAVDIJA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob 17.09 in zatone ob 5.26. Jutri, PETEK, 21. marca 2008 BENEDIKT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,3 stopinje C, zračni tlak 1011,2 mb pada, veter 11 km na uro se-vero-zahodnik, nebo jasno, vlaga 35-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,9 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. / TRST Četrtek, 20. marca 2008 13 1 Marius Ivaškevičius MESTO TAKO BLIZU Režija: Aleksandar Popovski v petek 21. marca, ob 20.30 red T (italijanski nadnapisi) parkirišče v ul.Conti (do 24.ure) četrtek, 27.03., ob 19.30 - red K (varstvo otrok - ¡tal. nad.) petek, 28.03., ob 20.30 - red F uk Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Caos calmo«. AMBASCIATORI - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Odette Toulemonde - Lezioni di fe-licita«. CINECITY - 15.50, 17.00, 18.00, 19.10, 20.10, 21.20, 22.15 »10.000 ac«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »I padroni della notte«; 16.30, 19.30, 22.00 »Grande grosso e ... Verdone«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Water horse - La leg-genda degli abissi«; 16.30, 19.45, 22.00 »Colpo d'occhio«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Persepolis«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non e un paese per vecchi«. FELLINI - 16.30, 18.15, 20.00 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 21.45 »Il petroliere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Col-po d'occhio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Onora il padre e la ma-dre«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00 »Horton Horton«; 18.40, 21.00 »Očka brez načrta«; 17.50 »SOS planet in Morski psi«; 16.20, 18.20, 20.20 »Kronike Spiderwick«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »10.000 A.C.«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Questa notte e ancora nostra«; Dvorana 3: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Il falsario«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15 »I padroni della notte«; 22.15 »Tutti i numeri del sesso«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »10.000 A.C.«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.15 »Onora il padre e la ma-dre«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.00 »Water Horse - La leggenda degli abissi«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Questa notte e ancora nostra«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, staršem in dijakom, da bodo skupne govorilne ure: v četrtek, 27. marca 2008, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v petek, 28. marca 2008, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. M Izleti venija »Conosci il Carso - Spoznaj Kras« vabita v ponedeljek, 24. marca 2008 (Velikonočni ponedeljek), na brezplačni vodeni ekskurziji v naravno okolje na območju Saleža in Repentabra. Zbor udeležencev pred pokopališčem na Colu ob 9.15 za jutranja izleta (z vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Izlet traja 4 ure in bo razdeljen na dve položni poti. Primeren je za osebe vseh starosti. Dodatne informacije: mobi št. 340/5569374 in e-naslov curiosidinatura@libe-ro.it. SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparo-netta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, po-vratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 3384913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet v Pordenone v soboto, 29. marca 2008. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke 040-2024053 in 348-6963043 (g. Fragiacomo) ter 040-327229 (g.a Milič). VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383. □ Čestitke Nona ANICA danes je tvoj rojstni dan. Naj bo lep ta dan, naj bo s soncem obsijan, naj cvetke okrog tebe v veselje in radost ti cvetijo. To ti želijo Sara, Kevin, Martin in Peter. Naša VERONIKA ZUZIČ je diplomirala na ekonomski fakulteti. Za življenjski uspeh ji iskreno čestita SDD Jaka Štoka. Obvestila POMLADANSKI IZLET SPDT vabi člane na že tradicionalni pomladanski izlet, ki bo na velikonočni ponedeljek, 24. marca 2008. Letošnji izlet, bo potekal po Vertovčevih poteh, to je po tematski pohodni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline. Zbirališče bo ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR v sklopu projekta Interreg Italija-Slo- ZDRUŽENJE PROSTOVOLCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Težki bolnik v družini: važnost komunikacije v sredo, 26. marca ob 17. uri v razstavno in konferenčno dvorano (Narodnega doma) v Trst ul. Fabio Filzi 14, predavatelj dr. Giuan-luca Borotto, zdravnik v hospicu Pineta del Carso Nabrežina. DANES, 20. MARCA 2008 ob 20.30 bo v Ljudskem domu Jure Canciani (Ul. Masaccio 24) v Podlonjerju predvajanje filma »Non uccidere«, režiserja Claudia Autant-Lara. Večer prireja kinematografski krožek Charlie Chaplin. Vstop s klubsko izkaznico, ki bo na razpolago v dvorani. FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor volilnega značaja danes, 20. marca v Gregorčičevi dvorani, ul. San Francesco 20 ob 19.30 v prvem sklicu, 20.uri v drugem sklicu. Vabimo zato, da se ga udeležijo vsi člani. Kdor ni še poravnal članarine za leto 2008, bo lahko to storil pred pričet-kom. OPENSKA MLADINA župnije sv. Jerneja vabi danes, 20. marca 2008, ob 21. uri, v cerkev na Opčinah, na dvojezično velikonočno bedenje s Tai-zejskimi napevi, molitvijo in priložnostjo za osebno meditacijo. Sodelujejo pevci in inštrumentalisti. Vabljeni vsi. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 20. marca 2008, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi danes, 20. marca 2008, ob 18. uri k slovenski sv. maši zadnje večerje. Med sv. mašo bo ofer za lačne po svetu. Jutri, ob 20. uri, pa bodo v rojan-ski župnijski cerkvi slovenski obredi velikega petka. Najprej bomo poslušali branje pasijona, nato čaščenje križa in obhajilo. Obred bo dopolnjevalo petje postnih pesmi, ki jih bo pel rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Bogdana Kralja. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da je izšel 6KRAT št. 1-2 2008. SZSO Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst vabi na tradicionalni križev pot na Repentabru na Veliki petek, 21. marca. Zbiranje ob 20,00 na Colu. Lepo vabljeni! ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi in v organizaciji SKD Vigred, vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« v sredo, 26. marca, ob 20. uri, v Štalco v Šempo-laju. REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov! Naj še opozorimo, da se v volilno listo lahko prijavi vsak polnoletni član. Volilna lista bo izobešena v prostorih sedeža še danes, 20. marca 2008. SKD TABOR v četrtek, 27.marca 2008, ob 20.uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) 40.redni občni zbor. Dnevni red: umestitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi gostov, razprava na poročila, odobritev obračuna in proračuna, razno, predvajanje fotografij društvenega delovanja v pretekli sezoni in družabnost. Vabljeni člani in prijatelji društva. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL za Kraško Območje vabi svoje člane na praznik včlanjevanja, ki bo potekal na Nabrežinski železniški postaji v petek, 28. marca 2008, s pričetkom ob 15.30. Zabavo bo povezovala glasba v živo z bogato zakusko in darili s presenečenjem. ŠPORTNO DRUŠTVO GRMADA vabi vse člane, prijatelje in druga društva na 21. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 28. marca 2008, na sedežu društva v Mavhinjah, ob 20. uri v prvem sklicu in 20.30 v drugem sklicu. SKD TABOR ob 40-letnici delovanja vabi vse člane in članice v nedeljo, 6.aprila 2008, ob 12.uri, pred Prosvetnim domom na SKUPINSKO FOTOGRAFIJO društvenih članov. »Podvigu« bomo nato skupaj nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Za podrobnejše informacije so na razpolago društveni odborniki in spletna stran www.skdtabor.it. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedel-jek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@na-rodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). 0 Prireditve SKD TABOR obvešča, da je med delavniki v popoldanskih urah med 16. in 19. uro odprta fotografska razstava »Staranzano - Le donne, i lavori nel Novecento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). Vabljeni na ogled! DRUŠTVO NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin-Na-brežina, organizira koncert »Memorial Miran Hrovatin« danes, 20. marca, ob 20.30, v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu. Nastopajo: solisti in zbor Zavoda združenega sveta, zbor Rilke, MePZ Gorjansko, MePZ Rdeča zvezda - Devin, Pevska skupina Musicum. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni Skladu Luchetta-D'Angelo-Ota-Hrovatin. Info: 040-299461, 3498419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška 131, je do 21. marca na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd LIPA iz Bazovice vabita na prireditvi v dobrodelne namene: otvoritev fotografske razstave JOŽICE ZAFRED in BORISA POROPATA v sredo 26. marca 2008, ob 20.30 v malo dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici. Glasbeno kuliso bosta ustvarili Jasna in Živa Komar, na klavir spremlja Alessandro Bicci. V soboto 29. marca 2008, ob 20.30 bo koncert zborov Mepz LIPA in Moz CASTEL FLA-VON iz Bolzana v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbrana sredstva bodo namenjena mladinskemu centru v Železnikih, kjer je vodna ujma septembra 2007 povsem uničila objekte. SKD VIGRED vabi v sredo, 26. marca 2008, ob 20. uri, v Štalco na kabaretno predstavo »Radio-aktivni live«. SKD BARKOVLJE IN FOTOVIDEO TRST 80 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata filmski večer »Stereoskopskih slik« v petek, 4. aprila 2008, ob 20.30, na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. S Poslovni oglasi TRGOVINA S TALNIMI OBLOGAMI zaposli dinamičnega in resnega sodelavca za delo v trgovini in nadzor na objektih. Za informacije 335-6429216 V CENTRU RICMANJ PRODAJAMO HIŠO, površina 120 kv.m. na dveh nivojih, s čudovitim pogledom na tržaški zaliv. Pritličje sestavlja kuhinja, jedilnica z dnev-bo sobo, kopalnica s tuš kabino, prvo nadstropje tri prostorne sobe; vsaka soba je opremljena s klimo in ogrevanjem. Nepremičnino sestavlja tudi 70 kv.m. dvorišča in 38 kv.m. taverna s straniščem. Cena 310.000€. Telefon 339 44 21 846 v popoldanskih urah. S Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. AGRITURIZEM sta odprla Jožko in Ljuba Colja, Samatorca 21. Tel.: 040229326. Agriturizem bo odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do avgusta. Toplo vabljeni! AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 139, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Toplo vabljeni. Tel. na 338-8804089. DOLGODLAKI psički iščeta nov dom. Tel. na 040-200210 ali 333-2084985. IZGUBIL SEM zlato uro znamke Eberhard, v okolici Trnovce. Poštenega najditelja čaka nagrada. Klicati na tel. št. 328-7908111. IŠČEM ZAZIDLJIV TEREN s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barkovljah, Furlanski cesti ali na Kon-tovelu, ali pa novo hišo v istih conah. Tel. 347-7334742. IŠČEMO na Opčinah zazidljivo zemljišče z vrtom ali hišo z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel.: 040-200156 ali 340-4022209. KUPIM malo hišo, od 30 do 40 kv. metrov v Trstu. Tel.: 320-3557811 ali 3291898705. NUDIM lekcije iz nemščine dijakom srednjih in višjih šol. Klicati ob večernih urah na tel. št. 346-9453545. NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. NUDIM umetne nohte, pedikuro, ma-nikuro in depilacijo. Tel. št.: 3923772233. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-3730565. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Tel. 040200930 (Jožica) v večernih urah. PRODAM panje z družinami. Tel.: 3478039439 PRODAM po ugodni ceni belo vino-malvazija. Tel.: 347-1915058 PRODAM po ugodni ceni delovno mizo za geometre, z vsemi pripomočki zraven. Tel.: 349-8430222. PRODAM vstopnico za koncert v Ljubljani »Tokio Hotel« (28. marca 2008). Klicati na tel. št.: 349-8466193. PRODAM štedilnik s pečjo znamke Fa-gagnese (160x60). Tel. na št.: 3479473838. PRODAM motor yamaha tdm 850, letnik 95, v dobrem stanju. Tel. na 0402036619 v večernih urah. STARODOBNIK - 23 LET - VW POLO 1050 kub. v odličnem mehanskem in karoserijskem stanju, bele barve, prodam za 1.000 evrov. Telefon: 040208989. V TRSTU PRI UNIVERZI dajem v najem opremljeno stanovanje, dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, dva balkona in klet. Primerno za dve študentki ali par. Tel. 3335627059. ZANESLJIVA GOSPA išče 24-urno delo za nego ostarelih ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. 328-8161372 H1 Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21. OSMICO smo odprli pri Deanu Vergi-nella, na Kontovelu. Tel.: 3488049335. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič (Cerovlje 34), tel. št. 040-299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel.: 040-327104. PRI PIŠČANCIH so Ferfolja odprli osmico. Točijo belo in črno vino ter nudijo domač prigrizek. Toplo vabljeni! Prispevki V spomin na drago Gizelo Sedmak daruje Lijana Devetak 30,00 evrov za spomenik padlim v NOB iz Križa. V spomin na Julko Guštin, Marijo Škabar in Franckota Ravbarja daruje Stano Guštin 20,00 evrov za KD Kraški dom. Namesto cvetja na grob Julke Guštin vd. Škabar darujejo Lazarjevi 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. V spomin na drago Jušto Bogatec darujeta Zorka in Srečko (Mejakovi) 20,00 evrov in Eda iz Ricmanj 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB iz Križa. V spomin na dragega očeta Radota daruje Jadranka 25,00 evrov za Združenje Rudi - center za raziskavo redkih bolezni. V spomin na Gizelo Sedmak daruje Marica Sirk 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Namesto cvetja na grob drage Juštine Bogatec daruje Nives 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB iz Križa. ^ Preminil je naš dragi v Anton Cerneka Žalostno vest sporočajo žena Zofka, hči Majda, zet Drago, vnuka Matija in Jernej, brat Zoro, sestre Santina, Francka, Marija in Jolanda z družinami Žara bo izpostavljena v torek, 25. marca ob 10. uri v župnijski cerkvi sv. Antona v Borštu, pogrebno slovo s sv. mašo pa bo ob 10.30. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Boršt, Opčine, 20. marca 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Žalovanju se pridružujeta Štefanija in družina Gregori velikonočni recept - Edinstvena priložnost za vse, ki niso še nikoli sami spek Vesna Guštin Grilanc:» vložili dušo in srce, va r Vi r S »Če bi se pred dvajsetimi leti posvetila preučevanju in ovrednotenju naših tipičnih jedi, verjetno ne bi bila uspešna. Danes pa k sreči živimo v času, ki te stvari ceni.« Vesna Guštin Grilanc upravičeno velja za odlično poznavalko nekdanjih prehrambenih navad in receptov tržaškega podeželja. Poslušanju starejših vaščank in vaščanov je posvetila marsikatero uro svojega prostega časa, zbrane recepte pa zbrala v knjigi Je več dnevou ku klobas, ki je izšla tudi v l inačici in postala prava uspešnica. Od takrat je minilo že več kot deset let, med katerimi so se zvrstile druge publikacije, a tudi aktivno sodelovanje pri vsakoletni kulinarični prireditvi Okusi Krasa, pripravljanje kuhanih štru-kljev na Kraški ohceti in vo denje kuharskih tečajev po naših vaseh. Pravkar je na primer zaključila enega v Ricmanjih, ki se ga je v njeno veliko veselje udeležilo veliko mladih nadebudnih kuharic. »Njihovo zanimanje mi je v posebno veselje, tako kot se mi zdi lepo, da se toliko mladih odloča za vinogradništvo, oljkar-stvo, kmetijstvo, da vodi osmice in agroturizme. Pred dvajsetimi leti ne bi verjela, da bomo nekega dne ponujali turistom joto ali krompir v kozici. Da bomo doživeli tako srečen moment ...« Pred dvajsetimi in več leti je Vesna Guštin Grilanc predvsem rada kuhala, še najraje tiste jedi, ki so bile tradicionalno vezane na določene praznike. »Od nekdaj me je zanimalo skozi kulinariko spoznati specifiko teritorija, saj gre za prijetno specifiko, ki nam zelo veliko pove o okolju, v katerem živimo.« Zato je začela obiskovati »naše ljudi« in spoznavati recepte »jedi, ki so od petka do svetka in od krsta do smrti bogatile preproste primorske mize,« kot je zapisala v svoji knjižni uspešnici. Ljudje so bili najprej skeptični, »ka boš tisto pisala«: vsakodnevni krožnik mi-neštre je bil nekoč odraz revščine, v letih ekonomskega booma so ga ljudje rade volje zamenjali z drugimi jedrni. Tako kot niso več pekli kruha ali potice, ampak so jih raje kupili v pekarni. »K sreči so s časom spoznali, da končni rezultat ni isti. Da se splača "zgubit cel po-pudan" za dobro potico ...« To smo se prepričali tudi sami, potem ko smo v Vesnini družbi preživeli kar nekaj ur v njeni repenski kuhinji. In prisostvovali pripravi orehove in mandljeve potice. Zato se pridružujemo njeni želji, da bi tudi na vaši velikonočni mizi bilo veliko domačih dobrot in da bi bil z njimi dan še slajši. Kajpak tudi v družbi potice, ki jo boste s pomočjo današnjega Fokusa sami spekli. In nikar se ne bojte: če boste v pripravo vložili »dušo in srce, vam bo težko spodletelo.« Vesna v isti sapi pa tudi dodaja: vaja dela mojstra ... In kot dobro vemo, Vesna Guštin Grilanc docet. Potica, pres'nc, gubanca, pogača, ponekod tudi povitica: ves slovenski prostor pozna praznično potico, ki se z različnimi imeni ... in nadevi pojavlja vse od daljnega 17. stoletja. Prvič jo je namreč omenil Janez Vajkard Valvasor v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske (1689), nato pa se je redno pojavljala v vseh slovenskih kuharskih knjigah, a tudi v marsikateri avstrijski in nemški. Kuharski mojster Andrej Goljat je v svoji monografiji o poticah izbral preko sto dvajset različnih receptov, od orehove do makove, od slanih do sladkih, iz koruznega, ajdovega, rženega testa, celo z mesnim nadevom ali bananami. Mi smo bili v svoji izbiri »nekoliko« bolj tradicionalni: današnji Fokus vas bo korak za korakom pospremil v pripravo in peko bele ali mandljeve potice, na kratko pa vam bo predstavil tudi recept orehove potice. Dobro delo ...in vesele pirhe! Sestavine za 1 belo potico: Testo: 500 g moke 3 rumenjaki 100 g masla 85 g sladkorja 50 g kvasa ribana lupina pol pomaranče sok pol pomaranče ribana lupina pol limone sok pol limone približno 2 žlici ruma ščepec soli mleko po potrebi Nadev: 375 g zmletih mandljev 2 jajci 115 g masla 115 g sladkorja 1 žlica ruma 75 g pinjol sok pol limone in pol pomaranče IV Če naši predho< jim laž Oluplje: to zmel z mlinč Maslo s s sladke ke vrst« »edini močel« V približno deciliter mlačnega mleka damo ščepec sladkorja in 50 g kvasa ter pustimo, da vzhaja. Medtem v lončku raztopimo 100 g masla (če želimo, mu lahko po stari navadi dodamo žlico mleka). Na lesen ploh ali v posodo stresemo 500 g moke (če ni domača, uporabimo presejano moko ...ali za laike: jo spustimo skozi sito): na vrhu »kupčka« naredimo luknjo in vanjo stresemo ščepec soli ter 3 rumenjake. K r if*~ i Naribamo pomarančno lupino (približno pol pomaranče), isto naredimo z limono, nato stisnemo še sok (pol pomaranče in pol li mo ne). Se sta -vinam dodamo še nekaj manj kot dve žlici ruma in sladkor. Zmle tim ma šamo pinjole, žlici čni in li mo nin sok ga pred hod no ste Na dev dodob ra pr nazadnje dodam< njakoma. Sestavinam primešamo raztopljeno maslo, nazadnje pa še raztopljen kvas (ki je medtem vstal). Sestavine naj bodo mlačne. Sestavine zgnetimo v celoto. Po občutku dodajamo mleko, a le toliko, da se sestavine spojijo: pazite, da vam ne uide preveč mleka. »Samo v mauto, se dodaja tekočina,« pravi Vesna... Testo pren vom. Če se nam; več, ga delno raje bi potica ne bila li priljubljene potice ... Če boste v pripravo m bo težko spodletelo« K Poljanka Dolhar fotografije: KROMA Testo mesimo tako dolgo, dokler se nam ne zdi dovolj rahlo in gladko. Bolj rahlo bo testo, bolj rahla bo tudi končna potica. Iz testa naredimo hlebec in ga položimo v posodo, v katero smo predhodno potresli malo moke (zato da se ne sprime), Pokrijemo ga s prtičem in pustimo počivati, dokler ne vstane. Testo počasi zavijemo ter ga v obliki klobčiča položimo v pekač, v ka te re ga smo pred hod no dali papir za pečico. »Na sredi mora biti roža,« je opozorila Vesna ...in isto ponovila tudi gospa Mila, ki je po naključju pokukala v kuhinjo. ledtem pripravimo nadev. mandeljni niso olupljeni, jih dno vržemo v vrelo vodo, da e snamemo rjavo kožico. ne in osušene mandeljne najemo (Vesna pravi obvezno kom in ne z »mikserjem«!). obne temperature stepemo irjem, dokler ne postane ne-3 krema (uporabimo lahko dovoljeni električni pripo-<, in sicer mešalnik). Potico ponovno pokrijemo s prtičem in pustimo, da vzhaja (v našem primeru je potica vzhajal približno eno uro, čas pa je odvisen od sobne temperature, od temperature uporabljenih sestavin itd.). Dobro vzhajano po ti co na več mes tih pre bo de mo z zo bot -rebcem. »Stari pravijo, da zato, da gre ven zrak ...in morda bo držalo.« Z vilicami »stol-čemo« jajce in z njim premažemo potico: če nimamo posebnega čopiča, si lahko pomagamo » s ko som sko tek sa«. Z istim mešalnikom (ki smo ga seveda predhodno umili) stepemo tudi beljake z žlico sladkorja. Trdemu snegu postopoma dodamo rumenjaka, pri čemer ne pozabite, da »z jajci je treba vedno delat de-likatno«! Po ti co pe če mo v vro či pe či ci pri -bližno 45 minut. Najprej pri temperaturi 150 stopinj, po približno petnajstih minutah temperaturo zvišamo na 180200°. Ko pridobi lepo rjavo barvo, ponovno znižamo na 150 stopinj. Preden potico narežemo, pustimo, da se ohladi. V upanju, da je potica tudi vam uspela, vam želimo dober tek! mdeljnom primeo ruma, pomaran-ter maslo, ki smo epli s sladkorjem. remešamo, ter mu 3 beljaka z rume- Vzhajano testo zvaljamo z lesenim valjarjem (na podlago predhodno potresemo malo moke, da se ne sprime). Testo obrnemo vsaj dvakrat in valjamo: testo naj bo na koncu »debelo« 2 do 3 milimetre. iažemo z nade-zdi, da ga je pre; odstranimo, da pretežka... Kaj pa orehova potica? Testo: 500 g moke 3 jajca (1 celo in 2 rumenjaka) 60 g masla 60 g sladkorja 35 g kvasa 200 ml mleka ščepec soli ribana lupina pol limone žlica ruma vanilja Nadev: 500 g mletih orehov 150 g rozin 75 g masla 100-120 g sladkorja 50 g pinjol ribana lupina pol limone 1 jajce Priprava: V nekaj manj kot deciliter mlačnega mleka stresemo ščepec sladkorja in zdrobljen kvas ter pustimo vzhajati. Maslo raztopimo z žlico mleka. V moko primešamo ščepec soli, naribamo limonino lupino, potresemo vaniljo, 1 jajce (celo) in 2 rumenjaka: sestavine dobro premešamo z žlico, nato dodamo raztopljeno maslo in kvas (ki je medtem vstal). Testu primešamo še sladkor in žlico ruma, nato pa ga zamesimo: po potrebi dodamo malo mleka ali moke (odvisno od konsistence testa). Testo naj bo čim bolj mehko, gladko in rahlo: taka bo nato tudi potica. Prekrijemo ga s prtičem in pustimo vzhajati, medtem pa pripravimo nadev. Najbolje bi bilo, da bi rozine predhodno namakali v rumu 24 ur, če tega nismo storili, storimo sedaj. Medtem orehe oparimo s približno 200 ml vrelega mleka, jim primešamo rozine in pinjole (cele), po želji tudi malo vanilje in žlico ruma. Vzhajano testo razvaljamo (med valjanjem ga vsaj dvakrat obrnemo): na koncu naj bo debelo 2 - 3 centimetre. Premažemo ga z beljakom, ki smo ga predhodno stepli v trd sneg in mu primešali rumenjak ter malo sladkorja. Nanj razmažemo še nadev (če ga je preveč, ga tudi v tem primeru delno odstranimo) in po-tresemo z maslom, ki smo ga narezali na lističe, ter s sladkorjem. Testo zavijemo v klobčič, položimo v pekač (v katerega smo namestili papir) in pustimo vzhajati pod prtičem. »Na sredi naj bo seveda roža!« Preden damo v pečico, potico premažemo z jajcem, ki smo ga predhodno stepli z vilicami; na več mestih jo tudi prebo-demo z zobotrebcem, nato pa namestimo v vročo peč. Potico pečemo približno 45 minut: najprej na 150°, po petnajstih minutah temperaturo zvišamo na 180-200 stopinj, ko pridobi lepo barvo pa ponovno znižamo na 150°. Dober tek ... 1 6 Četrtek, 20. marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pokrajina odobrila konvencijo za dodelitev denarja posegom na občinskih šolskih stavbah S pokrajinskim prispevkom bo šola Župančič prišla do novih prostorov Za šolo v ulici Brolo 400 tisoč evrov v petnajstih letih, razliko bo krila občina - Prispevek tudi za Doberdob in Števerjan Po zaslugi goriške pokrajine bodo uredili pritlično halo osnovne šole Oton Župančič v ulici Brolo v Gorici. Po skoraj tridesetih letih od odprta tamkajšnje, v mestu edine slovenske šole. Pokrajinski odbor je namreč včeraj odobril konvencijo med pokrajino in občinami, na podlagi katere bodo posegom na šolskih stavbah namenili letno 800 tisoč evrov za obdobje petnajstih let. Gre za denar, ki ga je pokrajina prejela od dežele FJK, a ga bo na lastno odločitev namenila tako poslopjem višjih srednjih šol, ki so v njeni pristojnosti, kot tudi občinskim šolskim stavbam. Iz prispevka bo torej letno dodeljenih 400 tisoč evrov za šolske zgradbe v pokrajinski lasti, prav toliko za občinske šole. Med temi so poleg Gorice še osnovna šola Alojz Gradnik v Števerjanu (50 tisoč evrov) ter slovenski vrtec in osnovna šola v Doberdobu (54.120 in 81.420 evrov); v seznamu ni slovenske šole na Plešivem. Kot je včeraj pojasnila pokrajinska od-bornica Mara Černic, bo osnovna šola v ulici Brolo dobila 400 tisoč evrov, sicer na obroke in v petnajstih letih. »Denar bo služil za dograditev pritlične hale, izrednemu vzdrževalnemu posegu in prilagoditvi poslopja zakonskim predpisom. Vrednost posega sicer znaša 600 tisoč evrov, kar pomeni, da bo morala manjkajočih dvesto tisoč evrov zagotoviti občina,« je povedala Černičeva in poudarila, da je to tudi rezultat koordiniranih posegov predstavnikov Slovenske skupnosti tako na pokrajini kot na občini: »Ne smemo za-molčati vloge, ki sta jo odigrala občinska svetnika Marilka Korsič in Silvan Primosig. Občinsko odbornico Silvano Romano sta prigovarjala, da naj predloži na pokrajino prošnjo za šolo v ulici Brolo.« To je Romanova tudi storila, kar zasluži poudarek. Ob slovenski šoli je občina vprašala denar še za nižjo srednjo šolo v ulici Mascagni in zanjo prejela 1.250.000 prispevka, izplačljivega v petnajstih letih. Zadovoljstvo nad sklepom pokrajine je včeraj izrazil odbornik Marko Marinčič, kije večkrat posegel pri pristojnem odborniku MauriziuSalomoniju. »Pokrajina je svojo pozornost slovenskemu šolstvu že izkazala - tako Marinčič -, ko je namenila denar načrtu novega šolskega centra v Romjanu. Slovensko šolstvo je danes v vzponu, ki j e izraz kakovosti in spremenjenega političnega vzdušja, naklonjenega sožitju. Porast vpisov pa prinaša prostorsko stisko, ki jo doživlja šola v ulici Brolo. S pokrajinskim prispevkov lahko sedaj računa, da bo prišla do krvavo potrebnih novih prostorov.« (ide) Nedokončana pritlična hala šole Oton Župančič bumbaca doberdob - Razveseljiva udeležba na prvem omizju Agende 21 za pripravo razvojne strategije Iščejo sozvočje za Kras gorica - Občina Zdravniška ambulanta pri Sv. Ani »Glede na to, da se večina zdravniških ambulant nahaja v mestnem središču, svetujemo goriški občini, naj odpre ambulanto v domu Faidutti. S tem bi uprava odgovorila na potrebe prebivalcev četrti Sv. Ane, obenem pa bi povečala prihodke tamkajšnje občinske lekarne.« Tako je povedal predsednik podjetja za upravo občinskih lekarn Pierluigi Ceccarello med torkovim zasedanjem goriškega občinskega sveta, na katerem je prišlo tudi do odobritve letošnjega proračuna podjetja za upravo občinskih lekarn. Dokument so odobrili z glasovi večine: deset predstavnikov opozicije je namreč volilo proti, eden pa se je vzdržal. Proračun znaša 2.240.000 evrov. Bruto dobiček znaša po Ceccarellovih besedah 166.100 evrov, neto dobiček pa 89.619 evrov. Lekarniško podjetje si bo pridržalo pet odstotkov te vsote, preostali delež 85.138 evrov pa bo namenjen goriški občini. Ceccarello je ob predlogu, da naj se odpre nova ambulanta v prostorih tamkajšnjega doma Faidutti, v svojem poročilu tudi poudaril, da je delovanje občinske lekarne v Štandrežu in pri Sv. Ani pozitivno, čeprav so v letu 2007 zabeležili nekaj udarcev. »Že nekaj mesecev namreč ne oskrbujemo več z zdravili doma Sv. Justa, ki se je odločil za zasebno lekarno,« je opozoril Ceccarello. Izrazil je tudi namen, da bodo občinske lekarne s zagotavljanjem višjih popustov ponovno prevzele dobavo zdravil v omenjenem domu za osta re le na go riš kem kor zu. »Upravni svet občinskih lekarn preučuje tudi možnost, da bi v središču mesta odprli specializirano prodajalno, kjer bi prodajali le zdravila, za katera niso potrebni zdravniški recepti,« je pred mestnimi svetniki povedal Pierluigi Ceccarello. (Ale) Kras krvavo potrebuje takšno razvojno strategijo, ki bo dogovorjena s krajevnim prebivalstvom in z ostalimi dejavniki na teritoriju. To je namen omizij v okviru pokrajinskega foruma Agenda 21, ki so se začela v ponedeljek na Gradini in bodo do poletja privedla do prvih rezultatov. Dvorana v sprejemnem centru se je v ponedeljek razveseljivo napolnila s približno petdesetimi udeležen-ci.Med njimi sta bila Edi Bukavec iz Kmečke zveze in Karlo Grgič iz Agrarne skupnosti, dalje predstavniki goriškega in tržaškega društva kmetovalk, naravovarstvenih in rekreativnih sredin, na primer iz združenja Isola della Cona in družbe Rogos, med domačini pa so izstopali podjetniki. K udeležbi so pozvali tudi upravitelje občin; odzvala sta se le župan in podžupan Doberdoba, Paolo Vizintin in Nordio Gergolet. Uvodoma je namen omizja pojasnila pokrajinska odbornica Mara Černic, medtem ko je potek razprave vodil koordinator Agende 21 Maurizio Rozza. »Agenda 21 je inštrument, ki nam omogoča, da vzpostavimo dialog s teritorijem in da preko dialoga zarišemo Krasu razvojno pot,« je poudarila Černičeva in dodala, da bodo morala ta omizja izdelati dogovorjen dokument, iz katerega bo črpala smernice za pripravo prošenj, na podlagi katerih bo lahko prišel Kras do pomembnih razvojnih sredstev: »Na razpolago imamo tako zakonske inštrumente kot tudi evropske sklade, vendar pogoj za sestavo uspešnih programov je dogovorjena strategija.« Ponedeljkova razprava je učinkovito preslikala stanje na Krasu. Iniciativnosti je na pretek, vendar so pobude nepovezane in nekoordinirane. »Problem je predvsem v tem, da se krajani ne čutijo del skupnosti in teritorija, da niso sposobni skupne vizije. To je razlog za šibkost Krasa. Brez skupnega nastopanja krajani ne bodo uveljavili svojega glasu in bodo drugi odločali o nji- Udeleženci ponedeljkove razprave na Gradini bumbaca hovem ozemlju. To se je na primer pokazalo glede trase petega koridorja,« pravi Černičeva. Drug problem je prelomnica, ki teče po meji med goriško in tržaško pokrajino. Razvojni načrti ene ali druge strani ne prečkajo te meje. »Smiselno je načrtovati kraški razvoj na ozemlju od Milj do Sovodenj, zato so naša omizja Agende 21 odprta tudi Tržaški,« je poudarila slovenska odbornica. V razpravi je bil poudarek namenjen naravnemu bogastvu Krasa, ki ga je treba primerno zaščititi. Sestavni del Krasa pa so tudi ljudje, njihove pridelovalne in proizvodne dejavnosti, ki jih je treba ravno tako ovrednotiti, najprej seveda kmetijstvo, obetajoče pa je tudi spodbujanje okolju prijaznega turizma. V razpravi je bilo zaznati skepso krajanov, ki so marsikatero kritiko naslovili na javne uprave. Upravitelji si polnijo usta z lepotami in perspektivami Krasa - je bilo povedano -, vendar niso seznanjeni z njegovimi realnimi težavami; to so promet, cestne povezave (Kras ne potrebuje novih, temveč vzdrževanje že obstoječih), onesnaženost, infrastrukture, ki kvarijo videz okolja, dalje vodni viri in kanalizacija, antene in elektrovodi, grobi posegi civilne zaščite zaradi speljave protipožarnih poti, tudi klopi, ki domuje-jo na zaraščenih travnikih. Ob koncu ponedeljkovega omizja so zabeležili imena navzočih; odslej se bo forum Agenda 21 srečeval po delovnih skupinah, zadolženih, da pretresejo posamezna področja. Občasno bodo spet sklicali skupno omizje in preverjali napredke. »Do julija bo izdelan prvi dokument. Na njegovi osnovi bom pripravila triletni program za razvoj Krasa, ki ga bo pokrajina vložila na deželo. Vsebovati mora strategijo, navedbo posegov in finančni plan. Brez partnerstva med javnimi in zasebnimi dejavniki Krasa pa bi bilo vsako načrtovanje zaman. Zato bomo z Agendo 21 vztrajali,« je zaključila Mara Černic. (ide) doberdob - Župan o Krasu »Na obzorju nič otipljivega« »Pozitivno je seveda, da se omogoči vsem tem, ki se neposredno ukvarjajo s kraškim teritorijem, da izrazijo svoja stališča, zamisli in predloge o razvojni strategiji. Obžalujem pa dejstvo, da še naprej vsaka javna ustanova nastopa samostojno in brez posluha za timsko delo, pa čeprav si polnimo usta, daje treba obravnavati Kras kot enovito ozemlje od Milj do Sovodenj.« Tako je ponedeljkovo omizje Agende 21 na Gradini komentiral doberdobski župan Paolo Vizintin, ki se v svoji oceni sklicuje predvsem na okoliščino, da z izjemo Doberdoba se kraške občine niso odzvale na poziv k udeležbi. »Brez soočanja s tržaško pokrajino in tamkajšnjimi občinami načrtovanje Krasa ne vodi daleč. Še naprej bomo imeli na homogenem teritoriju nekoordinirane in nehomogene posege. Vsaka uprava bo vztrajala pri svojem, zaradi česar Kras ne bo dobil sistema peš poti in kolesarskih stez, skupnega upravljanja zaščitenih območij in rezervatov, usklajenih posegov na področjih kmetijstva, gozdarstva in turizma,« pojasnjuje Vizintin, ki je tudi sam aktivno sodeloval v ponedeljkovi razpravi. Župan je tam poudaril, da izhod iz takšnega položaja ponujata dve poti: »Prva pot je ustanovitev medobčinske in medpokrajinske ustanove z udeležbo predstavnikov vseh kraških občin, obeh pokrajin in dežele FJK, ki bo imela natančno določene pristojnosti in redne finančne dotacije iz deželnega proračuna. Pobuda o takšni ustanovi ni naletela na posluh dežele, ki je dokazala, da ne namerava ničesar ukreniti tudi tedaj, ko je dokončno odpisala Kraško gorsko skupnost. Druga pot je ustanova za upravljanje kraškega parka, ki bi ravno tako bila deželna, medobčinska in medpokrajinska. Njeni člani bi bili tudi predstavniki teritorija, imela pa bi pristojnosti ukinjene gorske skupnosti. Tudi ta pobuda je trčila na gluha ušesa. V takih okvirih ne preostaja drugega, kot da goriške in tržaške občine ter pokrajini sedejo za isto mizo in se skušajo same dogovarjati.« Vizintin je obenem kritičen do goriške pokrajinske uprave: »Strinjam se seveda s projekti za ovrednotenje spomina in ostalin prve svetovne vojne, se pa ne strinjam, da bo pokrajina uporabila denar bivše gorske skupnosti za obnovo muzeja na Vrhu. Ta je namreč last uprave vojaške posesti. Denar, ki je bil namenjen Krasu, bo dobesedno darovan obrambnemu ministrstvu, ki bi moralo samostojno poskrbeti za svoje nepremičnine. Štiri milijoni evrov, ki jih ima pokrajina na razpolago, naj bodo v celoti dodeljeni kraškemu teritoriju. Obžalujem pa tudi dejstvo, da pokrajina ni odobrila posojila za obnovo vojaške kapelice pri Vizintinih, ki je nacionalni spomenik za Madžarsko. Če bo do obnove prišlo, ne bo to zasluga goriške pokrajine, temveč madžarskih ustanov, ki so se za to angažirale,« opozarja Visintin, ki na račun ponedeljkovega omizja še dodaja: »Na obzorju ne vidim nič otipljivega, gotovega in kratkoročnega. Preveč govora je o marketingu in promociji, premalo pa konkretnih posegov. Kaj bomo promovirali, če ne bomo nič uresničili?« (ide) Ponudbe veljajo do 22. marca 2008 pot do ugodnosti PLANET VSE DOBROTE UGODNOS iMiiraiLtl ■ L' |U. LL ■ J li »■j mvhivktj f ih pli.1 hj p hi * i j i p papir Kilometrica / TENDERLY ^ 4 role \ 1,50 Čokoladni pirhi delux 3Dino GPZ CEPPIRATTI 9,90 la Colomba Tradicionalno 2,90 Pršut Parma cena za kg 16,90 Čokoladni pirhi WALCOR mlečna/jedilna čokolada 500 g 2,80 Notesnik PACKARD BELL MX 37 • Procesor intel Dual Core T2330 • ram spomin 2GB DDR2 • trdi disk 120gb serial ATA • pekač dvd +/- RW dual layer • lcd 15,4"-ni zaslon wxga glare 1280x800 • video kartica sis M672 • vgrajena avdio kartica • 4 usb 2.0 vtičnice, line out, mic in, Vga out, lan 10/100, razširjena tiskovnica, WiFi 802.11 • Windows Vista Home Hipermarketi Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Paolo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 URNIK: ponedeljek 14.30 - 20.30 - od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 EMISFERO JE PRISOTEN TUDI V KRAJIH: VICENZA, BELLUNO, PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), ZANE (VI) -v. 18 Četrtek, 20. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / travnik - Podjetje predstavilo občinski upravi nov časovni plan gradbenih del V kratkem širitev gradbišča na parkirno ploščad Romoli: »Vprihodnjih dneh odprtje prehoda za pešce vzdolž palače prefekture « Parkirno ploščad na Travniku bo podjetje Luci costruzioni lahko zasedlo že prihodnji teden. Goriški župan Ettore Romoli bo namreč lahko že danes podpisal dovoljenje za širitev gradbišča, ki trenutno zaseda območje pred palačo prefekture, križišče med ulicama Oberdan in Roma ter predel trga pred palačo zavoda INPS. Medtem je tržaško podjetje predstavilo upravi nov časovni plan, iz katerega je razviden potek obnovitvenega posega od da naš nje faze tla ko vanja do zaključka del. Z gradnjo bo moralo podjetje zaključiti do 7. decembra 2009, kot predvideva pogodba. »Gradnja končno poteka po pravem ritmu. Tlakovanje zaprtega predela Travnika se uspešno nadaljuje in moram podčr tati, da gre za res le po opravljeno delo,« je povedal Romoli, ki se je v prejšnjih dneh sestal tudi s pre-fektom, s katerim sta dosegla dogovor. »Prihodnji teden bo podjetje odprlo pre hod za peš ce, ki bo pove zo val uli -co Roma in Raštel. Ozek hodnik bo potekal vzdolž pala če pre fek ture, tik ob pro čelju in bo poe no stavljal peš cem do -stop do Raštela. Zahvaljujem se prefek-tu Robertu De Lorenzu, ker je sprejel ta predlog,« je poudaril Romoli. Časovni plan, ki ga je podjetje Luci cos tru zio ni posre do valo ob či ni, predvide va pet faz. Tla ko vanje kri ži-šča med uli cama Ro ma in Ober dan ter območja pred palačo INPS se bo zaključilo 28. aprila. Cesta ne bo takoj prevozna, saj morajo ploščice najprej sedimentirati. »Podjetje je oce ni lo, da bo ces ta pre voz na po enem me secu, kar bomo tudi spo što -vali. Ne mudi se nam, saj bi s pre ra -nim odprtjem križišča tvegali, da se kocke pokvarijo,« meni Romoli. Časov ni plan na vaja, da bo pre del pred palačo prefekture zaključen 28. julija, čeprav ni izklju čeno, da bo podjetje izved lo to fazo v še krajšem času. Pri hod nji teden bodo z grad bi -ščem lah ko zased li tudi osred njo plo -ščad. »V prihodnjih dneh bom podpisal dovoljenje, nato pa bo podjetje lah ko zapr lo par kirišče. Dela na tem pre de lu Travni ka naj bi bi la na red do 13. oktobra, območje Neptunovega vo do me ta vključ no s ces to pa bodo odprli 15. decembra 2008. To pomeni, da bo trg odprt že ob koncu leta, nato pa bo podjetje poskrbelo še za manj še posege in za ob no vo pre do ra Bombi,« je zaključil Romoli. Aleksija Ambrosi gorica - V galeriji Ars odprli likovno razstavo Rutarjevo zeleno modro Paljk: »Slikar je goriškega rodu ter razpet med zeleno Tolminsko in modrim Jadranom« Zeleno modro je zgovoren naslov likovne razstave primorskega slikarja Ivana Stojana Rutarja, ki so jo v torek odprli v galeriji Ars na Travniku. Pripravili so tudi priložnostno dvojezično zgibanko z zapisom Jurija Paljka, ki je umetnika pred lepim številom ljudi predstavil. Slikar Ivan Stojan Rutar prvič razstavlja v Gorici, pa čeprav je rojen v nekdanji bolnišnici pri Rdeči hiši, v Gorici torej, in je na naše mesto zelo navezan, kar je na razstavi izrecno poudaril. Omenil je tudi prijateljevanje s slovenskimi goriškimi slikarji. Sicer pa je Rutar Tolmi-nec, ki danes živi v slovenski Istri, v Kopru, kjer se je kot slikar uveljavil, duhovno pa je predvsem zelo navezan na Goriško in Tolminsko. Paljk je na odprtju razstave povedal, da je naslov Zeleno modro zato, ker gre za dva slikarska ciklusa, ki ju Rutar predstavlja tokrat prvič v Arsu in sta uglašena na paleto omenjenih barv, predvsem pa zato, »ker je slikar razpet med zelenim in modrim, zeleno Tolminsko in modrim Jadranskim morjem, tudi nebom nad njim, ob katerem živi in se z njim vsak dan tudi v slikarstvu sooča«. »Pa vendar bi pogrešili, če bi rekli, da Ivan Stojan Rutar slika samo v razkošni paleti nians omenjenih barv, saj je njegov barvni svet ujet v Sredozemlje, ki ga še kako označuje sončna rumena, a ima v sebi tudi resne in resnobne nadihe temnih barvnih podtonov zamolkle črne,« je poudaril Paljk in dodal, da je Rutar ujet v sredozemski čudežni svet barv ter v harmonije strastnih in tudi umirjenih so-skladij narave in človeške arhitekture, ki seje spoštljivo znala prilagoditi naravnim danostim in zato v tej naravi deluje ne-moteče - pravzaprav gre za medsebojno oplajanje. Rutarju, ki se v galeriji Ars predstavlja s sedemindvajsetimi platni v tehniki akrila, uspe iz vidnega sveta, ki ga občuduje, se v njem prepoznava, hrani in napaja, predvsem pa umirja, ustvariti likovno pravljico v zelenem in modrem, likovno pripoved, ki je razpeta med odsli-kavanje vidnega in čisto abstrakcijo. Leta je še najbolj razvidna v t.i. »pranih slikah«, pri katerih umetnik odstranjuje že Paljk in Rutar ob odprtju razstave v galeriji na Travniku bumbaca nanešeno barvo. Rutar slika, kot da bi mu narava in primorsko stavbarstvo pomenilo samo navdih za globlje razmisleke, pravzaprav mu prav ta ujetost v sredozemski zemeljski raj omogoča, da se pred platnom razživi in ta naš zemeljski raj po svoje interpretira, ga včasih skuša polepšati, a ga tudi razstavlja na osnovne elemente, kar je najbolj razvidno v abstraktnih delih, ki so odsev duhovnih poljan človeka-umetnika, je pojasnil Paljk. Tako imamo na goriški razstavi na ogled čiste poetične vedute primorskih krajin, primorske arhitekture, istrske dežele ob morju, kjer se »žanje« sol namesto žita, ki pa je prisotno na Tolminskem in v drugih zelenih platnih, če že ne stvarno, pa s svojo življenju zavezano zlato rumeno. Razstavo bi lahko razdelili na tri dele, saj Rutar predstavlja tako »prane« slike, ki so uglašene v modrem in so najbližje abstrakciji, pa čeprav je v njih prisoten figurativni svet, dalje na pejsaže iz Tolminske ter na vedute solin, ki so najbolj sončne, s sredozemskimi barvami narejene. »Naš slikar je do zadnje biti predan življenju, saj njegova barvna paleta naravnost kriči po življenju, soncu, vetru, morju, tudi strasteh, a umirjeni in zamolkli modri ter še bolj na črno naslonjeni temni podtoni govorijo tudi od drugi plati našega bitja in žitja, o končnosti, a spet in še enkrat seveda o življenju,« je predstavitev sklenil Paljk. Razstava v galeriji Ars na Travniku bo odprta do 18. aprila in je na ogled po urniku Katoliške knjigarne; Rutarje-ve slike so tudi naprodaj. gorica - Komercialno središče na območju pokrite tržnice Do 270 delovnih mest Enrico Bertossi:»Pravi odgovor na problem veleblagovnic je ovrednotenje mestnih jeder« gorica kinema - Danes Gertrud, zadnji Dreyerjev podvig V goriškem Kinemaxu se bo danes zaključil niz filmov, ki ga je Kinoatelje organiziral v poklon filmskemu mojstru Carlu Theodoru Dreyerju. Film in datum, ki sta bila izbrana za to priložnost, nista naključna: Gertrud je namreč zadnji film danskega režiserja, ki se bo v okviru niza Gorica Kinema vrtel na dan 40. obletnice njegove smrti. Zadnji Dreyerjev film, posnet po gledališčni drami Hjalmarja Söderberga, je mojstrovina v klenem slogu, ki spominja na filme Bressona in Strauba. Prva projekcija bo ob 17.45, druga pa ob 20.45. Pred večerno projekcijo bo film predstavil Nereo Battello, predsednik filmskega društva Sergio Amidei. Tudi film v poklon Dreyerju, kot ostali filmi v Kinoateljejevem nizu Gorica Kinema, bo na ogled v izvirniku z italijanskimi podnapisi; vstopnica za ogled današnjega filma znaša tri evre. Komercialni center v mestnem jedru, za uresničitev katerega se zavzemata zveza trgovcev ASCOM in občina Gorica, bo lahko prinesel od 232 do 274 novih delovnih mest. Podatek izhaja iz študije, ki so jo včeraj predstavili na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, kjer je goriška zveza trgovcev ASCOM organizirala srečanje na temo ovrednotenja trgovskih dejavnosti v mestnih središčih in perspektivah, ki se na tem področju odpirajo Gorici s projektom komercialnega centra na območju pokrite tržnice na korzu Verdi. Med gosti je bil deželni odbornik Enrico Bertossi. »Čestitam zvezi ASCOM, ki je na najboljši način uresničila načrte Illyijeve deželne uprave. Nenadzorovana gradnja veleblagovnic je v zadnjih dvajsetih letih močno ohromila delovanje manjših trgovin v mestnih središčih, odgovora pa ne moramo iskati z vodenjem vojne proti komercialnim centrom,« je povedal deželni odbornik Bertossi in poudaril: »Odgovore iščimo v ovrednotenju mestnih jeder. Načrt komercialnega centra, ki ga je predlagala zveza ASCOM, gre v to smer, saj stavi na konkurenčnost in privlačnost mestnega središča.« Povedal je še, da je dežela FJK v okviru evropskega sklada 2007-2013 namenila ovrednotenju mestnih središč 20 milijonov evrov. Del le-teh sije podjetje CAT Terziaria, ki mu je zveza trgovcev poverila izdelavo projekta, zagotovilo na podlagi deželnega razpisa. Načrtovanje bo stalo 120.000 evrov, deželni prispevek pa bo kril 70 odstotkov tega zneska. Načrt predvideva, da bo območje med ulicama Santa Chiara in Boccaccio popolnoma namenjeno trgovskim dejavnostim, za katere bo na razpolago 8.000 kv. metrov prodajnih površin. Predvidena sta tudi izgradnja podzemnega parkirišča z vhodom iz ulice Brass in zaprtje prometu ulice Boccaccio. (Ale) volitve - Spetič »Terpin udriha po zaveznikih« Stojan Spetič, sicer deželni tajnik SIK, v svojem tiskovnem sporočilu svetuje Damijanu Terpinu, »naj se v predvolilni ihti nekoliko umiri. Stari pregovor pravi, da, preden nekaj izustiš, vklopi možgane in, če moreš, tudi srce, kjer je središče čustev. Terpin maha sem in tja, kar z mesarico, vendar udriha samo po zaveznikih. Saj smo vsi skupaj v isti Demokratični zavezi s predsednikom Illy-jem. Polemika z Majdo Bratino, iz Demokratske stranke, je čudna, če ne zato, ker prav DS s podpisano pogodbo daje SSk možnost, dabospetv deželnem svetu, sicer bi izpadla, kot pred leti zaradi lastne krivde. Škodoželjno zaganjanje v nosilca liste Mavrične levice na Goriškem, Marka Marinčiča, pa dokazuje, po čem je v naših krajih manjšinska solidarnost. Za nekatere ne velja niti počen groš. Mi ne bomo polemizirali s kandidati SSk, ker so naši zavezniki in jih spoštujemo. Še več, želimo jim uspeha, da bi spet predstavnik SSk sedel v deželnem svetu. A ne na škodo drugih Slovencev!« VOLITVE 2 O O 8 Pozornost za manjše občine Kandidat na goriški listi stranke Slovenske skupnosti za deželni svet Julijan Čavdek se zavzema za večjo pozornost deželne uprave za manjše občine, kot so Sovodnje ob Soči, Doberdob in Števerjan. »V vseh treh živi pomemben del naše slovenske narodne skupnosti, a se spopadajo z dejstvom, da brez občutljivega sogovornika v deželnem svetu ostajajo odrinjene na rob, še posebno, kar zadeva deželno financiranje javnih del in upravljanje s teritorijem,« pravi Čavdek, ki želi razvijati pozornost in odnos, ki ga je s temi občinami vzpostavil pokojni Mirko Špaca-pan. Z njim je sodeloval in ga seznanjal s problematiko sovodenjske občine ter pri njem našel vedno posluh in pripravljenost za pomoč. TV-tribuna s Černičevo Mara Černic, kandidatka za deželni svet na goriški listi Slovenske skupnosti, ki je v aprilski volilni preizkušnji povezana z Demokratsko stranko, je sodelovala v volilni tribuni Agora televizijske postaja TelePor-denone; ob uglednih kandidatih iz drugih strank je Černičeva zastopala Slovensko skupnost. Ponovitev oddaje bo jutri, 21. marca, ob 13. uri. volitve ■ m • v« v Marmcic: »Kregarije konec« »Prav nič me ne veseli prepiranje z Damijanom Terpinom,« začenja svojo sporočilo za javnost Marko Ma-rinčič, nosilec liste Mavrične levice v goriškem okrožju, in tako nadaljuje: »Škoda se mi zdi časa in energije. Raje bi ju posvetil problemom, ki zares skrbijo ljudi. Nerodno bi mi bilo tudi, ko bi vsa zadeva izzvenela kot polemika s SSk. V dveh letih sodelovanja na pokrajini si z Maro Černic še niti enkrat nisva bila v laseh, vselej sva odlično sodelovala in se vzajemno podpirala. Očitno v polemiki s Terpinom ni politični, pač pa bolj značajski problem, upam, da ne z moje strani. Tajnik SSk si prizadeva, da bi izpodbijal moje možnosti volilnega uspeha. Zato je že "izvolil" Roberta Antonaza. Mavrična levica je opravila drugačno izbiro, naj bo to Terpinu všeč ali pa ne. Za nosilca liste na Goriškem je kandidirala Marka Marinčiča z obvezo, da se omogoči izvolitev deželnega svetnika slovenske narodnosti, Goričana in predstavnika zelene komponente mavrične liste. Prisotnost uglednega kandidata, kakršen je Antonaz, krepi listo in povečuje možnost uspeha. To, da bo Antonaz prvi po številu preferenc, pa še ni nobeno dej stvo, saj bodo o tem šele odločali volivci. Zaenkrat smo izvedeli le, da Terpin "navija" za Antonaza in ne za slovenskega nosilca liste, kot bi si morda pričakovali od njega. Volivce, slovenske in italijanske, ki cenijo moje upravno delo in politični program, zato vabim, da me podprejo in mi omogočijo neposredno izvolitev. Ko pa bi bil drugi na listi, res ne vidim, čemu naj bi Antonaz ne bil potrjen za odbornika, saj je bil med uspešnejšimi v ekipi, ki jo Illy, kot je tudi Terpinu znano, namerava v veliki meri potrditi.« »V svoji izjavi je tajnik SSk še pri nečem zdrknil pod spodnjo mejo politične korektnosti, in sicer v stavku, kjer povezuje moje ime z zadevo prispevka za Narodni dom pri sv. Ivanu v Trstu. V tisti zadevi res nisem imel nobene vloge. Morda se take odvetniške finese uporabljajo v sodnih dvoranah, da se posredno oblati nasprotnika. V politiki pa bi se jim bilo dobro odpovedati. Ponavljam, ni mi v veselje polemizirati. Zato upam, da bo te nepotrebne kregarije konec. Z moje strani vsekakor. Slovenski skupnosti iskreno želim uspeh na volitvah, ob sočasnem uspehu drugih slovenskih kandidatov,« zaključuje Marinčič. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. marca 2008 19 nova gorica - Prostorska stiska in razdrobljenost dejavnosti Zavrtanik bi univerzo najraje umestil na mejo »Če se povežemo, lahko našo multikulturnost v Evropi zelo dobro "prodamo" nova gorica - Univerzitetni kampus »Prava lokacija za univerzo v tem prostoru je na meji, z eno polovico na italijanski, drugo pa na slovenski strani. Konec koncev: zakaj pa ne v celoti na italijanski strani? Saj smo v Evropi. Vendar v tem trenutku ne vidim nikogar, ki bi bil pripravljen tako strateško razmišljati,« meni predsednik Univerze v Novi Gorici, Danilo Zavrtanik, ko pojasnjuje, kje bi bila po njegovem mnenju najprimernejša lokacija bodočega univerzitetnega kampusa. Novogoriška univerza se namreč že dalj časa sooča s prostorsko stisko in razdrobljenostjo dejavnosti na različnih koncih. »Obe strani bi s takim projektom le pridobili,« je prepričan Zavrtanik. Na vprašanje, ali je čezmejni prostor že dovolj odprt in naklonjen takšnim vizijam, predsednik univerze pravi: »Verjetno je sicer še veliko zgodovinskih zamer, vendar bi bila takšna stvar korak naprej. Predvsem mladim ljudem bi dali signal, daje najbrž mogoče prihodnost graditi skupaj. Odkar je meja umaknjena, je potrebno na to območje gledati kot na en kul-turno-ekonomski prostor, ki je po svoje lahko zanimiv, ker je multikulturen, lahko pa je ravno multikulturnost ovira - če pa je tako, potem smo sami sebi pokopali prihodnost.« Glede tega, s kakšnimi očmi bi italijanski prostor po njegovem mnenju videl omenjene priložnosti, pa meni: »Če mislimo tukaj italijanski prostor kot državo Italijo v celoti, je vprašanje, če si država želi ob meji močnih institucij. Če pa gledamo na italijansko stran kot tržaško-goriško področ- Današnji sedež novogoriške univerze v Rožni Dolini foto km. je, pa je stvar drugačna. Veliko se pogovarjam z ljudmi čez mejo: oni vidijo veliko večje možnosti razvoja, v primeru, da smo povezani. Bom kar povedal: če sedaj v tem prostoru zasnujemo slovensko-italijanski projekt in ga na obeh straneh meje podpiramo, gaje možno izpeljati. Če pa ga prijavijo oni sami, bo končal v Rimu, Milanu ali pa na jugu Italije. Oni v Italiji nimajo nobene moči. Zato se zavedajo, da kot regija sodimo skupaj in da je naša moč ravno v tem, da smo skupaj. Kaj pomeni Nova Gorica proti Ljubljani? Nič. Kaj Gorica proti Rimu? Tudi nič. Če pa oboji stopimo skupaj, lahko našo multikulturnost v Evropi zelo dobro "prodamo". Nekaj ljudi čez mejo je takšnih, ki to bolje razumejo kot na naši strani meje. Razumejo, daje to priložnost in, če jo zamudimo, je ne bo nikoli več.« Po Zavrtanikovem mnenju bi Gorica in Nova Gorica kot eno mesto s primernim razvojem v kratkem lahko imeli 100.000 prebivalcev. »S tem bi postalo resno mesto v tej regiji, dalo bi ji nov zagon in razvoj. Če pa tega koraka ne storimo, bomo čez 20 let imeli tukaj tri mesta po 20 do 30 tisoč prebivalcev, kar pa seveda ni isto kot eno mesto s sto tisoč prebivalci. Tu bi lahko res postal regij -ski center, ki bi nase vlekel ne le ljudi, temveč tudi institucije, tudi mednarodne. Če pa v tem trenutku nismo sposobni takšnega vi-zionarstva, ga bomo lahko kdaj v prihodnje ali pa nikoli. Svet bo tekel naprej, z nami ali brez nas,« zaključuje Zavrtanik. Katja Munih tržič - S težavo plačujejo najemnine Občinsko pomoč zaprosilo 513 občanov V Tržiču vse več ljudi s težavo shaja do konca meseca, zato ne preseneča, da so na občini prejeli rekordno število prošenj za razpis, na podlagi katerega bodo delili prispevke za plačevanje najemnin. Občinsko pomoč je do ponedeljka, ko je zapadel rok za vložitev prošenj, zaprosilo 513 Tržičanov. Pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh dobili še nekaj desetin prošenj, tako da bo njihovo skupno število krepko višje od lanskega, ko je bilo prosilcev 513. Podatek o povišanju števila prošenj potrjuje dejstvo, daje v Tržiču stanovanjska stiska vedno bolj pereča; zaradi tega je občinska uprava vključila v svoj proračun 120.000 evrov, ki naj bi skupaj z deželnim prispevkom zadostovali za dodelitev prispevka približno petstotim prosilcem. Občina je ob tem v letošnjem proračunu znižala davek na nepremičnine ICI s 7 na 4,5 promile za stanovanja, ki jih njihovi lastniki dajo v najem po neprofitni ceni 4,5 evrov na kvadratni meter; sadovi ukrepa bodo vidni v prihodnjem letu, sicer pa so lani po besedah občinske odbornice za so- cialo Cristine Morsolin podpisali 563 najemnin po neprofitni ceni. Odbornica ob tem pojasnjuje, da opravlja pomembno delo tudi občinsko okence, v katerem nudijo pomoč pri iskanju stanovanj. Lani se je pri okencu oglasilo 112 ljudi, od katerih jih je bilo 80 odstotkov domačinov, ostali pa so bili priseljenci oz. delavcev iz drugih italijanskih dežel. Po besedah Morsolinove so v proračunu namenili delovanju okenca 13.700 evrov, za reševanje stanovanjske stiske pa so zagotovili dodatnih 35.000 evrov, ki jih bodo uporabili za pomoč socialno ogroženih družin in oseb. Tržiška uprava tudi razmišlja o načinu, kako bi lahko omogočila zasebnikom, da prenovijo prazna javna stanovanja in se vanje vselijo. S tem v zvezi Morsolinova pojasnjuje, da s podjetjem ATER skušajo najti dodatna stanovanja z nizkimi najemninami. Vse več je namreč družin, ki nimajo tako nizkega dohodka, da bi jih vključili v lestvice podjetja ATER, obenem pa nimajo dovolj denarja, da bi lahko najele stanovanje z najemnino, ki jo določa tržišče. Še brez lokacije Brulc: Očitki na račun mestne občine neupravičeni »Ostajamo na Goriškem,« pravi Danilo Zavrtanik, predsednik novogoriške univerze, in dodaja, da je trenutna klima naklonjena iskanju primerne lokacije za postavitev univerzitetnega kampusa, od tod tudi njegov optimizem, »čeprav je bilo nekaj časa zelo žalostno«. Zavrtanik je prepričan, da univerza za dolgoročni razvoj potrebuje 20 hektarov zemljišča, ki ni nujno v centru mesta in zato najdražje. V zadnjem času se o primernih lokacijah za kampus pogovarja tako v občini Ajdovščina, Šempe-ter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Nova Gorica. Slednja je poleg ljubljanskega Inštituta Jožef Štefan tudi ustanoviteljica Univerze v Novi Gorici. Zavrtanik opozarja, da je nujno čim prej najti ustrezno zemljišče; skrajni rok je junij. »Težko rečem, katera bi bila najboljša lokacija. V smislu razvoja regije bi bila gotovo najboljša na meji med Italijo in Slovenijo, kjer bi odigrala strateško funkcijo. Če ta odpade, potem je za univerzo vsaka lokacija enako dobra, saj je v ospredju samo še ekonomski vidik,« meni Zavrtanik. Na zemljišču omenjene velikosti bi postavili kampus ameriškega tipa, v katerem bi združili vse razpršene lokacije univerze, ki sedaj gostuje od Benetk do Postojne. Zavrtanikova dolgoročna vizija univerze, ki bi razvijala predvsem raziskovalno dejavnost, predvideva največ 5.000 študentov in tisoč zaposlenih, v celoti pa bi se uresničila nekako v prihodnjih 20 letih. Tako bi pod okrilje enega univerzitetnega kampusa zlagoma prenesli vse dejavnosti, ki so sedaj razpršene na različnih lokacijah: v Gorici, Rožni Dolini, Ajdovščini, Vipavi, v Postojni in v Benetkah. »Tako razpršeni namreč ne moremo resno načrtovati razvoja univerze,« meni sogovornik, ki že pet let opozarja, da dejavnost univerze nezadržno raste. »Sedaj imamo od 8 do 9.000 kvadratnih metrov prostorov, potrebovali pa bi jih okrog 12.000.« Povrh vsega stavba v Rožni Dolini, kjer ima univerza sedež, nima uporabnega dovoljenja, podaljšani rok za ureditev zadeve, 15. april, pa se bliža. Rešitve novogoriške mestne občine, ki bi študentski kampus razdrobila po mestu, označuje kot parcialne. »Če načrtujemo koncept razvoja univerze na dolgi rok, to ni prava rešitev,« meni predsednik univerze, ki opozarja, da se vprašanje prostorske stiske univerze tako ali drugače že deset let zgolj krpa v stilu: nekaj dajmo tja, nekaj sem, univerze in predvsem laboratorijev pa ni mogoče kar tako vsakih nekaj let seliti, saj delo lahko zastane tudi za več me secev. Ško da, ki bi pri tem nastala, pa bi bila ogromna. Na vprašanje, ali so odgovorni na novogoriški občini doslej premalo naredili, da bi univerzitetni kampus nastal na njenem ozemlju, sogovornik odgovarja: »Težko rečem, koliko so naredili. Lahko pa rečem, da imamo občutek, da so pokazali premalo interesa, da bi univerza ostala v Novi Gorici,« pravi Zavrtanik in pristavlja, da je občina pred leti že naredila arhitekturni natečaj za kampus na Ščednah - gre za širše območje za policijsko postajo do Solkana -, a jo je očitno potem pospravila v predal. »Nato so prišli na dan z Rožno Dolino. Povedali smo, daje za nas sicer premajhna, zanimiva pa je v primeru, če se v dogovoru z Italijani zadevo razširi čez mejni prehod na njihovo parkirišče, tako dobimo kompleks 20 hektarov in zelo zanimivo lokacijo. Rezultat je bil takšen: najprej pristanek, da se bodo dogovarjali še z Italijani, v realnosti pa so nam "počili" igralnico na sam vhod v kampus, s čimer so nas povrh vsega še prostorsko omejili. Naslednji korak pa je bil, da so nam zemljišče, ki je že tako petkrat premajhno za naše potrebe, zmanjšali na polovico.« Nato je Zavrtanik opozoril na zanimivo lokacijo na Ajševici. »Že dva meseca menda iščejo lastnike zemljišč, kar se po mojem mnenju ugotovi v enem dnevu. Nikogar ne bi obtoževal, vendar po mlačnosti, ki jo vidimo, ni velikega interesa, da bi ostali v Novi Gorici,« poudarja Zavrtanik, ki po drugi strani izpostavi hiter odziv ajdovske občine: »Že lani smo prosili za primerno lokacijo. Odzvali so se pisno s petimi.« Sedaj se resneje pogovarjajo o treh: pod Gradiščem, kjer so že bili opravljeni prvi razgovori z lastniki, ob letališču, o tretji lokaciji pa še ni želel govoriti. »Zadeve tečejo. Pogovarjamo se o možnostih: kdo odkupi, za koliko in koliko lahko pomaga lokalna skupnost. Raje bi dobili manj vredno zemljo, ki je za univerzo dovolj dobra. Tudi če jo postavimo na planjavo, bo čez 20 let okoli njega postalo mesto, ker je univerza magnet, ki povleče s seboj tudi druge vsebine.« Tudi v občini Šempeter-Vrtojba se je Zavrtanik že pogovarjal o nekem zemljišču, v občini Renče-Vogrsko pa se jim zdi zanimiva okolica Vogrskega in tamkajšnjih glinokopov. Primerno lokacijo bi morali po Zavrtanikovem mnenju najti do konca junija. »V primeru, da se začne zadeva vleči, pa odpremo iskanje širše, tudi izven Goriške. Tudi če junija dobimo lokacijo za kampus, bomo še kar nekaj let še na starih lokacijah, dokler ne bo sezidan kampus v celoti. Zamude je toliko, da bomo z izgradnjo sproti najprej reševali nove probleme,« zaključuje Zavrtanik. »Občinska uprava je stalno deležna očitkov o mačehovskem odnosu do univerze,« pa je povedal novogoriški župan Mirko Brulc. Glede izgradnje univerzitetnega kampusa Brulc navaja izsledke analiz, ki so pokazale, da je za njihovo okolje primeren polikampus. V razpršenosti po več lokacijah v mestu pa vidi prednost, saj bi mesto z mladino na takšen način zaživelo. Brulc poudarja, da je občina doslej Univerzi v Novi Gorici in njenemu predsedniku ponudila več lokacij, ki pa jih je vse zavrnil. »Pred letom smo se pogovarjali tudi o Rožni Dolini. V ta namen smo blokirali prodajo zemljišč, ministrstvo za notranje zadeve pa prosili, da nam potem, ko se izseli policijska postaja za izravnalne ukrepe, prepusti prostore nekdanjega mejnega prehoda, ki bi jih namenili univerzi. Pred enim mesecem pa je Zavrtanik izrazil željo po 20 hektarjev zemljišča na Ajševici! Toliko potrebuje Har-rah's za megazabavišče! Študije so pokazale, da je 8 hektarjev zemlje za kampus več kot dovolj,« pravi Brulc, ki poudarja, da dobi Univerza iz občinskega proračuna več denarja kot ostale fakultete v mestu, čeprav imata obe enako število študentov; od leta 2003 je po njegovih besedah Univerza od občine dobila 2,6 milijona evrov, poleg tega pa so ji v upravljanje predali še stavbo nekdanjega Primexa v Rožni Dolini. Poleg tega - dodaja župan - bo občina letos prispevala 168 tisoč evrov za skupno 740 tisoč evrov vredno opremo univerzitetnega inkubatorja. »Ne vem, kaj lahko, poleg navedenega, še storimo. Ponosni smo, da imamo Univerzo v Novi Gorici. Zavrtaniku gre vsa pohvala, da jo je ustanovil. Da je mestna občina Nova Gorica stalno nečesa kriva, to pa ne gre,« je pribil župan. (km) gorica-sempeter • v • • za izmenjavo pacientov in osebja Manuela Baccarin bumbaca Silvan Saksida bumbaca Neovirana izmenjava bolnikov, zdravniškega osebja, storitev in izkušenj: to so glavni cilji, ki jih bosta goriško zdravstveno podjetje in bolnišnica Franca Derganca v Šempetru zasledovala v programskem obdobju 2007-2013. Pomembne korake v tej smeri sta sicer ustanovi že naredili v okviru programa pobude skupnosti Interreg Italija-Slovenija 2000-2006 z naslovom Šest let čezmejnega sodelovanja na področju zdravstva, katerega rezultate so včeraj predstavili v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. »Glavni cilj, ki smo ga dosegli v teh letih, je bila vzpostavitev profesionalnih stikov med slovenskimi in italijanskimi zdravniki. S pomočjo protokolov smo tudi začeli usklajevati zdravstvene procese in obravnavati čezmejno območje kot celoto,« je povedala direktorica goriškega zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin, vršilec dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice Silvan Saksida pa je poudaril pomen po uresničevanju vsebin sporazumov: »Od leta 2004 naprej smo že opravili veliko dela, v bodoče pa si bomo še na prej pri zade vali za sode lo vanje z goriško in tržiško bolnišnico. Projekte, ki so na papirju, želimo uresničiti.« O programu Interreg in pomenu sodelovanja na področju zdravstva so na včerajšnjem srečanju spregovorili tudi pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič, občinska odbornica Silvana Romano in deželna svetnica Maria Cristina Carloni. »Skupne storitve, ki nastajajo iz čezmejnega sodelovanja, niso več politična izbira, pač pa nuja,« je oce nil Ma rin čič. Projekt čezmejnega sodelovanja je predvide val skup no de lo na de ve tih področjih zdravstva. V okviru projekta so se poglo bi li odno si med dve ma zdravstvenima strukturama na področju nefrologije in dialize v Gorici in Novi Gorici. Sodelovanje je ob izmenjavi izkušenj ter določitvi skupne poti pri diagnoziprivedlo tudi do nabave naprav, ki jih bosta službi skupno uporabljali. Na področju mladih in mamil je bila opravljena raziskava o razširjenosti odvisnosti med goriškimi in novogoriškimi dijaki, pri nevrologiji pa se je sodelovanje osredotočilo na obravnavanje možganske kapi. Cilj čez-mejne okulistične skupine je bila analiza postopkov, glavnih dejavnosti, terapij in tipičnih bolezni na čezmejnem območju, na področju kardiologije pa je čezmejna skupina začela sodelovati pri izvajanju štirih operativnih protokolov. Skupina za kakovost se je posvetila mnogim temam, od analize sistema certificiranja do predpisov, ki podpirajo kakovost v državah. Dejavnost ortopedske delovne skupine je bila povezana predvsem z organizacijo srečanj, katerih namen je bila izmenjava kliničnih izkušenj, na področju čezmejnega sodelovanja za prvo pomoč pa so izve den ci začeli do lo čati okvire skup -nega upravljanja nujnih primerov. (Ale) 20 Četrtek, 20. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / virtualgart Prikaz sodobnih umetniških govoric V okviru pobud desetega tedna kulture bodo danes ob 19. uri v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju odprli peto razstavo »virtualGart« v priredbi kulturnega društva Graphiti in s pokroviteljstvom pokrajine. Do 31. marca bodo na ogled dela Sergia Culota, Marie Fina Ingaliso, Sergia Scabarja, Andreja Perka in Paula Davida Redferna, ki se izražajo skozi fotografijo, digitalno umetnost in video, kar na primer velja za Goričana Redferna. Predstavil jih bo likovni kritik Fabio Favretto, odprtje pa bosta oplemenitila z glasbeno točko Aleksandra Pa-vlovic (klavir) in Sandi Vrabec (klarinet) iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel; izvajala bosta sonato Nina Rote. Razstava, ki jo je uredila Giuseppina Mastrovito, bo na ogled vsak dan z izjemo ponedeljka med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro, v tednu kulture do 31. marca pa bo vstop brezplačen. Pomladanski izlet Slovensko planinsko društvo Gorica prireja v ponedeljek, 24. marca, tradicionalni pomladanski izlet z ogledom naravnih in kulturnih zanimivosti zahodnega dela Brd. Prevoz z lastnimi sredstvi, zbirališče bo ob 10.15 na parkirišču zadružne kleti na Do-brovem. Ob 10.30 se bodo izletniki odpeljali v dolino Kožbanjščka s krajšim postankom pri spomeniku v Peternelu, sledila bosta ogled naravnih znamenitosti pod Kožbano in vožnja na Vrhovlje. Kosilo iz nahrbtnika (velikonočne dobrote) bo na razgledni točki pod Vrhovljami s čudovitim pogledom na Furlansko ravnino in spodnji del doline Idrije ter še gled znamenite cerkvice sv. Andreja. SPDG hkrati obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v dolino reke Reke in ogled Škocjanskih jam v nedeljo, 6. aprila.Udeleženci se lahko odločijo za planinsko pot po soteski Reke (okrog tri ure), za ogled Škocjanskih jam (dve uri) ali za prav tako zanimiv sprehod po urejeni učni poti od Motovuna do Škocjana in nazaj. Ob vpisu je treba plačati strošek avtobusnega prevoza, medtem ko bodo obiskovalci, ki se bodo odločili za obisk jame, karto kupili na kraju samem. Prijave za oba izleta sprejemajo ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, do konca meseca ali do oddaje razpoložljivih mest. Atomske konice Pripadniki mirovniških in okoljevar-stvenih gibanj bodo še v soboto med 8.30 in 12.30 pred ljudskim vrtom v Gorici zbirali podpise v podporo peticiji o popolni prepovedi atomskih konic na italijanskem ozemlju; peticijo je še danes in jutri mogoče podpisati na volilnem uradu goriške občine (8.4512.30). Podrobnejše informacije o njeni vsebini so na voljo na spletni strani www.unfuturosenzatomiche.org. Barvanje pirhov Na pobudo društva Briški grič bo danes z začetkom ob 15. uri v društvenih prostorih v Števerjanu potekalo tradicionalno otroško barvanje pir-hov. Društvo bo priskrbelo pripomočke za barvanje, udeleženci pa naj prinesejo s seboj kuhana jajca; dodatne informacije nudi Daniela (tel. 320-1817897). Razstava še danes V Kulturnem domu v ulici Brass v Gorici bo samo še danes na ogled razstava slikarskih del likovnice Marine Brumat iz Fare; galerija je obiskovalcem odprta med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ä Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI 26. marca gledališka predstava »Finale di partita« Samuela Becketta, nastopa Franco Branciaroli. 31. marca koncert »4solopiano«, nastopa Giovanni Al-levi; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: 27. marca »Non si paga! Non si paga!« (Dario Fo); informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU 29. in 30. marca ob 20.45 »Madre co-raggio«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Tic-ketpointu v Trstu, v ERT-u v Vidmu in na www.greenticket.it. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. marca Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Questa notte e ancora nostra«. Dvorana 2: Gorica Kinema 17.45 -20.45 »Gertrud«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Onora il padre e la madre«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »10.000 A.C.«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Onora il padre e la madre«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Water Horse: La leggenda degli abissi«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Lo scafandro e la farfalla«. fí Razstave CENTER GRADINA v Doberdobu prireja niz razstav z naslovom Ars naturae - Narava v sliki in fotografiji. Prvi bo slikar Alessandro Bimbatti z razstavo Umetnost za Naravo. Odprtje razstave bo v petek, 21. marca ob 18. uri, na ogled bo do 6. aprila. NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja; razstavlja Michele Petruz, mladi umetnik iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 003865-3984300. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini (Prešernova ulica 3) bo do 4. aprila na ogled razstava Polone Petek z naslovom Slike 2001-2007. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je v organizaciji kulturnega centra Crali iz Gorice na ogled slikarska razstava Vilme Canton Lautieri z naslovom »Ricordi a sanguigna«; na ogled bo do 31. marca od ponedeljka do petka med 8.30 in 18.30, ob sobotah med 8.30 in 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Puzzle« Maria Bessarioneja, Enza Marija in Adriana Stoka (Gruppo &); na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi ulici 4 v Novi Gorici bo do 28. marca na ogled razstava izbranih del Marjete Pahor. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled samostojna razstava umentice Marine Brumat iz Fare; še danes, 20. marca, med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lutmana, Renata Elie in Simona Komjanca na temo pomladi. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava slik Gior-gia Gallottinija, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici) je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta; do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Ob sobotah (ob 16. uri) in ob nedeljah (ob 11., 15. in 17. uri) bodo brezplačni vodeni obiski razstave; informacije na tel. 0481-547541. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Li-cula, letošnjega Prešernovega nagrajenca; do 30. aprila vsak dan od 10. do 19. ure. V POSOŠKI MENJALNICI na korzu Verdi 56 v Gorici je na ogled razstava slikarja Roberta Mariana; do 31. marca po urniku menjalnice, zaprto ob nedeljah; vstop prost. m Koncerti M Izleti v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). Ü3 Obvestila VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 28. marca, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Ya-ne Deshkova in pianista Francoisa Kil-liana; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). 9 Šolske vesti VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bo ob velikonočnih praznikih goriški sedež odprt danes, v petek, 21., in v torek, 25. marca, med 8. in 14. uro, zaprt pa od sobote, 22., do ponedeljka, 24. marca. Krminski sedež bo zaprt od 14. ure dalje petka, 21. marca, in bo zaprt do ponedeljka, 24. marca. PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v soboto, 22. marca, izlet po jarkih in kavernah 1. svetovne vojne. Tura je primerna za vsakogar, potekala bo na območju Skalnice in Vodic; hoje je za približno 5 do 6 ur; obvezna oprema - svetilka in čelada; zbirno mesto ob 9. uri na Prevali; prijave in informacije na sedežu društva, Bazoviška 4, v Novi Gorici (tel. 003865-3023030), kjer bo danes, 20. marca, ob 18. uri sestanek z udeleženci. Pohod vodi Rajko Slokar. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom OBČINA SOVODNJE v sodelovanju s Kmečko zvezo poziva občane k udeležbi na javnem srečanju na temo zgodovinskih travnatih površin (»prati stabili«), ki bo v sejni dvorani sovo-denjske Zadružne banke v torek, 25. marca, ob 20.30. DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupo-tič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca; informacije na sedežu društva v Gorici - ulica Brass, 20 - tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17.30 in 19. uro. USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311. EKOLOŠKI OTOK V GORIŠKIH STRAŽICAH je odprt ob sobotah med 10. in 20. uro, med tednom pa med 14. in 20. uro. V Podgori in Ločniku sta ekološka otoka odprta med 8. in 20. uro ob sobotah, med tednom pa med 14. in 20. uro. BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža obvešča, da bo deseti redni občni zbor v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v drugem sklicu v domu Andreja Budala v Štandrežu. Na dnevnem redu bodo poročila in pozdravi gostov, volitve in družabnost ob predvajanju kratko-metražnega filma. DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu, ul. Roma 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro ter ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 17. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana prireja danes, 20. marca, od 15. ure dalje v domu na Bukovju v Števerjanu barvanje pirhov za otroke, ki se želijo zabavati ob barvanju in plesu. Otroci naj s seboj prinesejo vsak 6 kuhanih jajc. Za zabavo in ples bodo poskrbele mentorice; informacije na tel. 3201817897 (Daniela). KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ organizira štiri srečanja z glasbeno euritmijo (takt, ritem, melodija, note in intervali), ki ji bosta vodili Giusi Lafranconi (euritmistka) in Sara Hoban (pianistka). Prvo srečanje bo v Kulturnem domu Andreja Bu-dala v Štandrežu v sredo, 2. aprila, ob 20.30, ostala tri srečanja pa 9., 16. in 23. aprila od 19. do 20.30; informacije in vpisovanje na tel. 333-8139217 (Sara Hoban ob uri obedov) ali na e-mailu »sara_hoban@yahoo.it«. KULTURNO ZDRUŽENJE ARTERRAN-TE prireja v sredo, 26. marca, ob 19. uri v gostilni LAlchimista v ul. Garibaldi 16/3 v Gorici drugo srečanje z umetnostjo in glasbo: Juan Arias Gonano predstavlja svoje ksilografije ob glasbi kantavtorja Giancarla Lombardija. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vred- nosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja. PALAČA CORONINI CRONBERG bo zaprta v nedeljo, 23. marca, v ponedeljek, 24. marca, pa bo odprta po običajnem urniku med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.- faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481884909 ali 0039-339-5720418, e-mail andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269). V DVORANI JEHOVIH PRIČ v ulici Padlih borcev 2A v Šempetru se bodo v soboto, 22. marca, ob 18. uri, po sončnem zahodu, spomnili dogodka Jezusove smrti; srečanju z naslovom »Nihče ni nikoli izkazal večje ljubezni« bo sledil ob 20. uri obred v italijanščini. 0 Prireditve SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-na-slov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v organizaciji kulturnega centra Crali v sredo, 26. marca, ob 17.30 predavanje Claudia H. Martel-lija z naslovom »Tra '800 e '900 la ri-voluzione dell'arte«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV - sekcija Sovodnje prireja v četrtek, 27. marca, ob 20.30 v dvorani KD Skala v Gabrjah predavanje Vesne Cescutti z naslovom Nosečnost in materinstvo. 0 Mali oglasi ODDAM GARAŽO v Gorici, v strogem središču, na drevoredu 24. maja; tel. 393-5952869. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Franca Le-nardi por. Marolo v stolnici Sv. Adal-berta in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Aldo Ferletti (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 13.00, Fosca Vi-sintin v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 8.50, Immacolata Sarno vd. Capasso iz bolnišnice na pokopališče. DANES V ROMANSU: 14.30, Pietro Giovanni Pupin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MEDEI: 15.30, Annunziata Tortul vd. Simonit v cerkvi in na pokopališču. Ob prerani izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje Sandiju in Eriku Ceju ter družini in svojcem. Ravnateljica, profesorji, dijaki in neučno osebje šol Cankar Vega Zois / SVET Četrtek, 20. marca 2008 21 kosovo - Medtem ko se Bolgarija pripravlja na podoben korak Hrvaška in Madžarska priznali novo državo Podpredsednik hrvaške vlade iz Samostojne demokratske srbske stranke Uzelac ponudil odstop ZAGREB - Hrvaška vlada je včeraj priznala Republiko Kosovo kot suvereno in neodvisno državo, je na tiskovni konferenci po zaprtem delu seje vlade potrdil hrvaški premier Ivo Sana-der. Obenem je dejal, da podpredsednik vlade iz Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Slobodan Uzelac ni podprl omenjene odločitve in je ponudil svoj odstop. Neodvisnost Kosova je priznala tudi Madžarska,podo-ben korak pa je napovedala Bolgarija. Sanader je na tiskovni konferenci pojasnil, da razume stališče SDSS in Uzelca, ter poudaril, da odpovedi podpredsednika vlade ne bo sprejel. Izjavil je, da "bo koalicija morala iti naprej", ker so v sodelovanju z SDSS v njegovi prejšnji vladi veliko prispevali tudi k stabilizaciji odnosov med Hrvaško in Srbijo, ki so "ključ za stabilnost v regiji". Uzelac pa je novinarjem dejal, da bodo njegovem odstopu iz vlade in morebitnem izstopu SDSS iz koalicije odločala telesa stranke. Poudaril je, da čas, v katerem je hrvaška vlada sprejela odločitev, "ni posrečen". Pojasnil je, da je SDSS imela alternativni predlog, naj Hrvaška počaka, "ko bo proces stabilizacije odnosov v regiji manj ogrožen". Sanader je sicer povedal tudi, da bo Hrvaška sprejela posebno odločitev o vzpostavi diplomatskih odnosov med Zagrebom in Prištino. Pojasnil pa je še, da je imel pred včerajšnjo odločitvijo vlade tudi pogovore s predstavniki oblasti v Srbiji, ki so se začeli pred enim me se cem. "Odgovorni smo politiki tako v Zagrebu kot v Beogradu. Ne pričakujem nikakršnih negativnih posledic za nadaljevanje hrvaško-srbskih odnosov. Razvoj dobrososedskih odnosov nima alternative," je dejal hrvaški premier. Kot je izpostavil, so odločitev usklajevali z vladami Bolgarije in Madžarske, dopoldne pa so vse tri države objavile skupno izjavo o nameravanem priznanju Kosova kot neodvisne države. Hrvaški predsednik Stipe Mesic je takoj po objavi hrvaškega priznanja kosovske neodvisnosti poslal pismo svojemu kolegu v Prištini, Fatmiru Sejdi-uju. Izrazil je prepričanje, da bodo odnosi med Hrvaško in Kosovom obarvani s prijateljstvom, sodelovanjem in vzajemnim razumevanjem. "Pričakujem in verjamem, da se bo samostojno Kosovo razvijalo kot demokratična država enakopravnih državljanov, v kateri bodo strogo spoštovali človekove pra- severna irska Kraljica se je srečala z irsko predsednico BELFAST - Britanska kraljica Elizabeta II. se je včeraj na Severnem Irskem sestala z irsko predsednico Mary McAleese, s katero sta med drugim govorili tudi o pripravah na zgodovinski prvi obisk britanske monarhinje na Irskem. "Menim, da j e ta dan znatno bližj e," j e dejala McAleeseova po deset minut trajajočem srečanju z britansko kraljico na univerzi v Belfastu. Dan, ko bodo sporočili datum kraljičinega obiska na Irskem, naj bi se naglo približeval. To bo sicer prvi obisk britanskega monarha na Irskem, ki j e leta 1922 po hudih bojih dobila omejeno neodvisnost od Velike Britanije. McAleeseova, ki se je v preteklosti že večkrat srečala s kraljico, a še nikoli na Severnem Irskem, je dejala, da je njen obisk v Dublinu odvisen od razvoja dogodkov na Severnem Irskem, kjer si oblast delijo protestanti in katoliki. (STA) vice in ki bo utemeljena na vladavini prava," je še zapisal Mesic. Novico, da je Madžarska priznala neodvisnost Kosova, je včeraj po zaključku tedenskega zasedanja madžarske vlade sporočila državna sekretarka na madžarskem zunanjem ministrstvu Marta Fekszi. Ob tem je srbske oblasti še pozvala, naj zagotovijo varnost 350.000 pripadnikom madžarske manjšine, ki živijo v Vojvodini na severu Srbije. "Madžarska je priznala neodvisnost Kosova, vlada pa je ministrico za zunanje zadeve že zaprosila, naj pripravi vse po treb ne do ku men te, da bi ma -džarski predsednik lahko čim prej vzpostavil diplomatske stike z novonas-talo državo," je povedala Fekszijeva. Ob tem je srbske oblasti še pozvala, naj zagotovijo varnost 350.000 predstavnikom madžarske narodnostne manjšine, ki živijo v Vojvodini na severu Srbije in bi bili po priznanju kosovske neodvis-nos ti lah ko tar če na pa dov srb skih na -cionalistov. (STA) Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader tibet - Včeraj tudi papež Benedikt XVI. pozval k dialogu Brown: Kitajski premier je izrazil pripravljenost na pogovore z dalajlamo Tibetanski menihi so protestirali tudi v Bangaloreju v Indiji ansa LHASA - Tibetanski verski voditelj dalajla-ma se je včeraj v indijski Dharmashali sestal s predstavniki Tibetanskega mladinskega kongresa in os-ta lih sku pin po tem, ko je v to rek za gro zil z od sto -pom, če bo nasilje v njegovi domovini ušlo izpod nadzora. Britanski premier Gordon Brown pa je včeraj dejal, da je kitajski premier Wen Jiabao izrazil pripravljenost za dialog z dalajlamo. Tesni sodelavec dalajlame Tenzin Taklha je potrdil srečanje s predstavniki Tibetanskega mla-din ske ga kon gre sa in dru gih sku pin, po drob nos -ti o vsebini in kraju pogovorov pa ni navedel. Tibetanski mladinski kongres, ki se zavzema za neodvisnost Tibeta, je sicer pozval k preučitvi dalaj-lamove politike srednje poti, ki bolj kot neodvisnost Tibeta zagovarja nenasilje in avtonomijo v okviru Kitajske. V nasprotju z 72-letnim dalajlamo je skupina pozvala tudi k mednarodnem bojkotu olimpijskih iger v Pekingu, ki bodo avgusta. Regionalni vodja Komunistične stranke Zhang Qingli je medtem izjavil, da gre pri Tibetu za "boj življenja ali smrti", medtem ko je tibetanskega verskega voditelja označil za "pošast s človeškim obrazom in živalskim srcem". Prvič se je nemirov v Tibetu dotaknil tudi papež Benedikt XVI. ter pozval k dialogu in strpnosti med Kitajsko in Tibetanci. Kot je dejal med včerajšnjo redno tedensko avdienco, z nasiljem ne rešiš problemov, temveč jih le še poslabšaš. Izrazil je žalost in bolečino nad nasiljem v Tibetu in molil, da bo bog vsa ko mur dal po gum iz bra ti pot di -a lo ga in strp nos ti. Potem ko se je v ponedeljek iztekel rok pro-testnikom, naj se predajo kitajskim oblastem, je po poročanju kitajskih medijev to doslej storilo 105 Hrvaško zunanje ministrstvo potrdilo Bushev obisk ZAGREB - Ameriški predsednik George Bush pride na dvodnevni obisk na Hrvaško 4. in 5. aprila, je včeraj potrdila državna sekretarka na hrvaškem zunanjem ministrstvu Bianca Matkovic. Dodala je, da se bo prvi dan srečal s predsednikom države Stipetom Me-sicem, v soboto 5. aprila pa tudi s premierom Ivom Sanaderjem. Obisk so pred tem potrdili tudi v Washingtonu. Na novinarski konferenci na sedežu ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije (MVPEI) je Mat-koviceva dodala, da bosta v Bushevem spremstvu zagotovo državna sekretarka Condoleezza Rice in svetovalec za nacionalno varnost Stephen Hadley ter soproga ameriškega predsednika Laura. Pričakuje pa celotno ameriško delegacijo, ki se bo od 2. do 4. aprila udeležila srečanja na vrhu zveze Nato v Bukarešti, na katerem Hrvaška pričakuje uradno vabilo za članstvo v severnoatlantsko zavezništvo. Hrvaška državna sekretarka je napovedala možnost, da se bodo v Zagreb z Bushem srečali tudi predstavniki Makedonije in Albanije, držav, ki v Bukarešti prav tako pričakujeta vabilo za članstvo v Natu. Kot je dodala Mat-koviceva, organizatorji razmišljajo tudi o možnosti, da bi Bush med obiskom neposredno nagovoril hrvaške državljane. Na novinarsko vprašanje o napovedih protestov nevladnih organizacij je dejala, da zaenkrat ni uradnih napovedi, sicer pa "v demokraciji vsak lahko izraža svoje mnenje". Rupel v Ramali optimističen glede Bližnjega vzhoda RAMALA - Predsedujoči Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose, zunanji minister Dimitrij Rupel, se je včeraj v nadaljevanju obiska na Bližnjem vzhodu sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in po srečanju z njim izrazil optimizem glede izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj. Kot je povedal Rupel, je v Ramali slišal ohrabrujoča poročila glede pogajanj, za katera sta se strani dogovorili novembra lani v ameriškem Annapolisu, zaradi razmer na območju, predvsem zaradi nedavnih izraelskih vojaških operacij na območju Gaze, pa so nekoliko zastala. "Ni druge poti kot pogajanja," je poudaril Rupel in dodal, da bi se moral "proces iz Annapolisa nadaljevati tako odločno, kot je le mogoče". Abas pa je v zvezi s Hamasom na novinarski konferenci na vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da bi bilo gibanje vpeto v pogajanja, poudaril, da je za Palestince bolje, če imajo narodno enotnost. Kot je dodal, je že večkrat dejal, da je Hamas del palestinskega ljudstva. Povezavo med palestinskimi oblastmi in Hamasom naj bi vzpostavljal Jemen. (STA) protestnikov. Združenje tujih novinarjev na Kitajskem pa je opozorilo, da je kitajska policija v 30 primerih zagrozila ali preprečila tujim novinarjem, da bi poročali o neredih v Tibetu. To se je zgodilo v mestih Peking, Chengdu in Xining, pa tudi v tibetski prestolnici Lhasi. "Ne želite vedeti, kaj se bo zgodilo, če nam ne boste pokazali prispevka," je po navedbah združenja policija dejala finskemu novinarju Katriju Makkonenu, ki so ga v torek prijeli v provinci Gansu, kjer si tibetanski menihi protestirali proti kitajski vladavini. Taj van ski pred sed nik Chen Shu i-bi an pa je danes pozval volivce, naj se ta konec tedna udeležijo referenduma o članstvu Tajvana v Združenih narodih. To je po njegovih besedah način, kako izraziti podporo Tibetancem, ki živijo pod kitajsko vladavino. Kot je dejal, je sobotni referendum, ki bo potekal hkrati z volitvami njegovega naslednika na predsedniškem položaju, pomemben za utrditev tajvanske suverenosti v odnosu do Kitajske, ki trdi, da otok sodi pod njeno oblast. Kot uvo do ma re če no, je bit an ski pre mi er Gordon Brown je včeraj dejal, da je kitajski premier Wen Jiabao izrazil pripravljenost za dialog s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo. Ob tem je Brown tu di na po ve dal, da se bo z da laj la -mo srečal še letošnjo pomlad, ni pa navedel točnega datuma. Brown je v govoru pred parlamentom še po ve dal, da je med po go vo rom We nu dal jasno vedeti, da se mora nasilje v Tibetu končati. "Zdi se mi pomembno, da pripomoremo k pospešitvi pogovorov. Kljub temu pa je v tem trenutku najpomembneje, da se nasilje v Tibetu konča in da se med sprtima stranema začnejo pogovori," je še dodal Brown. (STA) zda - Obletnica vojne v Iraku George Bush: Brez Huseina je svet varnejši WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je ob peti obletnici invazije na Irak izjavil, da so ZDA danes varnejše, svet pa boljši brez režima Sadama Huseina. "Po petih letih je razumljiva razprava o tem, ali je bilo vredno boriti to vojno, ali je vredno zmagati v tem boju in ali v njem lahko zmagamo, vendar so meni odgovri jasni" je včeraj dejal Bush. "Odstranitev Sadama Huseina z oblasti je bila prava odločitev in to je vojna, v kateri Amerika more in mora zmagati," je v govoru v Pentagonu zagotovil Bush. Dodal je, da povečanje števila vojakov, za kar se je odločil lani, deluje in prispeva k stabilnosti v Iraku ter "odpira vrata veliki strateški zmagi v širši vojni proti terorizmu". "Ko bodo iraške in ameriške sile končale delo, bodo učinki vidni daleč preko iraških meja," je dejal Bush. "Ko bomo premagali Al Kaido v Iraku, bomo svetu pokazali, da je Al Kai-da navadno kljuse," je dodal. Bush je priznal, da je vojna prinesla visoke stroške, a je bila zmaga v Iraku nujna za ustavitev Al Kaide in brzdanje Irana. "Ti stroški so nujni, če upoštevamo stroške strateške zmage za naše sovražnike v Iraku," je poudaril. Stroški invazije na Irak, tako v človeških življenjih kot v finančnem smislu, so ogromni. Vojna je doslej zahtevala življenja 4000 ameriških vojakov in na stotine tisoče Iračanov, uradno pa je stala 500 milijard dolarjev. (STA) 1 6 Četrtek, 20. marca 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Sinoči v A-ligi Inter še v krizi, a hkrati bliže naslovu V Genovi s težavo do točke, Roma pa je v sodnikovem podaljšku izgubila derbi proti Laziu MILAN - Sinočnji izidi A-lige so bili sila nepredvidljivi, Inter pa je po 29. krogu v boju za naslov spet pridobil točko nad Romo, čeprav še naprej igra slabo, a je Roma po golu Behramija v sodnikovem podaljšku nesrečno izgubila na derbiju proti Laziu, potem ko je vodila z 1:0. Toda Lazio je igral dobro in je zmaga legitimna. Inter je v Genovi potrdil, da je zdaj le bleda senca moštva, ki je gospodarilo v prvem delu sezone. Mancinijevi igralci so sicer povedli že v 11. minuti s Suazom, vendar je na dan prišla običajna živčnost, kije botrovala vnovični izključitvi, tokrat jo je še pred odmorom skupil Pele! V drugem polčasu se je tako Inter le krčevito branil kot kaka ekipa s spodnjega dela lestvice, tako da je bil gol, ki ga je pet minut pred koncem tekme dosegel najboljši strelec A-lige Boriello (17 golov), povsem pravično plačilo za Genoo. Boj za Ligo prvakov in pokal UEFA bo še nadvse zanimiv. Fiorentina na 4. mestu ni prestala zrelostnega izpita v Neaplju (med krivci za poraz proti Rejevim fantom je bil tudi junak iz Liverpoola, vratar Frey), vendar je ostala ... nepoškodovana, saj se je enako slabo ali še slabše izšlo tudi za Milan, kije kar na domačih tleh klonil pred Sampdorio. Ta igra brez Cas-sana še boljše kot z njim. Vodila je že z 2:0 in Milan je k sebi prišel prepozno, tako da je do konca tekme le zmanjšal zaostanek. Sampdoria zdaj Milanu diha za ovratnik, kot tudi Udinese po lepi zmagi v Torinu. Med temi ekipami in neposrednimi zasledovalci zeva zdaj lepa praznina, saj je Atalanta izgubila v Cagliariju, Palermo pa v Parmi, kar razvnema tudi boj za obstanek. Brez penalizacije, ki jo je zakrivil predsednik kluba Cellino, vse boljši Cagliari že ne bi bil zadnji, edini zadetek na tekmi pa je dosegel Acquafresca, ki ga Poljska vabi na EP (mama je Poljakinja, po njej ima dvojno državljanstvo) in zadeva zdaj kot za stavo. Za Parmo je bila proti Palermu odločilna radodarna dosojena enajstmetrovka, po kateri je argentinski trener Cuper lahko proslavljal prvo zmago na klopi emi-lijskega moštva. Kljub temu, da v Empoliju ni iztrgal več kot neodločen izid brez zadetka, je bil sinočnji krog ugoden za Juventus, ki je na 3. mestu pridobil točko pred Fioren-tino, delitev točk 1:1 pa konec koncev ustreza tudi »bolehnima« Livornu in Reg-gini. Kalabrijsko moštvo jo je doseglo v go-steh, Livorno pa se je porazu izognil šele v 2. polčasu, ko je izenačil Bogdani. 0:0 je bilo tudi na tekmi Catania - Siena, kjer je omembe vredna le prečka, ko jo je za Sie-no zadel Mac carone. Milan je doma proti Sampdorii doživel pekoč poraz z 2:1, pred katerim ga ni mogel rešiti niti mladi Brazilec Pato ansa Zaslužena zmaga Udineseja v Turinu Torino - Udinese 0:1 (0:1) STRELEC: Pepe v 25. min. TORINO (4-4-2): Sereni 6 (1. dp Fontana 6), Comotto (11. Motta 7), Nata-li 6, Di Loreto 6, Lanna 6.5, Diana 6, Grella 5, Barone 5, Lazetic 5 (20. dp Di Michele 6), Stellone 6, Rosina 5.5. UDINESE (3-4-3): Handanovič 6.5, Coda 6, Felipe 6.5, Lukovic 6.5, Mesto 6, Isla 6.5, Inler 6, Dossena 6.5, Pepe 7, Floro Flores 6 (38. dp Quagliarella 6), Di Natale 6 (35. dp DAgostino). TURIN - Udinese je dosegel šesto prvenstveno zmago v gosteh. Marinovi varovanci, ki so v zadnjih desetih krogih zbrali le devet točk, so torej znova uti-rili vlak na pravo pot ter tako utrdili položaj na lestvici v boju za uvrstitev v pokal Uefa. Glavni »krivec« za drugi zaporedni poraz Torina je Simone Pepe, ki je v 25. minuti mojstrsko izvedel prosti strel. Nogometaši Torina, ki niso igrali najbolje, so enkarta zahtevali enajstmetrovko, en njihov gol pa je sodnik razveljavil. Udineseje je sicer igral tako kot je napovedal trener Pasquale Marino: zelo napadalno. Po golu so pobudo sicer prevzeli gostitelji, vendar so bili Udinesejevi branilci vedno boljši. V ospredje je stopil tudi ljubljanski vratar Samir Handanovič, ki je v dveh primerih odlično branil. V drugem polčasu je Novellino poslal v ogenj Di Micheleja (Lazetic se tokrat ni izkazal), toda slika na igrišču se ni bistveno spremenila. Torino je imel še eno priložnost za gol. Žoga pa je švignila mimo Han-danovičeve desne vratnice. Zmaga Udineseja je povsem zaslužena, saj je igral dobro, živahno, do - v povprečju bistveno starejšega nasprotnika - pa neusmiljeno. IZIDI 29. KROGA Cagliari - Atalanta 1:0 (1:0) STRELEC: Acquafresca v 18. min. Catania - Siena 0:0 Empoli - Juventus 0:0 Genoa - Inter 1:1 (0:1) STRELCA: Suazo (I) v 11. in Borriello (G) v 85. min. Livorno - Reggina 1:1 (0:1) STRELCA: Brienza (R) v 32. in Bogdani v 61. min. Milan - Sampdoria 1:2 (0:2) STRELCI: Maggio (S) v 12., Delvecchio (S) v 25. in Paloschi (M) v 71. min. Napoli - Fiorentina 2:0 (2:0) STRELEC: Lavezzi v 23. in 31. min. Parma - Palermo 2:1 (0:0) STRELCA: Budan (Par) v 52., Cavani (Pal) 68. in Budan iz 11-m v 90. min. Torino - Udinese 0:1 (0:1) STRELEC: Pepe v 25. min. Lazio - Roma 3:2 (1:1) STRELCI: Taddei (R) v 30., Pandev (L) v 44., Rocchi (L) iz 11-m v 58., Perrotta (R) v 62., Behrami (L) v 90. min. Lestvica Inter 29 20 8 1 55:18 68 Roma 29 18 7 4 52:28 61 Juventus 29 15 10 4 49:24 55 Fiorentina 29 14 8 7 43:29 50 Milan 29 12 10 7 43:25 46 Sampdoria 29 13 6 10 41:36 45 Udinese 29 12 8 9 37:38 44 Atalanta 29 9 10 10 44:43 37 Lazio 29 9 10 10 36:37 37 Napoli 29 10 6 13 39:43 36 Palermo 29 9 9 11 37:45 36 Genoa 29 9 9 11 33:41 36 Siena 29 7 11 11 31:38 32 Torino 29 5 16 8 30:36 31 Parma 29 6 11 12 35:45 29 Catania 29 6 10 13 24:36 28 Livorno 29 6 10 13 29:42 28 Reggina 29 5 11 13 26:42 26 Empoli 29 6 8 15 23:41 26 Cagliari 29 7 6 16 26:45 24 PRIHODNJI KROG - 22 . marca ob 15.00 Atalanta - Catania, Fiorentina - Lazio, Palermo - Genoa, Reggina - Napoli, Roma - Empoli, Sampdoria - Cagliari, Siena - Parma, Torino -Milan, Udinese - Livorno, ob 20.30 Inter -Juventus košarka Siena zdaj proti turškemu Fenerbahceju SIENA - Z zmago z 80:67 proti istanbulskemu Efes Pilsnu so košarkarji Montepaschija iz Siene osvojili prvo mesto v skupini D druge faze ev-rolige. V četrtino finala so se uvrstili že pred sinočnjim srečanjem, v njej pa se bodo pomerili s turškim Fenerbah-cejem s prednostjo igranja morebitne tretje tekme na domačih tleh. FORMULA 1 - Dietrich Mate-schitz, lastnik moštva formule 1 Red Bull, je potrdil, da bo Toro Rosso, svoje drugo moštvo, prodal pred letom 2010.»Leta 2010 bodo v veljavi nova pravila, po katerih ne bo smelo biti si-nergije med »uspešnejšim bratom« Red Bullom Racingom in Scuderie Toro Rosso (nekdanji Minardi). Zato se bo treba osredotočiti na eno ekipo,« je dejal Mateschitz in napovedal, da bo s prodajo začel jeseni. VAN NISTELROOY - Nizozemski napadalec, član Real Madrida, je prestal operacijo poškodovanega desnega gležnja, zaradi česar bo verjetno izpustil preostanek španske lige. SP 2012 - Vlada Južnoafriške republike bo za svetovno nogometno prvenstvo leta 2010 zaradi višjih stroškov gradnje stadionov porabila več kot 2,4 milijarde evrov. Leta 2004, ko je JAR zmagala na natečaju za SP, je predvidela, da bodo stroški prvenstva znašali vsega 240 milijonov evrov. DOPING - Arbitražno športno razsodišče (CAS) oziroma njena tričlanska komisija je začela obravnavo pritožbe ameriškega kolesarja Floyda Landisa, ki za nesojenega zmagovalca Toura leta 2006 pomeni zadnje upanje, da se znebi obtožb jemanja doping in spet začne tekmovati. HOKEJ NA LEDU - Pot tabel-jskih Orlov v končnici A1-lige se je končala v četrtfinalu. V 5. odločilni tekmi so Aquile izgubile v gosteh pri moštvu Milano Vipers s 3:2. ODBOJKARSKI POKAL - Jutri in v soboto bo v Kanalu finale pokala Slovenije v odbojki. Spored, jutri: 17:00 Marchiol Prvačina - ACH Volley; 19:30 OK Salonit - Calcit Kamnik. Sobota, 14.30 Slavnostna akademija ob 60-Letnici OK Salonit Anhovo - Kanal, 17:00 finale. KRAŠKI ZIDAR - 1. slovenska košarkarsk aliga, za obstanek: Zagorje KD FT - Kraški zidar Jadran 83:58. Kostnerjeva vodi po »shortu« GOETEBORG - Dvakratna evropska prvakinja Carolina Kostner na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v švedskem Goeteborgu vodi po kratkem programu. »Azzurra« je izpeljala skoraj brezhiben program, rahlo se ji je zataknilo le pri trojnem lutzu. Ocena 64,28 je vsekakor najboljša v letošnji tekmovalni sezoni sploh. Medalje bodo podelili po današnjem dolgem programu. Druga je Japonka Mao Asada (64,1), tretja njena rojakinja Jukari Nakano (61,10). plavanje - EP v Eindhovnu Sacchin tretji Črn dan van den Hoogenbanda - Tržačan Cassio izpadel kljub 6. času EINDHOVEN - Evropsko prvenstvo v plavanju je prineslo včeraj Italiji še eno medaljo, a ne v bazenu, temveč v skokih v vodo. Z metrske deske jo je osvojil Christoper Sacchin, šlo pa je za bron, ki ga je dobesedno ujel šele po zadnji seriji skokov, s čimer je izenačil izid z zadnjega EP v Budimpešti in lanskega SP v Melbournu. Plavalni spored je medtem postregel s pravo dramo domačega junaka Pietra Van den Hoogenbanda. V svoji paradni disciplini na 200 m prosto je aktualni celinski prvak v kvalifikacijah zabeležil šele 20. čas. Kaže, daje bolan. Morda na naslednjih tekmah sploh ne bo nastopil. Z najboljšim časom se je v finale uvrstil Massimiliano Rosolino (1:47,85), 4. čas je zabeležil Brembilla (1:48,39), Tržačan Nicola Cassio (1:48,63) je dosegel šesti čas, a ker je bil šele tretji Italijan je izpadel iz finala. Dva Italijana sta se uvrstila v finale tudi na 800 m prosto: Federico Colbertaldo (7:58,197 s 3. časom, Samuel Pizzetti pa s šestim (7:59,32) Za izjemno presenečenje poskrbela Slovenka Sara Isakovič, ki je na 100 m prosto v polfinalu dosegla nov državni rekord 54,86 in se kot peta uvrstila v finale. Njena napredek v letu 2008 je bil skokovit. Sezono je začela z državnim rekordom 56,00, pred 14 dnevi je v Belgiji z dosežkom 55,72 prebila prvo sprintersko mejo, danes pa je svoj dosežek še stopnjevala in premagala tudi mejo 55 sekund, ki loči zelo dobre od najboljših. Izjemen dosežek Isakovičeve je dopolnila plavalka ljubljanske Olimpije Nina Sovinek, ki je z dosežkom 56,14 osebni rekord popravila za 89 stotink, nato pa v polfinalu dodala še tri in na debiju v članski vrsti zasedla 13. mesto na evropskem prvenstvu. Srbski plavalec Milorad Čavič je v disciplini 50 metrov delfin postavil še drugi evropski rekord v dveh dneh. Potem ko je v sredo v polfinalu razdaljo preplaval v 23 sekundah in 25 stotinkah, je bil v finalu še za 14 stotink sekunde hitrejši, Včerajšnji finalni izidi Moški, 100 m prsno: 1. Alexander Dale Oen (Nor) 59,76 ER; 2. Hugues Duboscq (Fra) 59,78; 3. Oleg Lisogor (Ukr) 1:00,53; 100 m hrbtno: 1. Markus Rogan (Avt) 54,03; 2. Aristeidis Grigoriadis (Grč) 54,27; 3. Arkadij Vjačanin (Rus) 54,45; 50 m delfin: 1. Milorad Čavič (Srb) 23,11; 2. Sergej Breus (Ukr) 23,48; 3. Rafael Munoz Perez (Špa) 23,60; ženske, 200 m hrbtno: 1. Laure Manaudou (Fra) 2:07,99; 2. Anastazija Zujeva (Rus) 2:09,59; 3. Nikolett Szepesi (Mad) 2:09,90; 8. Romina Armellini (Ita) 2:14,84; 50 m delfin: 1. Chantal Groot (Niz) 26,03; 2. Inge Dekker (Niz) 26,30; 3. Svetlana Hahlova (Blr) 26,52. / ŠPORT Nedelja, 16. marca 2008 23 atletika - Prva zmaga na dvoranskem SP za veterane v Franciji Ruzzier spet najboljši tudi na stezi Na 3 km osvojil medaljo, ki mu je leta 2006 ušla - Jutri še 10 km na cesti, napovedujejo mraz in sneg Zbirka kolajn lonjerskega hitro-hodca Fabia Ruzzierja je od včeraj bogatejša še za eno zlato medaljo. Na včerajšnjem prvem dnevu 3. svetovnega atletskega dvoranskega prvenstva za veterane v francoskem Clermond Ferran-du j e slavil zmago na tri tisoč metrov v starostni kategoriji M55. »To je bila zame najtežja preizkušnja, saj so mi bolj pisane na kožo daljše razdalje,« je pojasnil Ruzzier, ki mu je veteranski naslov na tej razdalji pred dvema letoma ušel. Jutri bo na deset kilometrski cestni preizkušnji lovil peto medaljo. Moralo bi biti lažje. Na cesti je namreč 55-letni Lonjerc še nepremagan, saj je bil pred tem že prvak v Nemčiji leta 2004 in v Avstriji leta 2006. Glavni Ruzzierjev tekmec Mehi-čan Louis Lopez Camarena je bil včeraj diskvalificiran. »Vodil sem od začetka do konca tekme. Camarena je bil stalno za mano, zatem pa so ga sodniki zaradi številnih prekrškov (nepravilne hoje) odstranili s proge. Pred ostalimi tekmeci sem imel vsaj sto metrov prednosti,« nam je Ruzzier po telefonu orisal potek tekme. Ruzzier je razdaljo 3 km prehodil s časom 13:51,56. Za njim se j e na drugo mest o uvrs til Španec Ignazio Melo (14:13,55), tretji pa je bil Francoz Patrice Brochot (14:23,58). Na dvoranskem tekmovanju je nastopilo 23 hitrohodcev. Jutri čaka torej Ruzzierja še nastop na cestni deset kilometrski preizkušnji. »V Clermond Ferrandu je danes (včeraj op. ur.) snežilo in je precej mraz. Napovedi za prihodnje dni niso nič boljše. Vremenoslovci napovedujejo dež, sneg in mraz ter temperature le malo nad ničlo. Po pravici povedano tekmujem raje z mrazom kot z vročino. Vsekakor upam, da so se vremenoslovci zmotili in da nam vreme ne bo nagajalo.« Glavni Ruzzierjev tekmec bo znova Mehičan Camarena, ki je na lanskem poletnem SP v Riccioneju (v kategoriji M55, Ruzzier je tekmoval v kategoriji M50) tekel le dvanajst sekund slabše od Lonjerca. Fabio jutri odkrito cilja na peto zlato kolajno. (jng) Fabio Ruzzier je na poletnih in dvoranskih svetovnih prvenstvih osvojil skupno 26 medalj, od teh kar 21 zlatih. Doslej je tekmoval na štirih celinah: v Evropi, Aziji, Afriki in Avstraliji. Manjka mu torej še nastop na ameriških tleh kroma smučanje Primorski pokal: zadnja tekma bo 30. marca Zaključna tekma smučarskega Primorskega pokala, ki je bila predvidena za soboto, 22. marca, vsled neugodnih snežnih razmer in organizacijskih težav (zagotovitev ustreznega terena) preložena na nedeljo 30. marca 2008 na Soriški planini.Zaključna tekma smučarskega Primorskega pokala, ki je bila predvidena za soboto, 22. marca, vsled neugodnih snežnih razmer in organizacijskih težav (zagotovitev ustreznega terena) preložena na nedeljo 30. marca 2008 na Soriški planini. NOGOMET Trofeja dežel: Zmaga FJK Nogometaši deželne mladinske selekcije so zanesljivo premagali Bazilikato. V prvem polčasu je nasprotnik vodil z 1:0, zatem pa so se razigrali varovanci selektorja Denisa Men-doze in dosegli tri gole (dva gola Nardi, ki igra pri ekipi Pasian di Prato in enega Tonizzo, nogometaš Palmanove). Danes bodo igrali proti Moliseju. NICOLETTA DESSI - Na trening ženske deželne reprezentance, ki bo v sredo, 26. t.m., je selektor Natalino Moretto povabil 25 nogometašic, med katerimi je tudi Slovenka Nicoletta Dessi, ki nastopa za tržaško ekipo Montebello Don Bosco. SEVEGLIANO - Državni amaterski pokal (državna faza): Legnago - Sevegliano 1:0. odbojka - Polfinale prvenstva mladink na Tržaškem Kontovelu ni uspelo Po prvem setu je kazalo, da bi vendarle lahko premagale ekipo OMA Kontovel - Oma 1:3 (25:18, 23:25, 19:25, 17:25) KONTOVEL: Cassanelli, Balzano, Antognolli, Poiani, Pernarcich, Turco, Fer-luga, Raubar, Forčič, Milič. TRENER: Cerne. Kontovelkam v povratnem polfinal-nem srečanju ni uspel podvig, ki bi jim podelil pravico za nastop v finalu pokrajinskega prvenstva mladink. Po lahki zmagi v prvem nizu so gostiteljice omogočile OMA, da je osvojila naslednja dva niza, ki sta jo matematično uvrstila v naslednjo fazo, saj je OMA s 3:1 zmagala tudi na prvi tekmi v Trstu. Da so bile nasprotnice povsem dosegljive, je pokazal uvodni niz. Borbenost Kontovelk je v prvem nizu spravila na kolena nasprotnice. Pri domačih igralkah je v bistvu delovalo vse - sprejem, napad, blok in obramba. Po začetnem 9:4 za Kontovel so se jim nasportnice približale na 15:14, a je bilo to tudi vse, kar so zmogle, saj so z dinamično igro domače igralke brez težav osvojile 25. točko. V drugem nizu se je tehtnica prevesila na stran Ome, ki je z boljšo igro in predvsem z manjšim številom napak povedla na 10:16. Kontovelke so v nadaljevanju sicer uredile svoje vrste, izenačile na 19:19, a je po seriji odličnih servisov Oma prevladala. Tretji, odločilni niz je bil izenačen do 11. točke, ko jeKontovelova obramba vrsta povsem popustila. Zadnji niz je bil le formalnost, saj je na strani kon-tovelk prevladala potrtost. Košarka UNDER 21 - Poleg tržiškega Fal-constarja, zmagovalca deželnega prvenstva, se je v meddeželno fazo košarkarskega prvenstva under 21 uvrstil tudi vi-demski Snaidero. V dodatni tekmi je s 79:68 premagal Cosotne iz Siene. V deželni fazi FJK je 3. mesto osvojil Bor NLB. Krpljanje Prejeli smo Razveseljiv članek o športnem delovanju središča VZS-CEO Mitja Čuk On-lus terja popravek. Posredujemo ga v želji, da bi si bralci ne belili preveč glave, kakšen šport je »češpljanje«. Marljivi vzgojitelj in trener središča je bržkone imel v mislih krpljanje, to je - hojo po snegu s krpljami. Tem Italijani pravijo racchette da neve, v krajevnem gorskem govoru pa cia-spe. S češpami pa cela zadeva nima nobene zveze. Jelka Cvelbar SMUČANJE - DP v Aosti Albert Kerpan 40. v super-G Nastopilo jih je 106 - Danes veleslalom V smučarskem centru Pila v dolini Aosta se je pričelo državno smučarsko prvenstvo za kategoriji dečki/naraščaj niki. Skupno tekmuje 400 smučarjev, med njimi tudi član Ski pool Gadi in ŠD Mladina Albert Kerpan. V torek sta bila na vrsti svečano odprtje in uradni trening superveleslaloma. Kerpan je v konkurenci 106 dečkov dosegel 22. čas treninga, na včerajšnji tekmi pa je bil nekoliko slabši, a še vedno solidni štirideseti. Med osmerico finalistov iz naše dežele je bil Albert drugi, boljši od njega je bil samo Massimiliano Valcareggi, ki je končal na 11. mestu. Za razliko od treninga je bila proga na tekmi nekoliko bolj zaprta, po teži »lahkega« Kerpana pa je penaliziral tudi daljši ravninski del. Albert je imel tudi zelo visoko startno številko, vendar pa je bila proga zaradi nizke temperature dobro pripravljena. Danes bo Albert tekmoval v veleslalomu. jadranje - Za optimiste v Kostreni blizu Reke Matia Ugrin (TPK Sirena) drugi med 114 tekmovalci V Kostreni blizu Reke je ta vikend potekala mednarodna regata za Pokal Galeba, ki jo vsako leto prireja tamkajšnji jadralni klub Galeb. Ker je to ena izmed izbornih regata za nastop na svetovnem prvenstvu, bodisi za Hrvate kot za Slovence, je vsako leto konkurenca zelo huda. Tudi letos ni bilo drugače. Prijavilo se je 114 tekmovalcev iz treh držav. Regato naj bi sestavljalo devet plovov a žal petkovo in sobotno brezvetrje je temeljito spremenilo scenarij in organizatorji so izpeljali le tri plove v zelo težkih razmerah. V nedeljo je veter zapihal z juga in tvoril velike valove in močan morski tok, nakar je jakost vetra popustila a ostalo je razgibano morje. Zato so bile regate dolge in naporne. V teh težavnih razmerah se je odlično izkazal član TPK Sirena Matia Ugrin. V prvem plovu je jadral zadržano. Tu je kazalo, da bodo Hrvati z lahkoto pobrali vsa odličja, saj so zasedli vsa najvišja mesta. Matia je po slabem začetku le ujel ritem in s pravilnimi strateškimi rešitvami zasedel trinajsto mesto. V naslednjem plovu se je zbral in za las mu je ušlo prvo mesto. Po seštevku dveh plovov je bil že četrti. V zadnji preizkušnji je štartal povprečno a se je takoj odkril in čim je prijadral do čistega vetra, že je bil v ospredju. S tretjim mestom v zadnjem plovu si je prijadral srebrno odlič-je. Trener David Poljšak ob tem uspehu komenti- ra: »Matia je celo zimo pridno treniral. Program in način teniranja smo temeljito spremenili. Cilji za letošnjo sezono so postavljeni visoko in začetek je obetaven. Uspeh je seveda odvisen od številnih dejavnikov. Na prvem mestu je šolski uspeh in tu se moramo zahvaliti profesorjem, ki kažejo veliko razumevanja pri Matijevem športnem udejstvovanju.« LASER - Pri TPK Sirena so se letos odločili za temeljitejšo obdelavo tega fizično zelo napornega olimpijskega razreda. Trener Bruno Bogatec je celo zimo vztrajno vadil z Giulio Ceschiutti in komaj 12-letnim Danjelom Grudnom. Prva conska regata, ki jo je v Miljah pripravil domači klub CVM, je pokazala, da trud ni bil zaman. Medtem ko v soboto ni bilo regat, so jih v nedeljo odjadrali tri v krasnih razmerah in z vetrom, ki je pihal s hitrostjo od 4 do 6 m/sek. V kategoriji radial 4,7 je Danjel kot najmlajši tekmovalec pristal na 13. mestu med 15 tekmovalci in je bil tretji med under 15, trener Bogatec pa se je zelo veselil dejstva, da je Danjel ob krstnem nastopu vsakič priplul v cilj. Giu-lia je v kategoriji laser radial zasedla 11. mesto in bila 3. med ženskami. Gleda ena pomanjkanje izkušenj je bil zelo soliden tudi njen nastop. Absolutni zmagovalec regate s 40 udeleženci je bil Pietro Cerni (standard). Bogatčevi varovanci bodo letos nastopili pretežno na conskih tekmovanjih. Sklepno nagrajevanje projekta Šola šport V nedeljo popoldne se je v občinski telovadnici v Nabrežini s slavnostnim nagrajevanjem zaključil projekt Šola Šport, ki so ga skupaj priredili SK Devin, Sci Club 70 in Občina Devin Nabrežina, v sodelovanju z ZSŠDI ter nabrežinskim didaktičnim ravnateljstvom. To je bila že tretja zaporedna izvedba projekta, ki je namenjen učencem 2. in 3. razredov slovenskih in italijanskih šol nabrežinskega ravnateljstva in zgoniške osnovne šole. Tokrat so zabeležili rekodrno sodelovanje kar 140 učencev in projekt je bil deležen velikega od- meva, saj predstavlja edino tovrstno pobudo na deželni ravni. Prvi del projekta je stekel na plastični stezi v Na-brežini, drugi del pa je obsegal dva celodnevna izleta na sneg v Forniju di Sopra. Oba dela sta se sklenila s tekmo in po seštevku rezultatov je bilo na vrsti še sklepno nagrajevanje. Vodila sta ga predsednika obeh smučarskih klubov, ki delujeta v Nabrežinski občini, Dario Štolfa za SK Devin in Livio Manzin za Sci Club 70. Udeležilo se ga je veliko učencev in staršev, pa tudi krajevnih upraviteljev. Prvo uvrščeni med 17 tečajniki, ki so jih vodili slovenski in italijanski učitelji smučanja, je prejel pokal, ostali so prejeli kolajne, vsi učenci pa priznanje za sodelovanje. Prav tako so nagradili tudi vseh sedem osnovnih šol, ki so sodelovale pri pobudi. Na prvo mesto se je uvrstila šola Josip Jurčič, tretje mesto je pripradlo osnovni šoli Stanko Gruden, šola Virgil Šček je bila peta, sedma pa šola L.K.Gorazd. Absolutna najboljša časa sta dosegla med učenkami Veronika Oberdank, med učenci pa Rudy Škerk. Priznanja so prejele tudi vse učiteljice. Še posebnih pohval sta bila deležna oba predsednika smučarskih klubov Manzin in Štolfa, ki sta s svojimi sodelavci res zgledno izpeljala projekt in poskrbela, da so šolarji opravljali motorično dejavnost na odprtem in v gorskih smučarskih središčih. Občinski upravitelji so potrdili, da se bo projekt nadaljeval tudi v prihodnji sezoni. 24 Četrtek, 20. marca 2008 TRST / namizni tenis - Deželne lige Krasove ekipe v moških ligah pred sklepnimi krogi krojijo vrh lestvice Dvojčici Dana in Katarina Milič lepo napredujeta kroma MOŠKA C2 LIGA Libertas Latisana - Kras 1:5 Versolatto - Vittorio Lubrano 1:3 (9,5,-8,5); Barei B. - Tom Fabiani 3:1 (11,9,4-11); Barei E. - Stefano Rotella 1:3 (6,10,4,9); Barei B. - Vittorio Lubrano 2:3 (-8,6,-7,4,8); Versolatto - Stefano Rotella 0:3 (2,5,9); Barei E. - Tom Fabiani 2:3 (6,-14,10,-8,4). Kot je vidno iz točkovanja setov rezultat 5:1 ne odraža truda, ki so ga morali vložiti fantje zgoniške ekipe. Zmage so si srčno želeli, da bi ohranili stik z vrhom in imeli kanček upanja za uvrstitev na končno prvo mesto. Vsi trije so bili v ključnih trenutkih bolj zbrani in pogumnejši pri izbiri napada tudi težjih žogic. Najboljši je bil Stefano Rotella, ki je postal bolj gotov predvsem pri napadu prve žogice; Vittorio Lu-brano ima za sabo več izkušenj, tako je priboril ekipi kar so pričakovali soigralci. Tom pa se je po začetni negotovosti v obrambi opogumil in v zadnjem srečanju z odličnim premikanjem dosegel tudi najgloblje napade nasprotnika. (M.M.) ŽENSKA C2 LIGA Kras - Azzurra Allianz 1:4 Katarina Milič - Jug 3:1 (9,5,-7,10); Dana Milič - Livera 0:3 (3,3,2); Dana in Katarina Milič - Livera/ Jug 0:3 (9,2,6); Katarina Milič - Livera 0:3 (4,4,2); Dana Milič - Jug 0:3 (2,6,6). V deželni ligi sta dvojčici Dana in Katarina Milič odigrali povratni del. Če primerjamo začetek prvenstva sta sestri lepo napredovali, Katarina celo toliko, da je osvojila eno srečanje. Na začetku je proti Jugo-vi šla v tekmo brez obotavljanj. Stalno je imela iniciativo v rokah, napadala je vsako žogo, ki je priletela na forhand stran in večkrat dosegla točko že s prvim napadom. Nič ni mogla proti najboljši deželni četrto-kategornici Liveri, kateri se je vseeno poskušala upirati z ostrimi napadi. Tudi sestra Dana je pokazala velik napredek. Na vso moč se je upirala, da bi blokirala nasprotnikove žogice v kontri, a so ji delno pošle moči in koncentracija. Nekajkrat ji je le za malo žoga zbežala v out. Še bo treba zavihati rokave in pridno vaditi. Trener Liang jue je vsekakor pohvalil, saj sta prikazali tehnično lepe udarce in povezanost med njimi. (M.M.) MOŠKA D1 LIGA Fiumicello B - Kras 1:5 Sandrin - Sonja Milič 0:3 (5,7,8); Immune - Sandro Ridolfi 0:3 (3,7,10); Miloc-co - Simone Giorgi 3:0 (6,9,6); Sandrin -Sandro Ridolfi 0:3 (5,5,9); Milocco - Sonja Milič 2:3 (-8,4,-9,6,4); Immune - Simone Giorgi 2:3 (-6,-9,9,9,9). Dva kroga pred koncem rednega dela zaseda Kras prvo mesto na lestvici. Čeprav ne bo lahko ohraniti ta položaj (od drugo uvrščene ekipe je minimalna razlika dveh točk), so si zaobljubili, da bodo stopili za mizo vedno najbolje pripravljeni. Tudi tokrat so pokazali temperament in zagrizenost, koncentracijo in veliko željo po zmagi. Bolnega Giannija Rotello je zamenjala veteranka Sonja Milič, ki je sled velikim izkušnjam in z boljšimiih servisi osvojila obe srečanji. Sandro Ridolfi doživlja izredno lep trenutek svoje kariere in niza same zmage. Simone Giorgi je igral solidno. Kaj več bi lahko dosegel proti najmočnejšemu. V zadnji tekmi proti koncu ni zgrešil več spinov in tako dal piko na i tekmi. (M.M.) nogomet Ljubitelji: neroden poraz Sovodenjcev Sovodnje - Fossalon 1:2 STRELEC: Bellini v 40.min. LJUBITELJI SOVODNJE: Tomsič, Marco Peteani, Antoni (Figelj), Grilj, Čer-nic, Vasja Peteani, Adam Pahor (Cotič), Sartoti, Visintin (Ivan Pahor), Ferfoglia, Bellini. Trener: Cescutti Sovodenjski ljubitelji so zamudili lepo priložnost, da bi izboljšali položaj na lestvici, saj so nerodno izgubili proti skromni ekipi. Na igrišče so se predstavili z zdesetkano postavo in brez vratarja. Njegovo vlogo je dobro improviziral Koko Tomsič. Že po minuti igre so gostje prišli v vodstvo. Domačini so takoj reagirali a zgrešili neverjetno serijo golov. Bellini je končno dosegel remi z lepim udarcem z glavo. Tudi v drugem polčasu so bili domači napadalci sila nenatančni in so zgrešili cel kup enostavnih priložnosti. Gostje so se urejeno branili in nekako nepričakovano dosegli tudi drugi zadetek ter po dolgem času spet okusili slast zmage. V soboto bodo Sovo-denjci igrali v Chioprisu zaostalo tekmo. Vrstni red: Fincantieri 49, Mossa 47, Moraro 45, Manznano 42, Turriaco 38, So-vodnje 32, Chiopris 30, Staranzano 29, Leon Bianco 25, Villesse 22, Porpetto 19, Survival 18, Fossalon 14, Cervignano 9. □ Obvestila ŠPORTNO DRUŠTVO GRMADA vabi vse člane, prijatelje in druga društva na 21. redni občni zbor, ki bo v petek, 28. marca 2008, na sedežu društva v Ma-vhinjah, ob 20. uri v prvem sklicu in 20.30 v drugem sklicu. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 20. marca, ob 20.30, na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. Cicerone 8, seja smučarske komisije. ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupotič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca. Informacije glede prijave in vpisa na tečaj nudimo na sedežu društva v Gorici - Ul. Brass, 20 - tel. 0481 33288 od ponedeljka do petka med 17.30 in 19. uro. ŠZ Soča gostilo 130 otrok V nedeljo je bilo v sovodenjski telovadnici zelo živo. ŠZ Soča je namreč pod pokroviteljstvom ZSŠDI organiziralo pester dogodek za številne otroke, male odbojkarske navdušence. Najmlajši so se namreč dobre štiri ure v športnem duhu veselili odbojkarskega turnirja za dve starostni kategoriji: mikrovolley in minivolley. V prvo kategorijo spadajo manjši otroci, v drugo pa osnovnošolci 4. in 5. razreda ter 1. razreda nižje srednje šole. Turnir v organizaciji sovodenjskega društva je bil v vseh pogledih uspešen: udeležilo se ga je kar 130 otrok, razdeljenih v 16 ekip v kate-gorijih mikrovolley in 26 moštev v kategoriji minivolley. Or- ganizatorji so se potrudili in malčkom ponudili čimveč možnosti nastopanja: odigrali so kar 28 tekem mikrovol-leya in 30 tekem minivolleya. Sočina ekipa v mlajši kategoriji se je dobro obnesla, saj je zabeležila 2 zmagi in en poraz. Podobno je bilo tudi v »starejši« kategoriji: rumeno-modre barve domačinov so branile tri ekipe. Soča B in Soča C sta končali turnir s pozitivnim izkupičkom 2 zmagah in 1 poraza, dekleta Soče A pa so z lahkoto osvojila vsa 3 srečanja na sporedu. Pred odhodom so organizatorji na posebni loteriji izžrebali še srečno številko, nagrada pa je bil ogromni šest kg težki velikonočni čokoladni pirh na veliko veselje najmlajših zmagovalcev. (ač) PLANINSKI SVET Izlet SPDT na Velikonočni ponedeljek SPDT prireja na Velikonočni ponedeljek, 24. marca2008, že tradicionalni »Pomladanski izlet«. Letošnji pohod, bo potekal po Vertovčevih poteh, to je po tematski pohodni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline. V teh krajih je živel in delal Matija Vertovec, duhovnik, poljudnoznanstveni pisec, rojak in učitelj vipavskih vinogradnikov. Po lepo označeni poti bodo pohodniki hodili od 4 do 5 ur. Pot je lahka, saj je njena najvišja točka le 422m visoki Ostri Vrh, najnižja pa Uhanje na 75m n.v.. Udeleženci se bomo zbrali ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. (L.S.) Bloška planota V nedeljo, 6. aprila 2008 organizira SPDT avtobusni izlet na Bloško planoto. Pohod, ki bo trajal od štirih do pet ur, bo lahek in primeren za vse. Podrobnejše informacije o poti in programu izleta Vam bomo sporočili v tej rubriki prihodnji teden. Za vpis na ta lep, planinski izlet pokličite (čimprej) na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). (L. S.) O izletu na Monte Grappa Obveščamo vse, ki so se prijavili za izlet na Monte Grappa, da bo informativni sestanek v sredo 26. marca ob 19. uri v društvenih prostorih v Boljuncu 44. Na sestanku bodo prijavljeni dobili vse potrebne informacije o izletu in o opremi, ki jo bodo potrebovali za tridnevni izlet, zato priporočamo, da vsi pridete na sestanek. (FS) Zimski pohod skozi geološki čas Vremenske napovedi so bile slabe, pa tudi sivi oblaki, ki so prekrivali nebo, niso nakazovali, da bi se bili meteorologi zmotili. Kljub temu se je v nedeljo 16. marca 2008 na Poklonu zbrala skupina sedemnajstih tržaških planincev, da bi se pod strokovnim vodstvom podala na pohod namenjen spoznavanju geološke zgradbe Tržaško-komenskega krasa. Spoznavanje zemeljske zgodovine ob strokovnem vodstvu med sprehodom po zimski pokrajini nudi poseben užitek in veliko notranjo obogatitev. Tudi tokrat je geološki izlet vodil izvedenec in ljubitelj kraškega sveta, gospod Paolo Sossi, prav tako kot v prejšnjih letih. Po krajši razlagi na zbirnem mestu, so se izletniki podali na Re-pentabor, od koder se razločno vidi geo-morfološka struktura kraške planote. Pot so nadaljevali po Vertikali proti Re-pentabrskim stenam in naprej v smeri proti vasi Col. Med pohodom so si ogledali še nekatere kulturne značilnosti: opuščeni kamnolom in lepo ohranjena kala. Sprehodili so se po Colu in se nato podali proti vasi Voglje. Preko tega področja, ki je predstavljal nekoč enoten prostor, je bila začrtana po drugi svetovni vojni državna meja, ki je pokrajino kulturno osiromašila in preprečila prosto gibanje. Tudi geološko raziskovanje je na tem področju v omenjenem obdobju zamrlo. Na novo je zaživelo v drugi polovici prejšnjega desetletja, ko so slovenski in italijanski geologi raziskovali območje od Repen-tabra do Gorjanskega in ugotovili, da prihajajo na tem mejnem pasu na površje najstarejše kraške kamnine, ki so v tedanjih morjih nastajale pred 100 milijoni let. Po ogledu kraške vasice Voglje, kjer prevladujejo stara kmečka poslopja, je pohodnike pot vodila proti gričevju poraslem z borom. Kamnito podlago teh vzpetin predstavljajo dolomitne breče in bituminozni dolomiti, ki so jih izletniki med potjo spoznavali po strukturi in vonju. Po krajšem postanku pri zapuščeni karavli jugoslovanske vojske so se preko državne meje spet vrnili na italijansko ozemlje in se po široki stezi podali proti Repniču in nazaj proti izhodiščni točki. Navdušeni nad pohodom, ki jim je omogočil, da so to, sicer domače območje, spoznali še iz drugega, izredno zanimivega zornega kota, so se udeleženci izleta razšli z željo, da bi tovrstne izkušnje še ponovili. (MP) SPDG: V ponedeljek v dolino Kožbanjščka in na Vrhovlje Cilj tradicionalnega izleta goriških planincev na velikonočni ponedeljek so letos zahodna Brda, točneje Vrhovlje pri Kožbani, nad dolino reke Idrijce, v zavetju mogočne Korade. Udeleženci si bodo ogledali nekaj naravnih in kulturnih spomenikov ter se ustavili tudi pri pe-ternelu, ob obeležju, ki spominja na tragične dogodke med drugo svetovno. Popoldanski del je, tako kot običajno, namenjen druženju ob velikonočnih dobrotah. Zborno mesto je določeno na parkirišču pred zadružno kletjo na Do-brovem ob 10.15. Ob 10.30 se bodo udeleženci odpeljali proti Peternelu in naprej po dolini potoka Kožbanjščka, proti Kožbani in Vrhovlju. Na Vrhovlju je predviden, takoj po prihodu, tudi ogled cerkvice sv. Andreja z znanimi freskami. Izlet v sotesko reke Reke (Timave) in Škocjanske jame Obisk Škocjanskih jam je SPDG vključilo v program že lansko leto, a je v zadnjem trenutku bil odpovedan. Izlet bodo spet priredili v začetku aprila, točneje 6. aprila in je namenjen planincem in vsem, ki se zanimajo z naravne in kulturne znamenitosti. Udeleženci bodo lahko izbirali med pohodom po planinski poti po soteski reke Reke (približno tri ure hoje), mimo ruševin nekdanjih mlinov in gradov in obiskom Škocjanskih jam. Program izleta bo mogoče dopolniti, seveda po želji, s sprehodom po urejeni učni poti od Moto-vuna do Škocjana in z ogledom treh zanimivih muzejev. Priporočamo kosilo iz nahrbtnika, čeprav je za goste dobro poskrbljeno v gostišču v neposredni bližini Centra Park Škocjanske jame. Predviden je avtobusni prevoz. Društvo naproša člane - interesente, da čimprej poskrbijo za prijavo in ob vpisu vplačajo strošek prevoza. Vstopnico za obisk jame si bodo interesenti kupili v Škocjanu. Prijave na sedežu društva, danes in prihodnji četrtek med 19. in 20. uro. Rok prijave za avtobus poteče ob koncu marca, oziroma ob oddaji razpoložljivih mest. Informacije: Vlado 0481/882079 v opoldanskem Občni zbor SPDG V upravnem odboru društva potekajo priprave na redni občni zbor, ki bo 17. aprila. Na skupščini bodo med drugim razpravljali o vprašanjih povezanih z včlanjenjem v Planinsko zvezo Slovenije. Društvo vabi člane, ki še niso poravnali članarine, da za to poskrbijo v prihodnjih tednih, oziroma neposredno na občnem zboru. Marec mesec pohodov V drugi polovici meseca se bo na ožjem Goriškem odvijalo kar nekaj planinskih pohodov. Omenili bi vsaj dva: 24. marca vabijo na Malo goro člani PD Ajdovščina (sekcija Kamnje), v soboto, 29. marca pa bo na trasi med Solkanom in Kanalom vsakoletni Staničev pohod. Potepanje po ameriškem zahodu Skupina tržaških planincev in ljubiteljev narave načrtuje, tudi v sodelovanju s planinskim društvom v Trstu, v juliju in avgustu dvotedenski izlet v ZDA z obiskom zanimivih predelov na zahodu države (Colorado, New Mexico, Arizona). Zaradi kratkih rokov je treba prijave dogovoriti in potrditi do konca marca. Izlet bo med 24. julijem in 6. avgustom. Podrobnejše informacije pri Vojku Kocjančiču tel. 0403228503. SPD Nova Gorica v Avstrijo in Nemčijo PD Nova Gorica prireja od 23. do 30. avgusta izlet v avstrijske in nemške gore v okolici Brennerja in Garmisch-Partenkircha. Predviden je tudi vzpon na najvišji vrh Nemčije, Zugspitze (2968 m). Prevoz bo z avtobusom. Po včerajšnjih informacijah je na razpolago še nekaj mest. Interesenti naj pokličejo sedež PD v Novi Gorici 0038653023030. / PRIREDITVE Četrtek, 20. marca 2008 25 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 21. marca, ob 20.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red T z italijanskimi nadnapisi. V četrtek, 27. marca, ob 19.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red K z varstvom otrok. V petek, 28. marca, ob 20.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red F. Gledališče Rossetti Jim Jacobs in Warren Casey: »Grease« / Režija: Federico Bellone. Danes, 20. marca, ob 20.30. Gigi D'Alessio: »A gentile richiesta... mi faccio in quattro« / jutri, 21. marca, ob 21.00. Gledališče Miela Danes, 20. marca, ob 21.00 /»Prossime aperture« je naslov komične predstave, ki jo bo podal Andrea Rivera. La Contrada Dario Fo: »Non si paga! Non si paga!« / režija: Dario Fo; igrata: Marina Mas-sironi in Antonio Catania. Urnik: v petek, 28., in v soboto, 29. marca, ob 20.30, v nedeljo, 30. marca, in v torek, 1. aprila, ob 16.30, od srede, 2., do sobote, 5. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Bertolt Brecht: »Mati Korajža« / v reciji Cristine Pezzoli, igra Isa Danie-li. V soboto, 29. in v nedeljo, 30. marca ob 20.45. GORICA Kulturni dom V soboto, 29. marca, ob 16. in 21. uri / gledališka prestava »Sior Todaro Brontolon«. VIDEM Teatro Palamostre Danes, 20. marca, ob 21.00 / V okviru sezone "Teatro contatto 07/08". Valeria Raimondi ed Enrico Castellani: »Made in Italy«. Produkcija: Babilonia Teatri, Operaestate Festival Veneto. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V sredo, 26. marca, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 21. ob 19.30 in v soboto, 22. marca ob 20.00 / Andrej Hieng: »Osvajalec«. Mala drama Danes, 20. maja ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. Jutri, 21. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V soboto, 22. maja ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. MGL Veliki oder Danes, 20. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. Jutri, 21. marca ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V soboto, 22. marca ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 20. marca ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. Jutri, 21. marca ob 20.00 / Denise Cha-lem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 21. in v soboto, 22. marca ob 19.30 / W. Allen: »Bog«, komedija, režija Gašper Tič. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Georges Bizet: »I pescatori di perle« / Diriget: Fredrich Chaslin. Urnik: danes, 20., v sredo, 26. in v petek, 28. marca ob 20.30, v soboto, 29. ob 17.00 in v nedeljo, 30. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Gerome Ragni in James Rado: »Hair« / musical je uglasbil Galt Mac Dermot; coreograf: David Parson; režija: Giam-piero Solari; umetniško vodstvo: Elisa. Urnik: od četrtka, 27., do sobote, 29. marca, ob 20.30, v nedeljo, 30. marca ob 16.00. GORICA Kulturni dom V četrtek, 27. marca, ob 20.30 / nastopa David Benson Project v okviru festivala »Across the border 2008«. Auditorium Verdi V petek, 28. marca, ob 20.45 / koncert vilolinistke Yane Deshkove in pianista Francoisa Killiana. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me« / musical s Christia-nom De Sico in Lauro Di Mauro, igra The Universe Orchestra pod vodstvom Marca Tisa. Urnik: od srede, 26., do sobote, 29. marca, ob 20.45, v nedeljo, 30. marca ob 16.00. Koncert Simfoničnega orkestra Fur-lanije-Julijske krajine / dirigent: Mu-hai Tang. V sredo, 2. aprila, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V torek, 25. marca, ob 20.00 / večer z Iztokom Mlakarjem. NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 2. aprila, ob 20.15, mala dvorana / nastop skupine Boss Tweed (ZDA): Gerard Egan - kitara in glas, Eric Reed - bobni ter Carolyn Sills - bas kitara. V nedeljo, 3. aprila, ob 20.15 velika dvorana / koncert Klavirske šole profesorja Sijavuša Gadžijeva - Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Čoralič in Giuseppe Guarrera. POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 27. marca, ob 20.30 bo v okviru Postojna blues festivala nastopila skupina Nathan & The Zydeco Cha Chas (ZDA). LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 20. in jutri, 21. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. Solist: Mate Bekavac - klarinet. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RICMANJE »Babna hiša«: še jutri, 21. marca bo razstavljal Piero Conestabo. Urnik: od 17.00 do 19.30. MILJE Muzej sodobne umetnosti Ugo Cara: »Pokopališče cigaret. Poetični projekt pepelnikov«. Urnik: od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih in nedeljah od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih zaprto. Ogled možen do 28. marca. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do jutri, 21. marca, je na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Odprto od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Prosvetni dom: ob delavnikih od 16.00 in 19.00 je odprta fotografska razstava »Staranzano - Le donne, i lavori nel Novecento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. DEVIN Jadranski zavod združenega sveta: »Il silenzio dei campi« je naslov razstave Ericha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila. ljubljana - Mestni muzej Na ogled so obleke-skulpture kreatorja Roberta Capuccija V Mestnem muzeju Ljubljana so sinoči odprli razstavo oblek-skulptur vrhunskega italijanskega ustvarjalca tek-stilij Roberta Capuccija. Na ogled je 40 kreacij, osrednje mesto pa je namenjeno oblekam, ki so bile leta 1995 predstavljene na beneškem bienalu. Capucci navdih za svoje obleke-skulpture črpa iz narave in vsega lepega. Na razstavi v Mestnem muzeju so obiskovalci priča dvogovoru med obleko kot skulpturo in ob le ko, ki se jo no si, je na vče rajš nji no vinar ski kon feren -ci dejal direktor muzeja Blaž Peršin. Capucci dela kot oblikovalec že 58 let. Že od samega začetka se poleg kreiranja oblek za prodajo ukvarjal z eksperimentiranjem pri for mi in vo lu mnu ob la čil. Mojster je izrazil navdušenje, da s svojo razstavo gostuje v Ljubljani, saj ga je mesto že ob prvemu obisku očaralo, prav tako pa je bil presenečen nad hitrostjo organizacije postavitve. Na vprašanje, katere ženske je že oblekel v svoja dela, je odgovoril, da vse pomembnejše italijanske igralke, razen Gine Lollobrigide in Monice Vitti. Dejal je, da so mu bile vselej všeč ženske z močnim karakterjem, ki vedo kaj želijo. S Capuccijevo razstavo se Mestni muzej Ljubljana postavlja ob bok številnim najbolj prestižnim svetovnim muzejem, ki so že gostili njegove kreacije, med temi tudi goriški Pokrajinski muzeji jeseni 2004, s te razstave je tudi fotografija. Razstava bo na ogled do 18. maja, medtem pa bodo v muzeju poskrbeli tudi za spremljevalni program, ki vključuje modno revijo študentov oblikovanja. Vzporedno bodo sicer v galeriji Vžigalica v skicah in avtorskih risbah predstavljena Capuccijeva dela, od ideje do rojstva nove umetnine. Razstavo so v muzeju postavili v sodelovanju z italijanskim veleposlaništvom in Italijanskim inštitutom za kulturo. NABREŽINA Kavarna Gruden: na ogled je razstava grafik Judite Horvath Fontana »Odsevi v modrem«, ob sredah zaprto. V dvorani Igo Gruden razstavlja Dezi-derij Švara izbor slik s naslovom »Prostor in umetnost«; odprto ob nedeljah od 10.00 do 12.00 in po dogovoru. (Info.: 040-299632 in 040-200123). GORICA Kulturni dom: še danes, 20. marca, bo razstavljala slikarka Marina Brumat iz Fare ob Soči. Možnost ogleda med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro. Kulturni dom: v sredo, 26. marca, ob 18. uri bo odprtje razstave društva »Non solo blu« iz Gorice. Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo danes, 20. marca, ob 18.30 odprje 5. izvedbe »virtual-Gart«. Razstavljali bodo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Perko in Paul David Redfern; na ogled bo do 31. marca; informacije na tel. 329-0710577. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V hiši Morassi v grajskem naselju je na ogled razstava slik Giorgia Gallottini-ja, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do jutri, 21. marca, na ogled fotografska razstava Marka Lutmana, Renata Elie in Simona Komjanca na temo pomladi. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila, bo v priredbi Pokra- jinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Sil-vius Piccolomini«. Ogled je možen vsak delavnik od 8.00 do 14.00 in dan pred praznikom od 8.00 do 12.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN V Križnem hodniku Minoritskega samostana je na ogled razstava Križev pot po Piranskih cerkvah. Letošnji križev pot je delo akademskega slikarja francoskega rodu Michela Pocheta, živečega v Rimu. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V knjižnici bo jutri, 21. marca, ob 17. uri odprtje fotografske razstave članov Fotokluba Žarek iz Sežane. SEŽANA Kosovelov dom (galerija Mira Kranjca): na ogled je skupinska razstava »Umetniki za Karitas«. Kosovelov dom: v veliki galeriji razstavlja slike z naslovom »Žarjenje življenja« Mirjam Kocjan. MC Podlaga Sežana: do 29. marca, bo na ogled fotografska razstava »Mladi brez meja«. Fotografije so nastale v sklopu projekta Mejni dogodki na temo povezovanje ljudi z obeh strani meje ob padcu Schengenske meje. Izbrane fotografije avtorjev starih med 15 in 30 let. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3), do 4. aprila razstavlja Polona Petek z naslovom Slike 2001-2007. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Galerija Frnaža (Erjavčeva ulica 49): do 28. marca so na ogled izbrana dela Marjete Pahor. V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5), je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta. Razstavljajo: Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Ju-govic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan La-vrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 26 Četrtek, 20. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC M. SOBOTA O-1/9 ^NAPOVED ZA DANES' ^Povečini bo delno jasno, ponekod spremenljivo. Zjutraj bo ob morju pihala zmerna burja. Ozračje bo čisto in suho. Zjutraj bo zmerno do pretežno oblačno, čez dan delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -7, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem okoli 13 stopinj C. Proti Sredozemlju priteka hladen in razmeroma suh severni zrak. Jutri bo nad Evropo nastalo obsežno in globoko ciklonsko območje. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.08 In zatone ob 18.18 Dolžina dneva 12.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.09 in zatone ob 5.26. A Nad Balkanom in srednjim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, nad zahodno Evropo, Alpami in nad našimi kraji pa je šibko območje visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda doteka k nam hladen in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, le pri najbolj občutljivih se bodo čez dan prehodno pojavljale blažje vremensko pogojene težave. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.17 najnižje -38 cm, ob 9.03 najvišje 42 cm, ob 15.14 najnižje -55 cm, ob 21.41 najvišje 52 cm. Jutri: ob 3.46 najnižje -42 cm, ob 9.34 najvišje 40 cm, ob 15.36 najnižje -51 cm, ob 22.02 najvišje 52 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ............ 5 1000 m ...........1 1500 m ...........-4 OC 2000 m ...........-9 2500 m..........-13 2864 m .........-15 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. M. SOBOTA O-1/9 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo spremenljivo oblačno, več oblačnosti bo v gorah. Ob morju bo pihal močan južni veter. Čez dan se bodo v gorah začele pojavljati padavine. Meja sneženja bo nad okrog 600 m. V popoldanskih in večernih urah se bodo padavine, deloma nevihte, razširile tudi na ostale predele. Jutri bo pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo popoldne pričelo deževati. Pihal bo močan jugozahodni veter, ob morju jugo. V soboto bo oblačno s padavinami, ki bodo čez dan prehodno ponehale. Meja sneženja se bo proti jutru ponekod spustila pod 500 m nadmorske višine. ŠPORT - Protest proti odločitvi Mednarodne nogometne zveze (FIFA). Maradone nadmorska višina v nogometu ne moti Diego Maradona (levo) stiska roko bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu med solidarnostno tekmo ansa LA PAZ - Diego Maradona, po mnenju mnogih najboljši nogometaš vseh časov, je s skupaj s še nekaterimi nekdanjimi argentinskimi nogometaši gostoval v La Pazu, najvišje ležeči prestolnici na svetu (3640 m), kjer se je pomeril z moštvom bo-livijskega predsednika Eva Moralesa. Razlog tekme je bil protest proti odločitvi Mednarodne nogometne zveze (FIFA). Krovna nogometna organizacija je prejšnji teden sprejela pravilo, po katerem mora vsaka reprezentanca, ki bo igrala tekmo na višini od 2750 do 3000 metrov nadmorske višine na prizorišče dopotovati teden prej, če pa želi odigrati obračun nad 3000 metri, pa cel o dva tedna pred srečanjem. Zaradi pomanjkanja časa reprezentanc to praktično pomeni, da na visoki nadmorski višini ne dovoli več igrati tekem. "V imenu vseh Argentincev lahko rečem, da se mi ne bojimo nadmorske višine. Vsi moramo igrati tam, kjer smo se rodili. Tega nam ne more prepovedati niti sam bog, kaj šele Joseph Blatter, predsednik FIFA," je med polčasom tekme, ki so jo pred 25.000 gledalci na stadionu Hernando Siles v La Pazu s 7:4 do- bili Argentinci, dejal Maradona. Zvezdnik je za svoje moštvo na nadmorski višini več kot 3600 metrov dosegel tri gole, na nasprotni strani, kjer so poleg predsednika stali še nekateri politiki, varnostniki, novinarji ter nekdanji nogometaši, je Morales dosegel enega. Z igralci tekme se strinjajo še nekatere druge južnoameriške reprezentance. Tako je Čile že napovedal, da ne bo upošteval odločitve FIFA in bo 14. junija normalno prišel v La Paz in odigral kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu. (STA) rusiJa - Zdravje in denar Moskva se ponaša s kliniko za milijonarje MOSKVA - Rusi so v Moskvi odprli prvo kliniko za milijonarje, ki bo skrbela za zdravstvene storitve, ki jih je trenutno mogoče dobiti le v nekaterih klinikah na Zahodu, je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass povedal eden izmed avtorjev projekta in psihoterapevt Artjom To lo ko nin. Moskovska klinika upa, da bo lahko tekmovala s tistimi na Zahodu in da bo privabila ne le bogate Ruse, temveč tudi milijonarje iz drugih držav, če bodo svoj denar želeli zapraviti v Rusiji. Klinika je kvalificirana kot hotel s petimi zvezdicami, hkrati pa lahko gosti le 50 pomembnežev. Ti bodo deležni individualnih uslug. Osebni programi bodo na voljo tudi posamezni družini ali skupini, klinika pa bo po potrebi organizirala tudi srečanja z vodilnimi tujimi specialisti iz katerega koli dela sveta. Zaposleni na kliniki so se morali udeležiti posebnega izobraževanja. Četrtina parov na Japonskem brez spolnih odnosov TOKIO - Četrtina poročenih parov na Japonskem v lanskem letu ni imela spolnih odnosov. To je pokazala raziskava inštituta univerze v Ni-honu, ki obenem poziva k odprti razpravi o tem vprašanju v državi, ki si prizadeva dvigniti stopnjo rodnosti. Glede na ugotovitve raziskave imajo ljudje, ko postanejo starejši, še posebej redko spolne odnose. Tako 37,3 odstotka poročenih japonskih parov, ki so starejši od 50 let, nima spolnih odnosov. Kot navaja univerza Nihon, ki je raziskavo izvedla v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo, je potrebno k reševanju tega vprašanja resno pristopiti. "Potrebno je preučiti osnovne vidike reprodukcije - pogostost spolnih odnosov - kot nov problem v državi z nizko stopnjo rodnosti," ugotavlja raziskava, ki pa ne navaja primerljivih podatkov s kako drugo državo. Japonska ima eno najnižjih stopenj rodnosti, zaradi česar temu drugemu največjemu gospodarstvu na svetu v prihodnosti grozi demografska kriza. Vlada si prizadeva za bolj družinam prijazno družbo, med drugim z ukrepi za večjo pravno zaščito zaposlenih mater in s krajšanjem splošno znanega dolgega delovnega časa. V Nemčiji odkrili neznani Napoleonov portret KASSEL - V pokrajinskem muzeju v Kasslu so odkrili doslej neznani portret Napoleona Bonaparteja francoskega umetnika Jacquesa-Loui-sa Davida, ki je naslikal nekaj najbolj znanih podob tega cesarja. Gre za nedokončano oljno sliko, ki je bila več desetletij del javne zbirke v Kasslu, pripisovali pa so jo neznanemu umetniku. Sliko so odkrili pri pripravah na razstavo o Jeromeju Bonaparteju, cesarjevemu najmlajšemu bratu, ki ga je Napoleon imenoval za kralja Ve-stfalije, kateri je vladal med letoma 1807 in 1813, poroča nemška tiskovna agencija dpa. David, ki je umrl leta 1825, je Napoleona slikal večkrat. Kasselska slika ga prikazuje v rdečem oblačilu, pri čemer je žezlo le nejasno skicirano, drugi simbol kraljeve oblasti, vladarsko jabolko, pa je nedokončano. Davida so zavrnili, ko si je želel izposoditi obe insigniji, da bi ju naslikal, je v torek povedal kurator razstave Thorsten Smidt. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. marca 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: ans. Iskrice 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici) 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 23.20 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 6 (i. T. Hill, N. Frassica) 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.25 17.20, 19.55 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro 9.15 Aktualno: Garden 9.45 Un mondo a colori - Magazine 10.45 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Šport: EP v plavanju 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (vodi M. San-toro) 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Artu (vodi G. Gnocchi) V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved sledi Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Windy at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis 15.15 Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.15 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (P. Rispo, M. G. Cavalli) 21.05 Film: Sahara (akc., ZDA/Nem/Šp/VB, '04, r. B. Eisner, i. M. McConaughey) 23.00 Aktualno: Primo Piano 23.10 Deželni dnevnik 23.45 Dok.: Sfide- Ambrogio Fogar: un eroe imperfetto 0.35 Nočni dnevnik u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Aktualno: Secondo voi, sledi Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.40 18.50 18.55 20.20 21.10 23.35 1.40 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.50 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: Te per due (glas., ZDA, '50, i. Doris Day) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il Piccolo Lord (dram., ZDA., '80, r. J. Gold, i. A. Guinnes) Film: Hudson Hawk - Il mago del futuro (kom., ZDA, '90, i. B. Willis, D. Aiello) Dnevnik, vremenska napoved in pregled tiska i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful (i. M. Mauzy, K. Lowder, C. Maroulis) 16.50 Resničnostni show: Grande Fratello Nad.: CentoVetrine Variete: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Nan.: Una mamma per amica (i. E. Herrmann, L. Graham, A. Bledel) Kviz: Chi vuol esser milionario (vodi G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: R.I.S. 4 - Delitti imperfetti (i. L. Flaherty, F. Troiano) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik v Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi E. Papi) 21.10 Variete: Colorado (vodita R. Brescia in B. Braida) 0.30 Šport ^ Tele 4 7.00 7.20 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 9.55 10.35 11.05 12.45 13.30 14.00 16.20 18.35 19.10 19.55 20.05 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dnevnik - pregled tiska Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi Domani si vedra Udinesismi, il blog in tv 15.30 Dok. o naravi Nan.: The flying doctors Koncert klasične glasbe Vprašanja Illyju Inf. odd.: A tutto gas Aktualno: La TV delle liberta Nan.: Zanna Bianca Obiettivo lavoro Telequattro: Un'esperienza in Kenya Športna oddaja Aktualno: Carnia, terra d'emozio- 21.05 Film: Legami di sangue (dram., '89, r. P. Masterson, i. G. Giannini, J. Roberts) 22.45 Gledališka sezona FJK - Rossetti 23.00 1.30 Vremenska napoved 23.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 23.55 Aktualno: Stoa LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 0.50 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Gilda (dram., ZDA, '46, i.R. Hayworth, G. Ford) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Crossing Jordan (i. J. Hen-nessy, J. O'Connell) Variete: Speciale Chiambretti, sledi Markette, tutto fa brodo in tv Nočni dnevnik (t Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.45 Risana nanizanka 9.30 Pod klobukom (pon.) 10.15 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 10.20 Nad.: Novi jutri 10.50 Dok. oddaja: Škotsko višavje 11.40 Omizje 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova 13.50 Kviz: Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kratki igr. film: Žrebe in jaz 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. oddaja: Srečanje s Talibi 20.45 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Prikriti nasmešek (t Slovenija 2 6.30 9.30, 13.00, 3.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 12.30, 13.55 Tv prodaja 14.25 Globus (pon.) 14.55 Dok. serija: Michael Palin v novi Evropi (pon.) 15.50 Prvi in drugi 16.10 50 let televizije: tv dnevnik 20.3.1990 16.35 Mostovi - hidak 17.05 Dok. oddaja: Zadnja večerja 18.00 Poročila 18.15 21.30 Eindhoven: EP v plavanju 19.10 Ljubljana: Hokej na ledu (4. tekma finala lige Ebel: ZM Olimpija - Salzburg 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Qui Cortina 22.30 Nad.: 4400 Povratnikov 23.15 Film: Spomini na umor 1.25 Film: Preobrat Koper 13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.50 23.55 0.35 10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 18.45 19.15 20.00 20.30 21.30 22.45 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Iz arhiva po Vaših željah 21.40 Dok. oddaja: City folk Odmev Dok. oddaja Pogovorimo se o... 23.20 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 0.30 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Četrtkova športna oddaja Glasb. odd.: In orbita Avtomobilizem Eindhoven: EP v plavanju Dok.: Telovska procesija Primorski mozaik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 23.30 Videostrani Odprta tema (pon.) Mojca in medvedek Jaka Glasbeni spot Rally magazin Mladi @ -a+e (pon.) 23.00 Dnevnik in vremenska napoved Kmetijska oddaja Naj viža Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Zorko Simičič: Izbor proze (7. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje: energetika; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 danes do 13-ih; 13.40 Malčki o... ; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika;19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru -spet ta dež SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Mercator Ponudba najboljšega soseda v Sloveniji Potica dve vrsti: orehova ali pehtranova, pakirano 500 g, cena za kos 3,13 eur 3,46 eur lercator Trgovska znamka Orehi jedrca, 500 g 3,50 eur Peka~ teflon, easy clean, 35 cm 3,30 eur ■ J- .o- Maslo 250 g Ljubljanske mlekarne, Ljubljana 1,59 eur W - vTce Sadni jogurt 3,2% m.m., jagoda - marelica, 4 x 125 g Agroind, Vipava, Vipava Velikono~na {unka cena za kg v kosu MIP, Nova Gorica 6,94 eur r-* M Velikono~ni podstavek za jajca, ve~ vrst 1,09 eur Ponudba velja. 24.3.2008joZfdoprodaje zalog. Slike so simbolne. Vabljeni v: