HHhBB^^BWB [p k9 g'Jüscli® PBai(rtoirij@Lte@ mum® »«raop L&XM Mmjß odi Ms Gora, ki ti vzame pol neba 310 Borut Korun V neznanih soteskah Unna 317 Pavle Kozjek Čihulova pozimi 321 Danilo Cedilnik V zanki svetlobe 323 Ciril Zupane Nova planinska pot Postojna—Pivka 326 Nada Kostanjevio Zakaj pa ne? 328 Stanko Sreš Čudoviti Čaven 330 Ni ko Zu raj Čez Pohorje 331 Silvo Kristan Iz teorije za prakso 333 Društvene novice 337 Verstvo naravo 346 Iz planinske literaturo 349 Alpinistične novice 350 Razgledi po svetu 351 Na kratko ... 353 Naslovna stran: Krn Barvni dia Z4 X 30 — Foto Ardreja Pckliij »1 J WM Lastnik Planinska zvezo Slovenija. Ljubljana — Glavni In uduavorni urednik: Marilon KrlSoii. naslov: tlJUC Ljubljana. p. p. 4Z Bi 109 Ljubljana. Uredniški odbor: Ing. lomaz Banovec ino Jene? Bizjak, Aleš Doberlet (fotografija), Slanko Hribar dipl. oee. Boži dar Lavrič prof. Cvgen Lovšin, pml Tine Orel (tehnični uradnik). Iz»k Osoin k. dr. MIhe Potočnik. Nada Praprotnlk (varstvo narave In okplla), Joni« Pretnar, p of. Janko navnlk. Fran«! Saveno. ing. Albert Sušnlk l ««.jgralila . Franc Vege nlk. dr Trmi! iVraber — Naslov: Planinska zveza Slovenije, C1001 Ljubljana, Dvorakova 9. p p 214 - Tekači račun pri SDK 50101-678-47MB, lalefon 212 553. - Planinski Vrtstnik izhaja praviloma vsak mesec. Letna naročnina 350 din plačljiva tudi v dveh obrokln. z« tujino 55U d n (20 S). Reklamne,j« upoštevamo dva meseca po «nI" i lavi Ike Spremembe nasitiva javljajte upravi glasila; navedite vadno tudi stan naslov s tiskanimi č-kami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pismene odpovedi do 1 docemlira za prihodnje leto. — Rokopisov in slik ne vračamo. — Tinka m klišaje izdeluje TIskarna .Ju?« Motkiič« v Ljubljani GORA, KI TI VZAME POL NEBA (Priložnostni intervju z vodjo VIII. odprave na Himalajo Alešem Kunaverjem In načelnikom KOT G pri PZS Tonetom Škarjo.) Aleš Kitnaver je bil vodja jugoslovanske odprave LHOTSE 81. kot smo velikokrat b aH v S informativnih li7ih. v časopisih, slišali na radiu h videl. jateM In tako je zdajle priložnost, da se z njim pogovorimo o konkretnih rečeh O odpravi, zanimale nas bodo predvsem tiste konkretnosti, k, sicer silijo ze v n«Jelna vprašanja ko govorimo o odpravah. Zdajle, ko imamo pred seboj se sveže zadnje, osme odprave na Himalajo, pa je taka priložnost kot na ase. sa| nam bo pomagala premostiti prenekatero še premalo jasno izrazeno mise . premalo r« loženo deistvo ki se je nehote vtkalo tudi v niti javnega mnenja, In torej za dejstva pomagajo razraščati vödanje o tej vrhunski dejavnosti jugoslovanskega Aleš^naver namreč kot vodja V. JAHO na Makalu in VIII. v J steno Lhotseja združuje v eni osebi nov koncept v uveljavljanju odprav v tuja flor,wa k.d odprave začenjajo reševati take probleme na alpinistični način. Preprosto bi to na/rzeno ugotovitev mogli razložiti takole: ALES KUNAVER: Aininizpm ie recimo Imel na vsakem geografskem področju dve lazi, najprej osvajanje vr ho v, n al o pa osvaj a n?e alpinističnih problemov. Jugoslovani smo prvo faze> v H, mala ■ zamudili, zato pa poskušamo v drugI fazi svojo navzočnost v alpinističnem svuiu izp.^ na ta oovsem alpinistični način. Zavoljo tega se torej lotevamo takih problemov prav zda ko so te neznanke še odprte, ko so vroče, ko so zanimive n ko navsezadn e reševanje teh prcAlemov. to je plezanje v velikih stenah, tako našemu ap.mzmun tudf naši deželi prinese določen ugled in opraviči njen obstoj v družb, alpskih narodov. Tule pred nami je fotografija Lhotseja. to jc mogočne gore, ki je mnogi niso videli od blizu. Ali bi jo nam na kratko komentirali' Namreč na gori so vrisane tudi smeri z različnimi oznakami. ALEŠ KUNAVER: Oznaka da ie to mogočna gora vsekakor velja.' Posebej za nekoga, ki pride podI njo z namenom da bi preplezal to 3300 metrov visoko steno. Taka stena dela zares s len vtis Ta vtis predvsem pa njegove posledice, premagovanje teh posledic na gori predstavlja pomemben del pleza čevc naloge. Pa tudi enega najtežjih bremen, ki so utrtc-ževalf č?^ odprave To je GORA. KI TI VZAME POL NEBA. ko sto,is pod njo, drugo Južna'stena SSLfT ÄT-Ä^-iE ^.fira. leta ,962 pozimi SS^o prava utopija. Nobena gd pa ni Zr ot;ster3dobia že nekaj Obiskovalcev, ki ^o se v nji poskušali - s temi Doskusf pa ie dobila tudi različne atribute - je nastopil čas da se z n o spoprimemo g£5Sas ^•^ä'ÄÄ-S: zahodnem dX stene. Ta smer pa ne pelje nikamor. Konča se v previsih, k. ne delam E'ttgrssaJS^^rÄJTtÄÄresssj^^ »r ~ M?'■S.StÄl'V r«ll6nlh vidikov,. Pleza» vidik J. Iskal üllp» v stonl liki.l serake. torej liste sektorle stene ki pomenijo neMJ.n tabu. Äfe "JSfffSifsfts ÄtSffKÄ z A smo oriDravfli kot rezervno var^rlto In sicer za primer, ki se nam je v resnici dogodU Bazno taborišče 5200 m roto Aleš Kunaver Tovornik — Vonja Matijevec Foto Aleš Kunaver po svetu dogaja. S tega načrta zdaj lahko sledimo tisti smeri, ki nam ie rabila za jglavno, ko sniojo v resnici tudi preplezali le s to razliko, da v zgornjem defu nad taborom VI. razen^prve tretjine iztegnjene črte - ni preplezana. Tam je bU potrebcnše prestop Čez zgornjo polovico skalne stopnje in potem vzpon po snežnem razu na vi sni greben, od tam pa na vrh. Lhotse ie torej vendarle gora z velikimi neznankami, čeprav bi zdajle morda lahko celo žc rekli; da so nekatere neznanke postale že znane; to je gora, ki nekako izziva in je pustila še nekaj odprtih vprašanj. Odprava je Slana pol. z n«Oflo. da opravi delo. kolikor bi ji ga pač naložila sama J stena Lhotseja. pdpiava je to delo opravila in se je morala zavoljo vremenskih razmer ki so pac pogojene z goro in vremenom, vrniti predčasno. Ali razmišljanje k, smo qa povze i po vsebinah dnevnega tiska, predstavlja pravilen povzetek al, pa sc vendar e p evec oklepa vsebine Iz novic in informacij, ki smo jih lahko brali, poslušali in gledan v neših javnih Informativnih občilih. ALEŠ KUNAVER: Mislim, da je definicija pravilna, vendar pa bi sam še bolj poudaril izrazito željo pa, no samo željo tudi cilj odprave, da bi potem, ko smo steno prepleza I, stopili tudi vs&srst äw ÄÄ anovstj ÄÄiÄrri v-9Yfi izredno odzLa na Ja taka dogajanja, ki se odvijajo v tujih goren-ih, .n v katerih sndeluieio naši alpinisti. To veliko zanimanje zasledujemo ze vrsto let nazaj^ predvsem pa je poraslo z Mount Everestom. Vi delujete tudi v j^^lovanskem o rost oruin zu naj n a š i h meja. zato naj vam zastavimo se tole vprašanje: Kako pa bi v? mogli oceniti, morda v obliki krajšega povzetka, to pravtor opravljeno delo saj ste mu navsezadnje prav vi sami sledili v vseh podrobnostih in mu narekovali celo smer? ALEŠ KUNAVER: ar^i-ss »s« äääää SÄ E? o?nn »H kar želim povedati, pa je predvsem ocena naše alpinistične muci j|e Monn? Everesta klTe zato'da so plezalci zlezli na njen rob in potem na vrh Fveresta teTa a ka o em miS odprav! Kakšne odprave so to bile vzemimo samo 312 morda drugi. Taki smo prihajali v tabore Foto Aleš Kunaver Pavel Podgornik in Filip Benee tovorita oprema za tabor 4. Spodaj desno tabor 3 Toto Aleš Kunaver Načelniku KOTG pri PZS Tonetu Škarji velja nadaljevanje pogovora ki je povezano z ugotovitvijo, pravzaprav z dogodkom, ko je osma jugoslovanska odprava v J steni Lhotseja opravila svo|o nalogo in ko je bilo to dejanje, k. je ustrezno odmevalo tako doma kot v tujini. Če jo torej ta dogodek rcsn.cno odmeven, potem prav gotovo zasluži svojo pozornost tudi na straneh Planinskega vestnika in pa seveda komentar »Iz prve roke«, torej komentar iz vaših ust. TONE ŠKARJA: 1 stena Lhotseia velia trenutno za glavni problem v Himalaji. Problemi se pač pojavljajo vedno znova kot jth narekujejo sposobnosti alpinističnih odprav in sama tezavnost pa nal si bo to doseči vrh gore a i pa preplezati se neznano steno. In tako lahko rečem. Sa^mo zclel? s tem. da preplezamo J steno Lhotseja. rešiti enega velikih problemov v Himalaji. No, in ko smo spremljali delo same odprave, smo ze od začela, ko so začela prihajati poročila, imeli vtis. da so Imeli izjemno smolo z vremenom. Uveljavil te I pač c k onski tip vremena, ki pa ima zato mnogo več padavin za razi ko mogoče od Everesta ko smo bili zelo občutljivi na severozahodni celinski vete tu pa veter ne Bi veliko škodovati, razen morda v zgornjem delu. Veliko bolj na škodo je šel sneo saj sc zavoljo hude strmine ni mogel obdržali in je ze vsakih novih pe. cen-Umetrov'pomenilo zoprno usipanje to Pa ovira plezalce pri delu celooarozajihmi tabore in tako napre|... Ne nazadnje pa tako vremensko dogajanje zelo ubija voljo pri ljudeh, kar se je recimo pokazalo pri nekaterih m.ajših a pinistih. Svetovne alpiniste je Lhotsc najprej kot gora, potem pa tudi kot stena dolgo časa prUcgoval (pravzaprav jih pritegi.|e še danes]; vi ste bili kot vodja odprave na Mount Everest zelo blizu le gore in ste imeli v tem primeru podobno priložnost kot mnogi člani drugih odprav, ki so se znašle tu žc pred vami, da ste to goro mogh tudi osebno oceniti in vam je ustvarila morda tudi določen osebni vtis/ TONE ŠKARJA: Sama nora ko jo gledaš z Everestove strani, nI nič posebnega in dejansko Lhotse južni vrh dobesedno pomeni - južni vrh Mount Everesta. Toda dva dni pred baznim taborom, ko oreš skozi vas Feričc, tedaj je pred teboj južna stena te gore, k je približno poldruq dan oddaljena od tebe. Torej, kako bi dejal, to je stena, ki delu a zelo ne h i m a I a j s ko, rekel bi, da deluje celo alpsko, tako da e kar ne mores vskladti s Us ti m oko H e m Izjemna je zaradi svojih strmin, zaradi velikih odlomov ciste skale Ko io oa na ančneie ogleduješ, pa seveda le vidiš, da ni povsem nemogoča Vsak ner e š I j i v p robfem se od blizu spremeni v niz rešljivih problemov Torej see podroben študij da oceno, ki ustvari upanje, da je mogoče to steno tudi prep eza . Odprava, o kateri ie qovora, je to možnost izkoristila do potankosti, saj je steno podrobno preučila po fotografijah, pa tudi izvidnica, bila sta to Marko Štremfelj in Nejc Zapbtnik, je dala dSstoprijemljivh novih podatkov Vse to je ustvarilo možnost, da so predvideli smer ki je skoraj popolnoma ustrezala dejanski smeri, po kater, naj b, odprava steno' preplezala. Seveda so zraven prišteli tudi možna presenečenja, ki naj bi j.h povzročile tako imenovane objektivne okoliščine, kar naj bi pomenilo tudi nekatere možne variante, po katerih naj bi vendarle vsaj v glavnem dosegli svoj cilj. Zal so himalajske norme še vedno take. da je treba doseči vrh gore. Bo se pa to gotovo nekoč spremenilo, kot se je to spremenilo v zadnjih 100 letih v Alpah Vemo in tudi brali smo, te informacije so izredno dobro delovale, da so svetovni problemi osvajanja vrhov nekako že zaključeni, da pa je še dosti odprtih problemov ki ne pomenijo zgolj osvajanja vrhov, ampak ze zadevajo podrocjc alpinističnih problemov kot takih. In ravno ta odprava je oila ena izmed specialno Yn'ntetirnih ki nai bi se lotila enega takih problemov. Ali lahko potegnete podobnost med odpravo, ki ste jo vodili vi s sedanjo ki jo je vodil Aleš Kunaver, in morda tudi s prvo prihodnjo, ki jo ima komisija KOTG šele v načrtu? TONE ŠKARJA: Zahodn del Evresta je silno dolga klasična tura, kot vemo, z modernimi plezalskimi težavami seveda ki so predvsem v zacctku izredno zahtevne, torej celo take. kot j.h mrmMioben drug osem tisočak pri svojem vstopu. Potem pa si slede premor, z lažjimi m tež imi prehodi, dokler sc tisti težji ne potegnejo prav do vrha. tja do tistih pete Ltoonie v S osem tisoč šesto metrov. Sneg pa v tej smer. n, predstavljal bistvene Ä Veter namreč z grebena sneg odpiha in šele izjemne količine bi utegnile bistveno zavreti tak načrt. predvsem zavoljo izredno nevarnih plazov Pri Lhotscju je pa to povsem druga stvar. Stena se vzpne v enem samem zamahu od tal do vrha In je zelo strma, lako js strma, da se sproti prožijo že manjše količine snega. Obe ti odpravi v J Ä Lhotseja in na Mount Everest, predstavljata v organizacijski obliki še pravi klasični odpravi, ne glede na to. da je ta druga reševala alpinistične probleme v steni ÄTt3 5BiJe lskala- nor pristop na na'viÄ'° 90r0- Klasični sta v tistem pomenu 11» -.^Je organizacija še v obliki piramide, torej da se gradijo tako materialna osnova kot človeške zmogljivosti tako dolgo, dokler ta vrh ne doseže pravega vrha Ube pa sta v tehničnem smislu ekstremno težki smeri. Problem, s katerim se ukvarjamo v temle trenutku, je področje, kjer pravzaprav še nismo nič naredili — podroae orqa-nizacije tako Imenovanih žepnih odprav v nekakšnem alpskem stilu. Vzemimo p?vl primer iz nasepa programa — J steno Dhaulagirija, 8167 m. To je 3500 do 1000 metrov visoka stena, v spodnjem delu s precejšnjimi tehničnimi težavami, zgoraj pa ja s cer nekoliko poloznejša. zato pa polna objektivnih nevarnosti, kajti vsak sneg je lahko noÄ'tnt, T000* ia^'KMer,je ftena mani raz«lenjena. V taki odpravi pa bi delo tPakn 1 hf nnf p * l bll° bl ,ih žest nlfi veS' bi neiPrei op^mili vstop v steno n« KI mL^ ^"'1' nekaJmetrov vrvi In jih pritrdili v spodnji del stene, potem pa bi se umaknili se akllmatizirali na stranskem grebenu. Hodijo gor In dol zato da bi se navadili na višine, potem pa gredo ob prvem lepem vremenu preprosto drug za n Ur,',i . TJh-d,° tisVh k0 Jc 3tena ^ iz ledu in snega" s slbol pa nosijo lahke šotoreke za bivakiranje; tako tudi v steni prenočijo in tako gre napre do vrha. To so odprave, ki so precej manjše In imajo dvoje prednosti: predvsem so precej cenejše pa mnogo manj vzponov po nevarnem področju zahtevajo tako da če rečemo, da so na Lhotseju imeli Izredno srečo, ko so nikomur nI zgodilo nič zalega pri tem kamenju in plazovih, ki so leteli s stene, je tu tekih možnosti manj ker je tudi vzponov v taki sten,, žepna odprava pa ima po drugI strani seveda manj 'ZVŽ V, fov;e3k' s" ukot v malcrialu, tako da je uspeh odvisen precej tudi od okoliščin, 2e do.gotrajno slabo vreme tako odpravlco onemogoči, kajti možen je zaoli en sam juris medtem ko pri klasičnih odpravah obstajajo možnosti dodatnih vzponov seveda, ce kljub temu niso razmere v vremenu take, da tudi te možnosti ali bolje — prednosti ni mogoče uveljaviti. ' Zdaj bi lahko že strnili vse, kar je bilo povedanega v tole ugotovitev: V prlhodnie bo nase odpravarsko življenje vsebinsko drugače orientirano, čc smo vsebino prav razumeli. Če vzamemo te različice med odpravami na Everest in odpravo v J steno Lhotseja m recimo, da upoštevamo tudi tiste odprave ki Lestve in fiksne vrvi v Daljnogledu v * i Foto Aleš Kunaver 315 lih šele načrtujete, potem Je vendarle šla ta odprava 3 svojim načrtom na pot in je ta načrt tudi do kraja skoraj opravila. Edino v nečem nismo še povsem dorečeni, namreč v razumevanju celotnega poteka ne samo te odprave, ampak vseh odprav, ki so doslej šle v takem stilu, kot Je recimo šla. da vzamemo za primer odpravo na Mount Everest, lahko pa sem prištejemo se poprejšnje. Makaiu. recimo, Kanqbacen in tako naprej." In če ni ne kraju tudi pričakovanega rezultata, potem se navadno začnemo pogovarjati o različnih dvomih Se vam zdi, da so taki dvomi, ki navadno vsebujejo različne Inačice v razčlembah o uspehu ali neuspehu neke odprave, upravičeni? Predvsem mislimo tu to, da gre v vseh teh primerih za včasih tudi nemogoč človeški napor. TONE ŠKARJA: Moaoče je treba včasih »uspeh« nadomestiti z besedo »dejanje«. Popoln uspeh pri Lhotseju bi bil po himalajskih merilih takle: »Povzpetl se čez J stepo na vrh Lhotseja.« Povzpeti se čez steno na njen rob in ne na sam vrh je v alpinističnem smislu, kot ga pojmujemo v Alpah popoln uspeh. Po drugi strani pa je res, da je Himalaja zanimiva tudi po svojih izredno visokih vrhovih. To je slejkoprej ena njenih glavnih zaninmvosti in zato Je nekako logično, da so himalajska pravila taka. Tisti, ki bo uporabil ta himalajska pravila, bo skušal preplezati J steno Lhotseja po naši zamisli, da b. dosegel cilj torej vrh Lhotseja ln to po središčni smeri, ne po varianti tako, kot je stono premagala nasa odprava. To ie vsekakor drzen načrt in je po dosedanjih rezultatih tudi tak, da ga lahko ocenluiemo za mednarodno pomemben dogodek v alpinističnem smislu, posebej še glede na vse dosedanje poskuse, ki so znani kar 25 let nazaj, vendar bi k vsemu temu radi dodali še tole ugotovitev, ki je pač pomešana tudi s kančkom vprasanj-skeqa prizvoka: zdi se nam. da je trdna kontinuiteta alpinističnega delovanja na tem področju nujna, da je dela opravljenega precej, da pa nekaj poglavij v tem začetem delu še nI do kraja izpisanih. Ali ne bi bilo škoda, da bi tako delovanje kakorkoli preusmerjali drugam ali pa ga mogoče celo skusali zavreti? TONE ŠKARJA: Teh tendenc jc precej. Po vsaki odpravi, po uspešnih, po manj uspešnih, se pokažejo prizadevanja da bi se odpravarstvo tudi nekoliko skušalo zavreti. Vendar pa je tole res: če smo priznali, da je alpinizem eno izmed naših področij, s katerim se v mednarodni areni dokazujemo, ko se merimo z drugimi, potem je pac Hlmaiaja tista glavna arena, kjer ne bi smeli manjkati. Vprašati sc moramo le tole: Ali med alpinizmom kot ga gojimo doma. pa med tem, kot ga zahtevamo na odpravah res tud, vzdrzujemo ^ebne kakovostne povezave? Morda je prav v teh zvezah nekaj lukenj ki bi jih morali P°^ati morda s sredstvi, morda pa tudi z drugimi koncepti in z drugačno organizacijo. Plezamo v zahtevnih smereh v Alpah, Ameriki in tako naprej nimamo pa zimskih vzponov v Alpah, nimamo zahtevnih vzponov v Pataaoniji, v Južnih Andih, v Kanadi.. To nam pa manjka. Manjka pa nam to zavoljo tega. ker gre tu vedno za vprašanje sredstev, ki bi iih v ta namen potrebovali, saj gre navadno pri teh projektih res za najmanjše odprave, ki pa terjajo kar precej sredstev. Naše financiranje pa je za zdaj še prcvec razdrobljeno. Ves odsek qre na primer raje poleti v Centralne Alpe. se pravi štirje1 dobri alpinisti pa petnajst malce slabših, ko hI lahko ta denar združevali prav za bolj šlrokopotezne projekte. Tu je zda] tisto, kar lahko rečemo, da je pretrgano, da ne deluje. Zavoljo tega smo morda priča azmeroma poznemu prehodu na žepne odprave, ki pravzap av sele bodo Ter nekako nismo vajeni, da bi v ekstremnih pogo Ih de ovala ena sama ahm« dve navezi. Drugod jc to že dlje v navadi, mi pa smo alpinistično uspešni za zdaj sele v klasičnih odpravah. Se nravi razlog za to, da se konccpt odprav takorekoč menja, je tudi ta, da so take žepne odprave tudi finančno bolj zanimive. Po drugi plati pa je ze sam razvoj odprav narekoval potrebo, da ne gremo vec v velika podjetja, ampa* v manjše žepne. TONE ŠKARJA: Točno tako. Mislim, da imajo alpinisti več od žepne odprave in je v takem .Primeru Shov osebni delež mnogo bolj »merljiv«, tore| bolj očiten. Pri veliki odpravi se posameznik preprosto utopi, porazgube se tudi njegova delanja ki jih To zadnje pa vznemirja predvsem mlajše alpiniste, saj prihaja do lazočaranj m tako 316 naprej. TONE ŠKARJA: : Cl'el 'nIÄ^ ÄTÄ80 " Na Planinski zvezi Slovenije dne 3. junija 1981 V NEZNANIH SOTESKAH UNCA BORUTKORUN ips^^ kl* tia'kjer "^"ää-ä ä ar: kää članka si je reko ogitTo ogado.aTpežfnboli ln P^bnem. Pisec pri marsikom preveč previdnosti Tako 1 M^^Jh njeg°V° P'Sanje vzbl,dil° kasev iz Bihača organizirati skSplnlfki ffz^^^J^^^.^0 ka'a: s kopnega pomagala premagati nevozna in npn Ahll« ^!, alpinist čn mi pripomočki že ogledal korita na Soči in Koritnfci bi M tal th [°a 31 Je ,kd? od bi'alcflv Grozila pa je še nevarnost dmgaÄ povsem presahne. Če se ti zgodi da naenkrat fmLniK ! rB*ica nekJe sredi soleske ki te nosi skozi soteske, nenadoma - tSkoTreme Ä SÄ1"VT9 ,hitri ka^k< romaš s čolnom na hrbtu po neravnem ln s skalami cc lako čina daleč naokrog le znoj. ki ti life s čela nomJn? tn htin d"U Ce 'e "dina Popotovanja. Ostane ti le še uoane X ^ bistveno spremembo v načinu - (domačini mu p avljo Cr^ v/ebi Ä8ri!.^imU,CI1 do velike^ pod njim. J J kJei bos lahko nadaljeval pot v čolnu, ne pa Proti strmim stenam.^^ Äf WJÄ'Ä^-f K igfssiisgÄai vode tak podvig ne bi smel biti nemogoč. .. . Odločil sem se da se bom poskusil z Uncem, vendar ne dober teden pozneje Z Avstrijci. metrov neznane soteske. . . .i%rJ! m navsezadnje- do Martin Broda mc je čakalo še precej ovinkov. Todazgodilo se n. nič posebnega. Ce jc voda še tako ^a in butala ob skale ln se zaganjala v stene, posebne moči vendarle ni imela m bil sem zlahka kos. Po neka, kilometrih so je izza vseh brzic, pobočij, skal in tolmunov izvila podoba prelep e ^ a m otne^l oh n e R e k a se je spet umirila.postala je globoka in zelena^ Sočno zelen, trnvniki do katerih so se pasle ovce in me radovedno gledale, vrbe. k so namakale veje vre ko ' odd a he ne d rob n c h i š e ob robu gozda, vse je b.lo podobno ilustracijam Iz kake stare pravJS knjige. Sel bi na breg in lege! pod vrbe. pretegnil b, se ,n se izročil 318 neka Unac Foto B. Koiun Avtor sestavka na reki Unac Foto R Korun £ je žarelo nad to samotno deželo in se iskrilo v gladini reke, toda preganjal me je cas. ta banalni razlog, ki nam kvari in greni vse življenje. rfc bM° ,živc.duSe: Pae; t?1" naprej ob bregu Je bil moški. Zaveslal sem k njemu Opazoval me je mirno, kot da bi se tam vsak dan kdo vozil v čolnu in nisem si mogel J, ° tem PpvPrašal. Njegov odgovor ni zamajal mojega mnenja o -prvo pristopnistvu«. Po njegovih besedah sem sodil, da je Rastaka, tako je imenoval dolinico z vseh strani krepko odrezana od sveta. Kljub temu, da je avtomobil neprimerno boli ÄJ^r'T9^0 sredstvo, kot je kajak, ga je v Rastaki slednji prehitel z avtom J° na te98' SS b° prvi pripeljal v njih°vo dolim> Videti pa je da ta trenutek ni več daleč. Tako bi dejal, če bi sodil po tem kar mi ie pripovedoval neznan možakar ob reki. Baje že načrtu ejo cesto, ki bo Drvar povezova a z Martin Brodom Tekla naj bi skozi sotesko. Lepoto tega dela Unca bodo tako žrtvova-val. napredku, katerega pridobitev je med drugim tudi ta, da imamo več časa In dejana za uživanje takih naravnih lepot. Da si ljudje ne znamo graditi takega sveta, v katerem Sovt:tKi'cScirr n8m 16 ta SV6t ,n n"S* ŽiV,lBnje tudi ,epo' seveda ne vsekakor zasluži pomanjševalno obliko, kajti kar kmalu potem, ko nohnr. f K in ^ moškega ob bregu, so so izza zasanjanih vrb prikazala strma pobočja. c= c jf L "ne. m k,0lJe dejal doma5in' so me prave težave šele čakale. Navadno ILl „ K?ki ZpC,nT ludl ,brzice' ,vendar Pa u™c »i pokazal znamenj, da bo pospešH ! J'b !"0' B,l° je' k<* da se obotavlja zapustiti to mirno dolino, že so me sorejela z.grmovjem poraščena pobočja, reka pa je ostajala mirna In globoka, nobeno šumenje ni naznanjalo, da bo Unac pospešil svojo hitrost r,"-rTli P0b°?ji Sla krož,.la ,orla' Mirno in nös,iäno sta vijugala svoje kroge L«. c^Se 5"Si5 30 P°d ns,bom 5olz?" redki P'jhasti oblački. Vse |e počivalo v popo* danski soparici, ki je migotala nad reko. Nekaj nI moglo biti v redu s tist m bilo je. kol da je to zatišje pred viharjem Zdelo se mi je. da skupno z vodnimi hlapi V3taia iz reke tudi neka bojazen in pronica vame. Potem pa je iz tega tihega sveta jel prihajati slaboten šum. Bilo je kot rahlo mrmran e reko ki se prebuja iz sna. Še nekaj ovinkov in šum je postajal glasnejši, vse bo izraz t Odbijal se je od vse bolj strmih in vse bolj skalnatih bregov, dokler se nisem znašel' pred podobo kaotičnega gibanja in bobnenja. Nekaj metrov pred menoj je reka Prelom ^v s'ole'ski je moral biti globoko tam nekje med dvajsetimi In tridesetimi metri. n=ka se je zlivala čez njegov rob. polzela skozi razpoko v skalah, tekla po gladkih skalnatih ploščah In spet padala v glohok, temen tolmun. . , m( Zlezel sem na breg, po skalah priskakljal do slapa in ob mem navzdol do ostankov starega mlina ki se je skrival pod steno. Poten, sem se vrnil po čoln. Na desn, stran, reke le bilo nekaj metrov više mogoče brez posebnih težav zaobiti nevarno mesto Z več truda pa bi šlo tudi čez skale ob slapu. Čoln sem porinil v tolmun in s, Do I g cf s e' s eve d a° n i s e m° s m e I muditi, kajti sončni žarki so žc sumljivo poševno vdirali v sotesko ponekod sploh niso več dosegali njenega dna. Odveslal sem naprej in kmalu je besnenje reke zamrlo v daljavi. Upravičeno sem po neki ustaljeni logik, pri; čakoval, da je vrhunec vožnje, njen najtežji del, že za menoj in da sem si zasluzil da b, se čimprej pojavila široka dolina Une. Zal pa se rekla ni menila za moja_ pričakovanja VMuoanjo isoteske ni in ni hotelo biti konca. Kmalu je sonce sijalo le se po vrhovih bregov, dno soteske pa se je začelo zagrinjati v mrak. Nenadoma se je reka spremenila. Ko sem mimogrede pogledal na gladino, po kateri jc drsel kajak, bi skoraj pomislil, da me jc neznana sila prestavila na nato drugo reko. Za h p sem si skoraj pomel oči, kajti reko pod čolnom ni mogla biti LJnac. Vode je bi o zdaj mnogo več kot prej. reka je postala velika in globoka, njena voda pa bistra in Zavesta!' sSm^Oti toku. da bi ugotovil, kako se je vse to zgodilo Na srečo je bil Inovi* Unec sorazmerno miren, da sem se lahko prebijal od zavoja dei zavoja. .dokler na desni nisem zagledal visoke stene Tam se je reka razcepila. Levo jc sumlja^ Unac desno tik ob njem pa je izpod stene vrela nova reka in se takoj zdruzila z Uncem. Sredi mraka, ki je objemal strma pobočja, me to rojevanje reke. ki je drhte prihajalo iz zemeljskih globin, ni posebno navdušilo. _ . _ ., . . . . Končno se je soteska kot odrezana končala. Ozek trak ugašajočega neba. ki je doslej ločeval vrhove obeh pobočl|, se je razširil v večernje nebo. Skale v raki ao ae začele zlivati s temnimi obrisi bregov, meje med n imi in vodo so izginjale. Pravkar rojena reka pa si je pred združitvijo z Uno očitno zaželela še nekaj dokazov za svojo življenjsko moč zato e na vso silo pohitela proti niže ležeči Uni. Ustavil sem se pred skalama skoz katere se je stiskala in penila divja rckaL Ni me mikalo, da bi se a konec še okopal v ledeni vodi. zato sem zlezel na suho in vleke co n okrog skal. Vse je šumdo in se prelivalo in ko sem za skalama spet zlezel v kaiak. nisem opazil, da le malo napre; reka še bolj zdrvela. Hitela je naravnost v n.zfco, iz vode strieco cer. na toterl sem obvisel kot pijanec na aostilnlškem plotu Kot pijanec sem bil tudi jaz varen le tako dolgo, dokler sem se oklepal svoje opore. Razlika med čerjo sredi reke m med gostilniškim plotom pa je med drugim tudi v tem, da se skale res ne mores neskončno dolgo držati. Odrinil sem se torej od nje. reka pa je mojo vrnitev v njeno naročje prav i egostoljubno sprejela: zasukala je čoln in me potopila v penečo se vodo. Drge aloč od m?aza sem med plavanjem nekako uspel potisniti čoh k bregu v mirno vodo Nisem se pustil prestrašiti. Izlil sem vodo iz čolna in se vrnil med valove, ki so še še nekaj časa poigravali z menoj, potem pa se je reka spet nekoliko umirila, laqleda sem obrise mostu in postave na njem. Slonele so na ograj, ,n zrle v mrak od koder bi se moral prikazati. Trenutek za tem pa se je nekaj rok vzdignilo v pozdrav. ČIHULOVA POZIMI' PAVLE KOZJEK Se enkrat pregledam, če imam na sebi vso potrebno opremo. -Daj mi še krcmpelic pravim Zoranu, čeprav ga poleti tukaj nisva potrebova a. Pred nami fi nrv Sžiih nfÄp krušljiva zajeda - kamin se tu izgubi v navpičnih p oščal^Tn £ previsih, Pog edam Zorana, ce me varuje, in se nerodno skobacam U snega na bojišču v poševno plosco nato pa naprej do zavozlanega prusika, ki ste qa pustila v sS vvotlttZt^riePdtV5 etl- Smer,drŽi naJev0• nat0 "h velikanskim kleščam so se mrav obotavljanja zaganjali vanjo; obešali so se ji na noge in zadek, črna pa Je fÄnfi V3e strani; brani'a se,je loqotno' da ža seb°i Pečala polno zvijajočih se pre-Knmi ni "a3pu0tnlk0v; ,eplala ,jih i®' bliskovito se je obračala in jih metala s sebe S nktn%JrLJneinft l-°ireSla' ŽP 80 Se drU9e p°9"ale nanJ° ter Pokrile lesketajoči oklep. Srdito je odbijala napade, se poganjala sem in tja v trope nasprotnikov vsa obgrizena m vedno bolj utrujena, da se je nazadnje začela umikati iz živega n I , i T"' »UbeZ,Bla ,e V IT' ki >ti oklepa:a krog svetlobe, teptala nasprotnic .f 'S %°tr1fa,V?riSekala,pD "J4h- da Se ie le še nekai posameznih'mravel mnoao mrtvih PjLu^h SVeIlf]bL Za sebü' ie P"*ti,a vrtinec besnih rdečk in mnogo mrtvih in pohabljenih napadalcev. Vešča pa je še vedno z mučno vztrajnostjo udarjala po tleh s težkim krilom- zviiala m je in grobi« z nogami v krčevitem teku na mestu. Tik nad njo pa se e ob nabralo jezero vročega voska, ki je počasi topil robove kraterja V žarki Svetlobb zaocega ognja nad seboj so gomazele množice mravelj: prekrile so pobočia čez grude prst, so vlekle ožgana trupla „i stotine čeljusti je skušalo odvleči opletajočo Sale. Sve,lordece cestß Neprestano so tekale' sem ter tja. se stS in Naenkrat je rob kraterja popustil. Vroče jezero ga Je pretopilo in kot lava steklo čez rob. Vosek seje neslišno razlil čez strjene kaplje pri dnu sveče, spo zeT J^po tleh rnraPnlniV0SaSt,Se je -V Curkih rfle"a p0 šfi preden se'je vosek'ohlad i Je preplavil vesco In množico mravelj, potem pa obstal sredi toka, ter se strdil v toplo debelo gmoto. V svojo motno prozorno negibnost jc vklenil vse na svoji po iBtfJBÄ« kaZal Sk02i ves Prekrit z vklenjenimi nircUftCOmnnr|aVe'J -S°Dfe °b r0b0vih bel° lave- Panično so begale okrog, do plena v v JfnT PMifle S,° P,° top11 rnotm P°vršini, vosek umirajoče sveče pa se je nnvn hloHrl i curkih razlival čez rob. neslišno je goltal vse p ed seboj In nalagS nove bledo rdeče plasti na motno veščo. Veje so šumele "diagai Plamen je postajal moder; tako nizko pri tleh se je opotekal, kot da bi gorele nrude prsti. Teman z,d noči se Je razmikal in krčil ter vedno bo j stiskal krog svetlobe sence so se nemirno premetavale po tleh. Po šotoru so tiho pada e dežne kaolie' Zbirale so se in polzele po najlonski strehi. V zamirajočem krogu svetlobe so se opotekale trume rdečk. Prebijale so se čez jarek v katerem ie naravi« K aU fSÄ J,h je P0Ž,rala tema Ds?ne kap!j* na «ÄASSS?: nemirni svetlo ie m0de; p.lam!n nfe,1.krat vztrepetal, za trenutek svetlo zažarel In zamrl Žareča vrvica se je zvila m očrnela. in tudi dežne kaplje so ugasnile Ničesar več nisem videl. " 326 NOVA PLANINSKA POT POSTOJNA-PIVKA CIRIL ZUPANC Vodnik po Slovenski planinski poti (Spp). ki je doslej ite v Štirih pHrocništedajah v tem delu naše dežele vodi planince od planinskega doma Mladika na Pcčn rebri (725 m) v J smeri po SZ podnožju Javornikov na Loti.ce (Sv. Trojice. 1 23 m) n v Z smeri mTrrio Petelinjskega jezera, skozi Petelinje v Pivko. Iz Postojne je Ta del Spp ie torej potekal sorazmerno visoko ob V robu srednjega dela Pivske kotline. Zaradi spremembe namembnosti večjega dela tega terena s markacije tu opu^ene. nnvfl rnarkaciie oa vodiio p anince po dolini Pivske kotline. t|. ob levem bregu rivKe. S Pečr^e rebri se vrnemo k spomeniku talcem na Javornlško cesto s katere kmalu Llfemo v oodvoz avtoceste pa v železniški podvoz in že smo na Kolodvorski ulici v pSni PPo ogledu mest se na spodnjem delu trga Padlih borcev usmerimo mimo sodišča po Jenkovi ulici na Cesto v Staro vas pod Kremencc((nov. deI Postojne) in pridemo po nadvozu čez avtocesto v S aro vas (545 m); 1.5km od P^tojne To ]e tipična notranjsak kmečka vas, kjer v 20 domačijah z.vi okrog 80 ljudi. « krilih i «lamo Kraški izviri se pod vasjo steka p v potok Strzen. k precisrav.ja desni pritok Pivke Napajališče Velika Fužina je značilen kraški bruhaln.k, k, iz 14 n, &\1odTobbrvhrobu0RdLkih njiv. ob gozdu, kjer je stik medfllšnimzcm.jišSempivške kotline in apnenčastimi skladi javorniškega krasa. Nekoliko V in ™ železniška oroaa od Postojne do Pivke. Z od Stržena pa je postojnsko športno letal see. nJrkm oo orfietni kolovozni poti od Stare vasi pridemo v Rakitnik (521 m) ob glavni cest iPo st o i na^P iv kaVasimaokrog 75 hiš s 15& Jfi naš generalmajor Dušan Švara-Dule, nekaj časa poveljnik 7. SNOUB Franceta I reserna in poznoje tudi 31. divizije »Triglavske«. . , Po kolovozni poli čez travnike Z od ceste v J smeri gremo prot. Ma cn^ vasK ki ,e od Rakimika oddaljena 1,5 km. Nekoliko pred vasjo zavijemo po mostu cez reko Pivko v zaselek Štivan! ime nosi po cerkvici Janeza Krstnika. Tu je tudi pokopališče. Cerkev ima leoa baročna oltarja. V bližini je večja gozdna drevesnica. V J smeri gremo čez potok Graben, ki Je levi pritok Pivke In kmalu smo pri Prestranskcm aradu Od Štivana Je 1 km. Ta grad je bil v 16. stoletju last baronov Edllngov, potem samoštansld I 1728 pa so ga dobili Habsburžani. Tu je bila poslej dvorna zrcbcarna — podružnica kobilarne v Lipici. Po prvi vojni je posestvo prišlo v zasebno> last I 1926 pa ga je prevzela italijanska vojska. Po I. 1945 je bila v gradu nekaj "Prava kvarne Lioica Grad s pripadajočimi gospodarskimi poslopji je zdaj de.posesava Kme ijske zadnfae Postojna V od Prestranškega gradu, ob glavni cesti in reki Pivki je Prestranek (540 m) Krajima blizu 600 prebivalcev. Tu je večji lesni obrat delovne organizacije Javor Pivka vdiko pitališče govedi in železniška postaja. Pred zadruzmm domom e spomenik 22 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Na osnovni sol. lepo deluje Od^restrank^do Slavine je dva km. Markirana pot se ob gozdnatem obrobju nekoliko vzone nad Pivško kotlino in se pri tem zložno dviga in spušča. Po Z strani obide vasico Koče pred Slavfno po mos ličku prečka Veliki potok, ki se naprej do izliva v Pivko imenuje S?avi'nšček. slavlna (545 m) ima"okrog 320 prebivalcev Na bllžnjem gHču Taboru so še komaj vidni sledovi nekdanjega Slavinskega gradu, kamor so se ljudje zateka,, prea Turki Na bližnjem Gradišču je stala rimska naselbina. Stara Marijina cerkev nekdanja Mariia na Jezeru je dobila sedanjo obliko že v 17. stoletju. V velikem oltarju je Lan-nusova slika V začetku 9. stoletja so sem ponesli Robbov oltar sv._Troj.ee s takrat porušene in opuščene božjepotne cerkve na Lonici. L. 1888 Je notranjščino cerkve poslikal Simon Ogrin. Cerkev ima še nekaj drugih zanimivosti . Do I 1928 Je bila v Slavini lepo razvita kulturna dejavnost, ki pa jo je italijanska^kupa-ciia zatrla Med NOB je bil ob tej vosi važen patizanski prehod v smer. ^'S^lav,-na-Saievče V bližin je bila kurirska javka. Maja 1944 je bilo v spopadu z bore 18. SNOUB Bazoviške n večjo nemško enoto požganih 10 hiš in gospodarskih poslop, . Ob starem pokopališču je spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnegai nasi I a te vasi ?pp se J odPSlavine nekoliko bolj strmo in vljugavo dvigne n(i.Gradišče (63odkoder je lep razgled po pivški kotlini in na njeno gorato obrobje, ko se od SprotVvrstjO. Sv Lovrenc Javornlkl Baba, Lonica. Snežnik. Gradišče e približno km Z od vasi Selce, « vara ÄUftK ar ar: Pivke je po cesti 4 km, po planinski poti pa okrog 5 km. Celotno planinsko pot od Postojne do Pctelinj je možno prehoditi v 2,30 do 3 h. Iz Petelinj vodi Spp v Z smeri skozi smrekov gozd na Osojnico, do kamor je 1 h. Po prejšnji varianti sta bila pri Vadnjalu v Slovenski vasi št. 1 vpisna knjiga In žig Lonice (Sv. Trojice). Iz Petelinj do Slovenske vasi je 2,5 km. naprej v V smeri mimo Petelinjskega jezera, še naprej nid Ostrim in Velikim vrhom na Lonico je 2,30 h v obratni smeri pa 1,40 h. Ker Spp zdaj ne gre skozi Lonico in skozi Slovensko vas, bi bilo primerno. da bi Osojnica čimprej dobila razgledni stolp, vpisno knjigo in žig. Ko bo tu stal razgledni stolp, se bo nad vrhovi dreves odpiral prekrasen razgled po pivški kotlini in Osojnica bo postala zelo vabljiva izletniška točka. Nova smer Spp na tem odseku ni le za polovico krajša, ampak je tudi neprimerno bolj pestra, saj vodi planinca po dolini Pivke, ki je zamljepisno in zgodovinsko zelo zanimiva. Notranjsko-kraško značilnost vsej pivški kotlini dajejo vodni izviri, brezna in jame. Na blovsnski planinski poti od Stare vasi do Pivke je dosti teh zanimivih naravnih pojavov Pod Staro vasjo so ze I. 1911 zajeli studenec s pitno vodo. imajo pa tudi nekaj zbiralnikov kapnice ob hišah Napajališče živine s stalnim vodnim curkom imajo v Retjah V bližini so tudi obdobni Izviri potoka Stržena. Največ vode dajeta v deževju 14 m globoka vodna jama Velika Fužina, kjer večkrat najdejo človeško ribico in bruhafmk Mala Fužina v bližini Na sosednjem vrtačastem pobočju nad železniško progo je več brezen Med njimi je brezno v Kobiljih grižah, globoko nad 100 m. Vodna gladina v njem zelo niha Domnevno je povezano z žilo še neraziskanega podzemeljskega Javorntškega toka ki se v Planinski jami pridruži Raku in Pivki. Raklčani pretežno rabijo kapnico. Izvirno pitno vodo daje le studenec v senožeti Napa-jaiisce za živino imajo v vodni kotanji Stržena, ki jc večkrat suha, ob deževju pa voda v njej zelo naraste. Sredi Matenje vasi je skupni vodnjak s talno vodo, pri marsikateri domačiji pa rabijo tudi kapnico. Drevesnica pri Stivanu se oskrbuje z vodo iz večjega umetnega bazena V Prestranku imajo vodovod napeljan iz potoka Karantan pri Orehku, vodo za živino pa imajo pri Prestranškem gradu v zajetem Ribniku, Na Prestranškem ravniku je več kraških jam, med njimi Ovčja jama In Zakajeni spodmol, kjer so naleteli na paleolitske kulturne ostaline. Ob vznožju Prestranškega ravnika je obdobni bruhalnlk v Dolu pod gradom. Tu sta tudi Mrzla jama in sosednja jama brez imena, kjer se včasih pojavi človeška ribica. Pri zaselku Koče je obdobni potok Sušica, oh njem pa Jožefov spodmol. V Slavini imajo že od I. 1906 vodovod iz Mrzleka, vendar črpajo vodo tudi v vaških vodnjakih (talnica). Ob cesti proti Kočam, pod Bebo, je več manjših vodoravnih jam — spodmolov Vec kraških votlin in brezen je Z od vasi na Slavinskem ravniku. Med brezni Je največja Vodna jama v Loži. ki |e 75 m globoka, okrog 750 m dolga in ima stalen poojk. beveda Je dostopna le izurjenim in opremljenim jamarjem. Selčani so si vodovod zgradili pod Matonkom, kjer na flišnem terenu pritekajo na dan studenci Od Repelj izpod Osojnice teče do Seic potok Jarkovec. ki se naprej kot Selški potok izliva v Pivko. V Selcah se mu pridruži Studenčnik izpod Matonka, ki pa v sušnem obdobju presahne. V Slovenski vasi rabijo kapnico, za napajanje živine pa imajo lokev ali pa gonijo k reki Pivki. V od vasi je kraška gmajna, kjer je nekaj brezen in spodmolov. Večje kraške jame Ravnah Gobcinah. Tičkova In Trnska jama, pa spodmola na Dolnjih in Gornjih Na Z strani Petelinj pod Ovčjakom in Osojnico. na stiku apnenca in fliša. so stalni izviri ki so pod Jazbino zaieti v krajevni vodovod. Tu so tudi lokve za napajanje živine Ob deževju se od tod odteka voda po Petelinjskem polju skozi vas v Pivko Nekal hiš še uporablja kapnico. ' V vasi Gradec imajo vodnjake s kapnico in s talno vodo. Z od vasi je stalen studenec kjer zajemajo pitno vodo. V Lozici je obdobni izvir potoka, ki teče skozi vas potlni pa ponikne. Najmočnejši stalni izvir je v Repljah pod Osojnlco, kjer Grečani napajajo z,v,no Pod em napajališčem se voda porazgubi v tla, pojavi si spet v obdobnem bruhalniku Niscn.ku onstran železniške proge, kjer sc razlije po travnikih in odteta Glavno napajališče za živino imajo Pivčani pri vaškem studencu pod Ovčjakom, Cigansko lužo pa so opustili. Studence pod Gradiščem so zajeli za vodovod za železn ško postajo. V Pivki imajo nekaj zbiralnikov kapnice in vodnjake s talno vodo. Velik vodntk je v Radohovi vasi kjer so se nekdaj z vodo oskrbovale tudi druge vasi Krajevni vodovod črpa vodo Iz globokega vodnjaka ob reki Pivki. Tovarna Javor ima vodovod vzpetin! " J Mlhčetovega vodnjaka, Hrastje pa imajo vodo iz zaje™nabližnji Plvka' ,zYira na Z9°rnIi Pivki- t0 je na planoti od Knežaka do Koritnic In Junsc, kjer so apnenčasti skladi narinjeni na fllšni sloj. že na Petelinjskem polju, kjer so ob rečni strugi v Pivkah votlikava tla (tanka flišna plast)? v sušn do£ 327 Pivka ponikne. Z jesenskim in pomladnim deževjem pa toliko naraste, da poplavlja Petelinjsko polje tja do Rakitnika. Na njenem desnem bregu je nekaj presihajočih jezer, med katerimi sta največji Palško in Petelinjsko. Vsa ta jezerca so periodična, saj se napolnijo le ob večjem deževju. Zanimivo jih je videti v sušnem obdobju in tedaj, ko so polna vode. Se tja do I. 1950 je bilo ob reki Pivki in njenih pritokih 38 vodnih mlinov. Redki med njimi so imeli toliko vode in žita. da so mogli mleti vse leto. Zdaj teh mlinov ni več: rake in kolesa sta odstranila voda in človek, le odloženi mlinski kamni spominjajo na tiste mlinarske čase. Povojni razvoj tudi vodovje v pivški kotlini vedno bolj ogroža z onesnaževanjem. Velik onesnaževalec je lesna industrija Javor v Pivki. V sušnem obdobju je to še posebej kritično, saj je odpadnih (nesnažnih in strupenih) vodo več kot naravne vode v strugi. Reko Pivko tudi zelo bremenijo odpadne vode dveh največjih naselij: Pivke in Postojne Velik onesnaževalec Pivke je živinorejska farma v Hraščah. Pa ni samo to. V zadnjih 10^—15 letih so si v vaseh ob Pivki ljudje uredili vaške vodovode. To jim je omogočilo, da so si uredili kopalnice, stranišča na izplakovanje In rabo pralnih strojev. Življenje so si uredili bolj kulturno in higienično. Če Ima vas kanalizacijo, so jo speljali v Pivko, kjer pa kanalizacije ni, se milnica in fskalije odtekajo iz pretočnih jam podzemno tudi v Pivko. Tako jc reka Pivka v Velikem Otoku, ko vstopa v Postojnsko jamo, že v IV. kakovostnem razredu. Torej je že močno onesnažena in okužena, da ogroža življenje vodnih biLij. Območna vodna skupnost si prizadeva doseči primerno urejenost mestnih in vaških kanalizacij In namestitev čistilnih naprav. Ob Soči in Idrijci so človek morda ne zaveda, kako velika naravna dobrina je zdrava pitna voda, tu v Pivški kotlini pa se kar kmalu srečamo s tem spoznanjem. Če kje. potem je prav tu treba z vodo ravnati gospodarno in spoštljivo. — Krajevni leksikon, knjiga I. — Zahodni del Slovenije: občina Postojna; — Varstvo voda v luči varstva okolja, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, brošura, 1977. ZAKAJ PA NE? NADA KOSTANJFVIC »Zakaj pa me ne bi enkrat prišli obiskat?« me je venomer vpraševala Anica, gospodinja na TV stolpu na Krvavcu. Vipavka je in le iz ljubezni do gora je šla tja gor v službo. Pa smo se odločili. Poletje je kislo, kol bi se s soncem sprli, polovica možnih kandidatov za izlet se namaka v morju, tako da se je zgoraj podpisana odločila, da bo izlet organizirala z redno progo. Hm. avtobus je včasih precej neraztegljiva reč. moj izletniški seznam pa je, nasprotno, dokaj elastičen. Ko pa smo se pozno julijsko jutro zbirali na avtobusni postaji, sem z grozo ugotovila, da prav nihče od 31 izletnikov ni zaspal ali zbolel; pojavili so so celo taki kalibri, ki nikoli nimajo navade vstopiti v naše izbrane vrste. Kake psihološke študije o naši čredici nisem imela časa sestaviti, saj se je že prikazal nabito poln ljubljanski avtobus. Stresel je na vipavski »glavni plač« čredo nekakšnih rezervistov, ki jih je sprevodnik odslavljal s ploho kletvic. S kakšnim navdušenjem je sprejel šele našo številno skupino, si lahko samo mislite. Najmanj, kar nam je povedal, je bilo da nus jc treba vsa postreljati ali pa vsaj zamrzniti osebne dohodke, da nas nobeno nedeljo hudič ne bi nikamor nesel: vse to pa je podkrepil z izrazi, s katerimi se je na brž pripravljal na mednarodno tekmovanje v preklinjanju. Medtem smo se na vse prečudne viže potlačili po vseli kotih avtobusa, sprevodniku pa začeli praviti vice Ko je avtobus prisopihal na vrh Rebrnic. so bili naši prevozni dolgovi poravnani, sprevodnik spet dobre vol|e in vse je bilo v najlepšem redu. Ljubljana nam jc naklonila skoraj dve uri »zraka.. Kam se mi bo to ljudstvo razguhllo? Eh kaj, eni naj gredo v najbližjo kavarno, drugi pa. kamorkoli že. Ko bom uredila vse okrog povratnih listkov, Jih bom že spet nalovila skupaj. Na avtobusni postaji je slo vse brez zapletov. Nekaj minut pred deveto smo že vsi malo sede i, ma o 3tali v "krvavškem« avtobusu. Ta zadeva pa vozi prav povsod, kjer si lahko zamislite. Postaje ima skoraj na vsakem kilometru in smo si tako ogledali dobršen de' sveta med Šmarno 328 goro in Cerkljami. Poleg mene sta sedeli dve Angležinji, ki sta bili namenjeni v Sencur. Navdušeni s a nad lepoto Jugoslavije. Pri Cerkljah zavozi avtobus v sotesko in že smo pri 7-icnici. Nad nami — megla. Spravimo se v kabine. Potegnejo nas navzgor Pod nami je krasno ravno drevje, storži na smrekah imajo nenavadno, skoraj vijoličasto barvo lamZgrj .P05,aj' zr"'ce nas sPreimc spet - gosta megla. Na moje največje vesehe sem opazila da sedeznice ne obratujejo, kdo bi mulce zadržal, da se ne hi Sli voziti V koci on žičnic, so nam povedali, da bomo kuj hitro pr! TV stolpu. Pot skozi meglo pa so nam je zdela obupno dolga in strma Srečevali smo planince in vsi so le tarnali nad slabim vremenom Dom na Krvavcu je b.l trdno zaprt. Čemu naj ga bi odpirali ko pa po končani zimski sezoni ni tod dovolj obiska... Po vseh pravilih so tudi tu markacije, pa so tokrat skrite v megli. Najboljši kažipot so nlin vr1.menu,,kraviuk' ~ če st0?iš v kake9a- Vflš' da si na pravi poti Končno za ^fin, JÄnsk° ?^raj0 T Tapis "Pozor' hud Pes" R°jimo sc vstopiti, saj navadno na RTV stolpih niso kdo ve kako navdušeni nad obiski. Naša Ančka pa je dekle In pol! Poklicala nas je, mi pa smo se usuli za ograjo skozi f-PJ naf/ V t0. ,zaeara"° kraljestvo! Lep. tope prostor, gladka tla, na zidovih lične slike Vse sc biesci od čistoče, aparature, pohištvo in okna. Ančka pa nas je s preje i a v lepem predpasniku, vsa urejena, in vesela: posadka stoipa pa tudi Pripeljali so nas v »stronco«; odraslim so postregli z žganjem, otrokom s sokom, potem so nam razkazal, stolp, razlozili potek de!a na njem. pripovedoval! o načrtih in tako naprej njih ni doma 3> SaJ imuj° V dolini družinc- lako da!eč kot Ančka pa nihče od »Anica! Danes bomo sami pospravili, ko imate domače na obisku. Le pojdite 7 njimi K da Y j° lahkn, na kruh na Veliki Zvoli pa nimamo po kaj iti. »Pa nas pelji h kakšni planšariji, Anica!« H,An^Žfi'CLlai u10rB,"-pQ mlfikD,in P° skut0 " naSo posadko! Tehnik nam pove, Km« r.« a plansarjem ali kmetom po živež, saj imajo hladilnik in »skrhijo*. nn Jirm h nnhaAnC " plririskl npravi' M°9'H se 'e ml pa se veselo valimo ijubnost P b0CJlh' SGVcda pa smo se p°Pr°J leP° zahvali'i posadki stolpa za gosto- Mulcl tečejo pred nami, kljub prepovedi valijo kamenje, pod nami pa se naenkrat odpre lepa gorska dolina Na oba griča sta speljani sedežiici, spodaj pa je lična knča z ve°ki, ,1 hlev Planšarica Ambrozarca skrbi tu za večje število govedi, dola sir in skuto pin tTiri? tlZt? PH? r-Z rnlečni.rni.izde'ki. vikende in brunarice, koče in gozdne dclavce. pa tudi turiste. Približamo se kočici. Majhen prostor, s preprosto opravo. Starejäa žena sedi ob ngnju in veze krasen goaelin. »Ančka, kje ste vendar?« »Ali lahko vstopimo? Nisem ssms . ..« Dežja na srečo ni. Posedemo v hiši, pred hišo. Vse zunanje pohištvo ie izdelann b k rV.S Hiäna T' k0t trenil ^il1686 prRd nas skuto' s met an oTm/c k o, pl njene c kruh Zložno pospravljamo okusne izdelke, mešamo med seboj žlice, bacile kronike in prispevke za okusno malico. Pa vpraša Ivanka iz Idrije malega Bogdana: »Al boš idu skuta?« »Prosim, kaj pa je to'« Mi pa v smeh. da so nam žlice popadale iz rok «JlUSL£0tlŠili prvo.lakoto smP s® zaP|etli v pogovor s planšarico Ženska je bistra Hn1?'n ^metl,0-mlaj0 Pri Amb?žu pod Krvavcem. »Imate pa tudi sadovnjak v dolini!« »Kdo vam je pa to povedal'« .Prav dobro se vas spominjam'« ji začnem pripovedovati. »Kot dekle sem delala v kranjski Iskri. Neke nedelje sem šla na Krvavec In vas dosla, ko ste sli h planšariji. Pripovedovali ste mi tedaj, da pri Ambrožu zavolio v,sme dozon le ječmen, krompir in koruza. Zato ste dokupili v dolini sadoS zaradi sadja. Z vam, je capljal deček, star kakih sedem let Pravili ste mi, da z Ambroža I od v Cerklje v solo, pes vsak dan. Ce hoče kaj biti iz njega, naj hodi, ste še rek H» .Res je in danes je mojster v tovarni, svoj avto ima. svojo hišo ...» »Hčere pa so hodile v Sangrad v šolo, tam je bil pouk le vsak druqi dan- dobile so le najvažnejšo izobrazbo!« -Danes pa so vse dobre gospodinje, napredne kmetice n matere!« »Sedem otrok imate, ali ne'« »Potem pa Imate dober spomfnU S so š" pripovedovala Na planin, se nekaj zasluži s prodajo mlečnih izdelkov še več pa s pro dajo ročnih del — gobelinov in pletenih jopic. Mož in otroci o pridcio obiskat nh nedeljah sicer je sama. Jeseni, oktobra, pa z možem že vrsto let odpoSa po Evrnnf racale fla . Je V NRmdJi' na Ceäkeln' na Madžarskem ... Tudi na T^grob bi Anica se mora vrniti, zato se poslovimo, pa tudi z Ambrožarco. Ko kličem mulce iih dohmr.pri kaj čudnem opravilu. Ležijo pod kravami in si molzejo svež^mTeko v usta , ?asme,je *Pulf?t?u tc tdfčke!" Ka< 80 P°tem ™™ rekle ko so mu ci m? 3 k-rav'Bkluna hrbtih, '"«em slišala. Prot, žičnic! smo šl po leoi nov cest . Mnogo roz je ob poti, celo murke vidimo Počasi se odpira tudi razgled Pr žičnic, se imamo cas. Sprehodi smo se okrog sedežnic, našli v gozdu skrito hišico lastniki nas niso nahrulill, temveč povabili na kozarček klepeta. Ko smo se vrnih h to«' smo tam nasi, našo zlato »šerpani« Gabrijelco že - nekoliko v rož cah Z neč rn si je 329 vendar morala preganjati dolgčas. Name3to. da bi po svoji navadi vriskala, je z neko zelo mlado družbo prepevala in plesala, čeprav ji to zadnje ne gre preveč od nog. Ko |e tako ozdravila vsa kurja očesa družbe, smo jo z jokom In stokom spravili v žičnico, zicmca pa h pameti. V soteski pod žičnico so si naSi možje organizirali kar na cesti balinišče s kamni, saj ni tam nobene gostilne poleti, je le pozimi. Mulci so zbirali stare dnevne karte; kmalu so jih imeli polne žepe. Nazaj grede je šlo brez posebnosti. Celo tistega sprevodnika z začetka zgodbe nI bilo na gorišKom avtobusu. Štirinajst dni kasneje sem ga srečala, ko sva se s prljate-jico odpravili na krajši sprehod v okolico Vrhnike. Ker se mu je zazdelo, da takrat le ni vsega povedal, kar ie mislil, nas je ozmerjal še s »hribovskimi pohajačl«. Ko sem ga vprašala, kdaj nas res misli vse postreljati, je rekel, da kdaj drugič... Ne verjamem mu preveč, zato se še vedno vozim i zgodnjim goriškim avtobusom v Ljubljano. ČUDOVITI ČAVEN STANKO SRES Kar naenkrat je nad nama zagrmelo. »Tomažek tcciva nazaj dol v vas pod streho!« sem zavpit in že sva s sinom oddlrjala v Lokavec. Zavila sva kar v cerkcv, bila je namreč odprta in tam obsedela v temnem prostoru. Zunaj pa je grmelo in lilo. Pravzaprav sem razočaran. Navdušeno sva pešačila po vroči cesti iz Ajdovščine v Lokavec mimo cerkve po kolovozu ob potoku in navzgor po stezi v pobočje Cavna. Vre-menarji so napovedovali lepo vreme, zdaj pa takale nevihta! Čez pol ure je spet posijalo sonce in Tomažek me jc pregovoril, naj bi se enkrat šla po načrtovani poti. Kmalu sva bila tam, kjer naju ic obrnila nevihta. Hodila sva previdno, ker se bojlva kač. Vse bolj vroče je in vse bolj strmo se zvija pot. Tudi nahrbtnik je vedno bolj težak, tako da ga komaj še nosim. Okolle je čedalje bolj planinsko. Pot naju vodi skozi mlado borovje potem pa zavije med skale. Vročina je vedno bolj hudo. Vse pogosteje počivava. Moj hrbet In nahrbtnik sta že povsem mokra od znoja. Tomažek pa me vzpodbuja. Končno sc med skalami prebijeva na položnejše travno pobočje, polno planinskega cvetja. Prepoznava jeglič in svišč in že sva pri klopi, odkoder je lep pogied na koco. Dober vzpon Je bil to. Pa tudi višinska razlika, ki sva Jo premagala, ni kar tako. Od 103 metrov v Ajdovščini na 1242 metrov, kjer stoji koča na Cavnu. Vec kot 1100 metrov! Kar nekako ponosna sva. Na klopi pri spomeniku 3va posedela, potem pa sva zavila v kočo, kjer naju Je prijazno sprejel oskrbnik. »Iz Prckmurja sta. pravita! Večkrat pridejo Prekmurci «m. posebno še planinci PD Mura« Vesel naju je in kar verjeti na more, da sva se odločila za vzpon iz Ajdovščine. »Dobra sta, to je kar težka tura. Navadno se transverzalci pripeljejo z avtomobili vsaj do Predmeje,« nama razlaga. »Lepa ie pot iz Ajdovščine sem qor. Vesel sem. da sem Jo prehodil,« mu priznam. Ko mu povem, da sva namenjena na Mali Golak, nama pove, da bo to tezko, ker je še dosti snega in naj bi se raje odločila za Kucelj. Tam je čudovito, saj so tam tudi planike Ubogala sva ga. Dogovorila sva se za prenočišče in potem sla na sonce. Priletno utrujena sva uživala na toplem majskem soncu, potem pa sva jo »udarila« se na Mali Modrasovec za kočo. Od tam sva videla, da so Golaki res še precej beli. Ogledala sva si še pot na Kucelj in že je tu večer in z njim hlad. »Greva spat, da bova zjutraj zgodaj odšla na Kucelj.« rečem Tomažku. Dob-o naspana se že ob prvem svitu spuščava precej strmo dol v gozd, kjer je še temno. Ko sva zavila iz gozda in jc bil Kucelj že kar blizu, naju je presenetila ereda kozorogov. Obstala sva In jih občudovala Kmalu sva bila na golem vrhu Kuclja, kjer sva uživala v prekrasnem razgledu na Vipavsko dolino, Kras, Jadransko morje in Gorico. Tudi Tržaški zaliv Je čisto blizu. Dolgo sva sedela na vrhu čeprav je bilo precejl hladno Potem sva se vrnila v kočo, kjer naju Je čakal čaj pa tudi slovo od dobrih ljudi in lepega Spuščava se v Lokavec in Ajdovščino. Res lepa je bila ta tura na Čaven; lepa, čeprav 330 tudi naporna. Primerna jc za čas, ko so še druge poti pod snegom. ČEZ POHORJE NIKO ŽURAJ 2el|a, ki se mi je porodila lansko poletje in me obsedala ves čas, se mi je izpolnila. Zgodaj zjutraj sem že stopal po obronkih bistriškega Pohorja z nahrhtnlkom in tekaškimi smučmi na ramenih ter palicami v rokah. Moj cilj je bil peš in na smučeh prečkati Pohorje in sestopiti v Rušah. Veliko sem že hodil po Pohorju, toda nikoli tedaj, ko ga je prekrivala snežna odeja. Bilo me je strah, da se mi želja ne bo izpolnila, saj je Pohorje bilo, če si ga gledal Iz Slovenske Bistrico, že povsem zeleno. Le na vrhu so se še svetlikale bele lise. Kot sem vidi pozneje, je bila moja skrb le odveč. Ko som se vzpenjal mimo Visol, me je prijazni domačin opozoril, da zaman nosim smuči, saj na Treh kraljih ni več dovolj snega za smučanje. Pojasnil sem mu, da ne mislim voziti slaloma, ampak prečkati Pohorje. Nadaljeval sem pot mimo Črne vile po stari tinjski cesti. Pod Tinjskim Bočem 3e mi je odprl čudovit razgled na bistriško kotlino, dravsko dolino, Haloze, Donačko goro, konjiške gore, Kozjansko in zasavske hribe. Nekaj sto metrov naprej sem zagledal romantično vasico Tlnje s cerkvico v sredini; vas se je prebujala v tihem jutru. Nad Tinjem sem lahko že uzrl cerkev sv. Treh kraljev in Štuhcov dom. Ko sem hodil nad Tinjem mimo izkopanih temeljev za vikende, sem se kar jezil, saj bo vas Izgubila vso originalnost in romantičnost In pogled nanjo ne bo več tako mikaven. Naprej sc jc pot vila večinoma po gozdu, čez gozdne jase, na Repu prečkala cesto in zavila spet v gozd. Tukaj sem naletel na prve snežne lise. Po dveh urah zmerne hoje sem prišel na Planino, zadnjo vas pod Tremi kralji. Naprej sem zagrizel v breg. Snežne lise so bile tukaj že večje, kar mi je povečevalo upanje, da bom lahko uporabil tudi smuči. Tu in tarn sem moral prečkati globok sneg. Prva postaja je bil Štuhcov dom (1181 m). Bil sem edini gost. Hitro sem zamenjal planinske čevlje za tekaške. Čez nekaj trenutkov sem se že vzpenjal proti zgornji postaji vlečnice črno jezero. Na vrhu sem še počakal na primeren trenutek, da bi si pripel smuči. Prečkal sem novo poseko pod Velikim vrhom (1343 m) in — zašel. Više sem našel pravo pot in si nataknil smuči. Z zadovoljstvom sem zdrsel po snegu in objel me je občutek zmagoslavja. Užival sem v opazovanju okolice, tišini in hitrem napredovanju. Nekajkrat mi je zmanjkalo tal pod nogami in s telesom in rokami sem se zarll globoko v sneg. Vendar mi to ni grenilo veselja in sreče, ki mc jc prevzemala. V gozdu so topli sončni žarki žc razjedli sneg, na jasah pa sem lahko občudoval pravo lepoto snežne beline. Nizek gorski bor mi je dal vedeti, da sem na precejšnji nadmorski višini. Z zadovoljstvom sem razmišljal o tem, da sem letos verjetno prvi, ki prečka Pohorje v tej smeri. Ko sem prismučal do Črnega jezera, se je dvignila jata divjih rac. Jezero je bilo še večinoma zaledenelo in zasneženo, zato sem izkoristil priložnost In napravil nekaj tekaških zamahov po jezeru gor in dol, se nekaj trenutkov razgledal po lepi okolici, nato pa jo ubral okoli jezera, da ml ni bilo potrebno snemati smuči in nadaljeval pot proti Osankarici. Tudi tukaj 3em si privoščil počitek, se odžejal in nadaljeval proti Stari Glažuti in šumiku. Ker po tej poti nisem še nikoli hodil, mc je zelo zanimalo, kakšna je, all je dobro označena in kako dolga je. Pogled na zadnje bojišče Pohorskega bataljona mi je misli zavrtel za nekaj desetletij nazaj. Spomnil sem se mamine sestre Minke, ki je tukaj žrtvovala svoje za mir in svobodo, ki ju uživamo danes. In zaželel sem si samo, da bi bila večna. Kmalu sem zavil s slovenske transverzale desno po markirani poti. Veselje je bilo smučati po čudoviti gozdni poti, ki se je nekaj časa spuščala, dokler nisem prečkal potočka Piklerica in se priključil na gozdarsko cesto. Tu jc pot peljala spet navzgor in v kratkem času sem prišel do gozdne jase, na kateri je stala majhna gozdna hiša Kraj se imenuje Obrol. Na jasi sem se za trenutek ustavil, razgledal naokoli in pojedel grenivko. V snegu ni bilo nobenih stopinj in sklepal sem, da sem letos prvi gost na Obrolu. Do Stare Glažute je bilo šc s:abe pol ure. Gozdarske hiše so se kopaje v pomladanskem soncu, na zelenih otočkih pa so cvetele trobentice. Spet sem si pritrdil smuči na nahrbtniku In jo peš mahnil do sotočja Lobnice In Piklerice. Tu sem si na lesenem mostičku pripravil kosilo. Nadaljevati sem hotel po pragozdu. Vendar sem dvomil, da mi bo uspelo Snega je bi o veliko, vendar sem trmasto poskusil. Globoko se mi je vdiralo, včasih celo do prsi, pod snegom je bilo tudi votlo in lahko bi si bil zvil gleženj. Po stopetdesetih metrih sem sklenil, da odneham, in se vrnil. Nadaljeval sem po poti nad praqozdom Zadovoljen sem bil, da sem se tako razsodno odločil. Za gozdarskim domom na Šumiku je planinska pot zašla z makadamske ceste v gozd nad pragozdom. V globini soteske na dnu pragozda se je slišalo šumenje Lobnlce. Med potjo sem radovedno opazoval strmino pragozda In nekakšna sila radovednosti me je vlekla v globino Po skupini srn. ki mi je prečkela pot in dvema muflonoma, ki sem ju opazil niže. sem se lahko prepričal o bogatem živalskem svetu pohorskega pragozda. Prijetno utrujenega me Je sem in tja zajelo takšno veselje, da sem na ves glas zavriskal, ne samo enkrat, tudi večkrat zapored. Nič veselo pa nI bilo, ko sem stopal mimo zapuščenega Mladinskega doma nad Hlebovim. ki skupaj z bazenom propada. Tik nad Rušami sem napačno ocenil markacijo in zavil s ceste na levo irvmo CJlobo-karjeve domačije. Vendar je imela zame ta pomota dve plati — srečno in nesrečno. Na travniku ob robu gozda sem zagledal dva velika jelena. Pasla sta se ob robu gozda. Prvič sem na Pohor|u videl jelena. Nekaj časa sem ju opazoval, potem pa sem se jima začel približevati. Opazila sta mc in pobegnila v gozd. Jaz pa sem iskal pot po travniku vedno niže. dokler nisem prišel do najnižje točke travnika, ki je bila istočasno rob gozda vendar o poti ni bilo »ne duha, ne sluha- Končno sem spoznal, da se bom moral vrniti po bregu navzgor. Premagati sem moral približno 150 metrov nadmorske višine. Med vzpenjanjem sem počival in opazoval Dravo, ki se je na tem mestu zarinila pravokotno v Pohorje. Končno sem ves preznojen našel markacijo na cesti, ki drzi v Ruše, torej sem brez vzroka zavil v levo. Še pot čez Klužo in po klancu navzdol in že sem bil v Rušah. Zavil sem proti lokalni avtobusni postaji Otroci, ki so se igrali ob cesti, so se sladko smejali, ko so videli smuči na mojih ramenih Nič čudnega, saj je v dolini že vladala pomlad, topla in sončna. Eden od njih se je ojunačll in me vprašal, kje sem se smučal. Povedal sem mu, da je na Pohorju še veliko snega. Bil sem zadovoljen, da mi je izlet tako uspel in v mislih sem načrtoval ze naslednjo turo. Letos si želim temeljiteje spoznati Pohorje. 332 Fnto Dokumentacija ?V IZ TEORIJE ZA PRAKSO SILVO KRISTAN Smotrno uravnavanje telesne temperature na planinskih pohodih koristi zdravlu In telesni zmogljivosti Za uspešno premagovanje večjega telesnega napora je potrebna ustrezna telesna temperatura. Človekova telesna tempratura v mirovanju je približno 37c C Pri različnih osebah ni povsem enaka, spreminja pa se tudi čez dan. Temperatura okoli 37° C je pogoj za normalno delovanje organizma v mirovanju, ker so pri tej temperaturi proccsi prcsnavljanja v celicah najbolj smotrni. Pod vplivom različnih dejavnikov se telesna temperatura spreminja v večjem razponu. Planinci moramo upoštevati predvsem dva dejavnika. ki vplivata na spremembo telesne temperature. To sta temperatura okolja (mraz veter, vročina) m telesni napor. Če se telesna temperatura zaradi navedenih dejavnikov spremeni, jo organizem samodejno uravnava. Vedno pa mu to ne uspeva. Zaradi tega ahko pride do motenj v delovanju organizma, ki se kažejo v zmanjšani telesni zmogljivosti ali celo obolelosti (prehlad, poškodbe zaradi mraza, toplotni udar). Zato Izkušen in dobro poučen gornik lahko pomaga uravnavati svojo telesno temperaturo Včasih je potrebno povečati proizvodnjo telesne toplote in preprečiti njeno oddajanje v okolje včasih pa je potrebno skrbeti za to, da se odvečna toplota redno in pospešeno odvaja ali se bolje: da ne pride do pretiranega zagrevanja. Pri menjajočem se mirovanju in lažjih telesnih opravilih se približno 25% telesne toplote ustvarja z mišičnim delom. Pri večjem telesnem naporu se lahko poraba kisika v mišicah poveča celo za GO-krat, poveča se presnavljanje v cclicah, zaradi intenzivnejših kemičnih procesov se poveča telesna temperatura, višja temperatura pa še boli spodbuja kemične procese, pri katerih se sprošča enerqlja za telesno delo. Iz teqa lahko povzamemo, da ustrezno povečana telesna temperatura krepi telesno zmogljivost človekov organizem lahko primerjamo z delovanjem avtomobilskega motorja. Tudi ta mora najprej doseči ustrezno delovno temperaturo, preden lahko razvije vso svojo zmoqlji-vost. Nasprotno pa preveč razgret motor ne deluje več smotrno in se lahko poškoduje 333 Navedena teoretična izhodišča nas usmerjajo v vrsto praktičnih ukrepov, kadar smo na planinskem pohodu ali izletu. Pozimi, v jutranjem hladu in po mirovanju je telesna zmogljivost zmanjšana. Šele, ko telo doseže ustrezno delovno temperaturo in prično delovati vsi tisti fiziološki mehanizmi. ki so potrebni za proizvodnjo večje količine energije, se človekova storilnost lahko poveča. Zato pravimo, da se mora organizem pred zahtevnejšim telesnim naporom najprej ogreti. Ko pohod ali izlet začenjamo, naj bo hitrost hoje izredno blaga. Z ustreznim oblačilom preprečimo prehitro oddajanje telesne toplote v oko,je. tako da telo prej doseže ustrezno delovno temperaturo. Šele, ko smo ogreti, odložimo odvečno oblačilo in hojo pospešimo. Odvečno oblačilo odložimo še preden se začnemo znojiti. V zimskih razmerah in večjih nenadnih poletnih ohladitvah, ko lahko temperatura ozračja v razmeroma kratkem času pade tudi za 20c in več. Je toliko bolj pomembno, da Imamo na voljo dovoli oblačil, s katerim pomagamo uravnavati telesno temperaturo, dokler se z gibanjem ne ogrejemo. Ko med pohodom počivamo, poskušamo zadržati telesno toploto. Zato izbiramo počivališče v zavetrju. Napačno ravnajo tisti, ki vsak počitek izkoristijo za to, da se razgalijo, da bi jim koža hitreje potemnela. Na počivališču se. kljub toplemu in sončnemu vremenu topleje oblečemo, da se mišičevje ne ohladi. Če smo oznojeni In nameravamo počivati le kraLek čas, je najbolje, da oblečemo vetrovko Pri daljšem počitku oblečemo suho majico, vlažno pa obesimo na ustrezen prostor (sonce, veter), da se posuši. Lc sc majica med počitkom nI posušila, jo med potjo sušimo naprej tako, da razprostrto pritrdimo na nahrbtnik, če Imamo v nahrbtniku še tretjo majico, lahko sušimo tudi v koci, ko pridemo tja. Telo oddaja svojo toploto tudi predmetom, ki se jih dotika. Zato na prostor, kamor bomo sedli, položimo zložen dežni plašč, vetrovko, pulover ali kaj podobnega, da'sc sedalne mišice preveč ne ohlade. Te mišice namreč pri hoji navkreber (poicg mečne mišice in mišic na prednji strani stegnenico) iztegujejo kolčni sklep in je torej od njih odvisno, kako bomo kos dolgotrajnejšemu in strmemu vzponu. Začetniki in neizkušeni planinci radi počivajo, ko pridejo do vznožja gore in se steza prične bolj strmo vzpenjati. To delajo zato, da bi se pred večjim telesnim naporom odpočili in bi nato lažje premagali strmino. Nepravilno! Pri počivanju se ohladimo in strmina ali stena nas bo sta še bol| Izmučili. Če si na takšnem mestu privoščimo še obilen obrok hrane, ravnamo dvakrat napačno. Pri obilnem obroku hrane pride v organizmu samodejno do večje prekrvavitve prebavnih organov, pretok krvi v mišičevju pa se zato zmanjša. S tem je motena učinkovita dobava energetskih snovi, ki jih mišičevje potrebuje za premagovanje strmega vzpona. Če nas med hojo prične mraziti. moramo takoj ukrepati. Za uravnavanje telesne temperature pri manjših spremembah temperature okolja Je srajca z dolgimi rokavi boljša od puloverja (pulija). S srajco se lažje prilagajamo manjšim spremembam v zunanji temperaturi, ker jo lahko nosimo na več načinov (povsem odpeto, delno odpeto, povsem zapeto, s spuščenimi in zapetimi rokavi, s spuščenimi in odpetimi rokavi, z zavhanimi rokavi). V vetru telo hitreje izgublja svojo toploto, zato je takrat razumna pomoč planinca pri uravnavanju svoje telesne temperature še toliko bolj potrebna. Če je telo v hladni vodi, le-ta posrka s kože veliko večjo količino telesne toplote, kot jo lahko zrak Zato se telo v vodi hitreje ohlaja kot na zraku iste temperature. C;m bolj jc voda hladna, hitreje se telo ohlaja. Podobno se dogaja, če nas v gorah zmoči dez, zlasti če je hladno in vetrovno vreme. Ko je obleka vlažna, se zmanjšuje njena izo acij-ska vloqa in oddajanje telesne toplote se lahko 5 do 20-krat poveča. Telo se ohlaja in poleg tega. da se lahko prebladlmo (podhladimo, zmrznemo), se v organizmu zmanjša tudi moč presnavljanja in se zmanjša telesna zmogljivost. Če se temu pridružijo se druge okoliščine [tavanje v brezpotju, pomanjkljiva prehrana, nezgoda, strah, prenočevanje na prostem), lahko pride do izčrpanosti, ki ogroža življenje. Zato ne smemo nikdar na pot brez ustreznega nepremočljivega in rezervnega oblačila. Nič nas ne sme presenetiti! Dejstvo da se telo hitreje ohlaja v vlažnem oblačilu, govori tudi za to, da pred vsakim daljšim počivanjem oblečemo suho majico. Tudi ko končamo hojo za tisti dan. takoj odložimo vlažno oblačilo. Ne nazadnje govore temu v prid tudi higienski razlogi. Bolje je. če se sprva oblečemo nekoliko topleje, popijemo topel čaj ali toplo juho in se sele čez čas prilagodimo sobni temperaturi. Naglo ohlajanje telesa (umivanje zmrzlovodo, namakanje nog v hladni vodi, mrzla pijača nezadostna zaščita telesa z oblačilom) zožuje krvne žile, S tem se zmanjša pretok krvi po žilah In proces odplavljanja produktov presnavljanja (mlečna kislina in dr,J sc upočasni. Prav kopičenje mlečne kisline in drugih produktov presnavl|anja v organizmu pa je poglavitni vzrok za utrujenost in zmanjšano delovno zmogljivost mišičevja. Pojav bi lahko primerjali z delovanjem peči na trdo gorivo. Po daljšem kurjenju se v peci nabere večja količina pepela in učinkovitost peči se zmanjša. Šele ko pepel in druge 334 ustanke izgorevanja odstranimo, peč spet zagori z vso svojo močjo. Večje kopicenjc mlečne kisline In drugih produktov presnavljanja povzročajo v mišicah neprijetne bolečine, ki trajajo nekaj dni. Pojav ja znan pod imenom mišična mrzlica ali -muskal-fiber« in doleti predvsem ti3te, ki se za zahtevnejši telesni napor niso že prej ustrezno talasno pripravili. Zlasti zjutraj 30 bolečine v mišicah lahko tolikšne, da imamo kar precej težav pri vstajanju s postelje ali sestopanju po stopnicah. Neprijetnosti se izognemo predvsem z zadostno in pravočasno telesno pripravo, smotrno uravnavanje telesne temperature pa lahko morebitno takšno stanje le ublaži. Ca sa že pojavi mišična mrzlica, je vsaka zaskrbljenost odveč. V takem primeru najbolj koristi gibanja S hitrejšim kroženjem krvi po ožilju se bodo iz mišičnega tkiva hitreje odstranila strupene snovi in stanje se bo hitreje Izboljšalo. Zato nameravano pot (če smo v gorah več dni) nadaljujemo. Sprva bo šlo nekoliko težje, ko pa se bomo ogreli, bo neprijetnost minila ali se bo V3aj zmanjšala. Čc je ustrezno povečana talasna temperatura koristna za večjo telesno zmogljivost pa je pretrano zagrevanje organizma ob zmanjšanem ali oviranem oddajanju toplote lahko škodljivo. Hoja navkreber z nahrbtnikom Ja zahtevna telesna storitev, pri kateri se zaradi povečanih procesov presnavljanja tvori v organizmu velika količina toplote. Povečano količjno toplote telo oddaja v okolje, da bi ohranilo samo tisti del. ki je najbolj potreben za mišično dejavnost. Telo odvaja odvečno toploto z radiacijo (toplotni valovi), kondukcijo (neposredno odvajanje v predmete, ki se jih dotikamo npr. v stol, na katerem sedimo), konvekcijo (zračni tokovi, veter, ventilator) in evaporacijo (znojenje). Večji del odvačna toplote odda telo z radiacijo in znoJen|am. če telo z radiacijo, konvekcijo in kondukcijo ne more oddati odvečne toplote, se pričnemo znojiti. Znojenje ima torej pozitivno vlogo, kar pomaga uravnavati telesno temperaturo. Pretirano in dolgotrajno znojenje pa lahko tudi negativno vpliva na delovno sposobnost. V toplarn vremenu lahko pri zantevnem mišičnem delu izgubimo tudi do 3.51 tekočine na uro. Z znojem pa izločamo tudi ustrezne količine nekaterih kemičnih prvin, ki so za delovanje organizma in ohranjanje telesne zmogljivosti nadvse pomembne. Človekovo telo vsebuje približno 57% vode. To pomeni, da ima človek, ki tehta 70 kg, 40 1 vode Od te količine je približno 25 I v celicah raznih tkiv [intracelularna tekočina), ostalih 15 I pa celice obdaja (ekstracolularna tekočina). V Intracelularni in ekstracelu-larni tekočini so električno aktivni delci (ioni) natrija, kalija, kalcija, magnezija, klorida, bikarbonata, fosfata In ša nekaterih. Imenujemo jih elektroliti In Igrajo pomembno vlogo v dalovanju celic. Koncentracija elektrolitov ln njihovo medsebojno razmerje z ene in druge strani celičnih membran sta točno določeni. Pri manjših spremembah koncentracije se s pomočjo difuzije in osmoze samodejno vzpostavlja ravnotežje. Pravilna difuzija in osmoza sta pogoj za prehod hranilnih snovi skozi celične membrane v celice in s tem za njihovo normalno delovanje. Večje spremembe v koncentraciji elektrolitov motijo normalno delovanje celic. Z znojenjem izgubljamo poleg vode tudi nekatere elektrolita. Močno in dolgotrajno znojenje, brez ustreznega nadomestila izločenih snovi, lahko izčrpa elektrolite iz telesne tekočine. Najprej se pri znojenju izloča ek3tracelularna (medcellčna) tekočina Okoli 90 % vseh ekstracelularnih elektrolitov predstavljajo natrijevi ioni. Z znojenjem izgubimo tudi večje količina natrijevega klorida (soli). Natrijev klorid je hidrofilen (veže vodo), zato se zaradi njegove izgube še stopnjuje izločanje ekstracalularne tekočine Intracelularna tekočina (iz celic) prične prehajati s svojimi elektroliti skozi celično membrano v medcelični prostor, kar telo še to odda z znojenjem. Prihaja do vse večje dehidracije (izgube tekočine Iz organizma). Z vetrovko ali drugim nepropustnim oblačilom lahko preprečimo oddajanje toplote, čeprav se znojenje nadaljuje. Zrak ob koži postane zasičen z vodno paro, njeno odstranjevanje pa ovira neustrezno oblačilo. Oblaka, ki je nepropustna za vlago, lahko povsem zaustavi oddajanje telesno toplote in telesna temperatura se poveča. Nastopi lahko toplotni udar. Nevarnost toplotnega udara Je večja zlasti pri visokih temperaturah ozračja. V zvezi z dahidracijo in večjimi spremembami koncentracije elektrolitov v celičnih tekočinah je treba omeniti predvsem vlogi kalcija in kalija. Z znojem se izloča iz organizma tudi kalcij. Če sa koncentracija kalcija v medcelični tekočini zmanjša pod določano raven, postanBjo živčne celice vse bolj ekscitabilne (razdražljivc) in lahko prihaja celo do spontanih impulzov, ki stimuliralo (vzdražijo) periferno skeletno mišičevje in povzročijo tetanijo (krče). Pri zahtevnejših In dlje časa trajajočih pohodih z obilnejšim znojenjem zato niso redki primeri krčev v mečnl mišici, ki se pojavijo med hojo, pa tudi med spanjem po naporu. Od elektrolitov, ki pri izgubi velike količine madcelične tekočine prodirajo skozi celično membrano Iz celic v medcelični prostor, je pomemben predvsem kalij. Visoka koncentracija kalija v medcelični tekočini deluje depresivno (umirjajoče) na širjenje impulzov vzdolž membran živčnih in mišičnih celic. S svojim depresivnim delovanjem lahko visoka koncentracija kalijevih ionov povzroči cirkulacijskl šok, pri katerem se minutni 335 volumen srca in pretok krvi skozi ožilja toliko zmanjšata, da je zaradi zmanjšane prehrane tkiva ogroženo njegovo normalno delovanje. Pri zelo veliki izgubi celične tekočine in prehodu kalija v medcelični prostor lahko pride do progresivne dilataci|e (ko slabitev živčno-mišične zmogljivosti še napreduje). Pri ekstremni koncentraciji kalija v medcelični tekočini srce preneha delati. Zaradi oslahl|ene srčne in živčno-mišične zmogljivosti je presnavlja.nje manjše, zmanjša se količina proizvedene telesne toplote in kaže se težnja po zmanjšanju telesne temperature. V takšnem stanju so možne usodne podhladitve tudi pri razmeroma blagih ohladitvah ozračja (okoli O3 C). Številne primere izčrpanosti v gorah je mogoče pripisati prav spletu okoliščin — od prevelike Izgube telesne tekočine do slabljenja srca, neustrezne prehrane, slabe opreme In psihičnih dejavnikov. Navedena teoretična izhodišča nas usmerjajo v ustrezno ravnanje v praksi Predvsem gre za dvojno ukrepanje: 1. Preprečevati je treba pretirano znojenje s prilagajanjem napora zunanji temperaturi in z ustreznim oblačilom omogočiti sprotno odvajanje odvečne telesne toplote. 2. Redno in v zadostni količini je treba nadomeščati izgubljeno telesno tekočino, prav tako pa tudi mineralne snovi, ki so se z znojem izločile Prvo zahtevo nagonsko bolj ali manj upoštevajo tudi manj Izkušeni in manj poučeni planinci, ker jih v to pač silita občutek vročine in znojenje. Nasprotno pa pri drugi zahtev! pogosto ravnajo napak tudi številni izkušeni hodci. Ni namreč smotrno, da se na počivališču napijemo vode ali denimo piva, ko pridemo v kočo. Tudi sadni sokovi ne morejo nadomestiti izgubljenih mineralnih snovi. Veliko bolj so koristni slani napitki. Nekateri nosijo v nahrbtniku celo sol in če med potjo zajamejo kozarec studenčnlce, zamešajo vanjo ščepec soli. Ko pridemo v kočo. je najbolje, da pojemo gove|o juho, ki jo solimo nekoliko več kot navadno. Koristne so mineralne vode, ki navadno vsebujejo preccj elektrolitov, kl jih organizem v takem stanju najbolj potrebuje Ob tem. ko govorimo o znojenju, je treba pojasniti pogost primer, ko se nekateri namerno izpostavljajo močnemu znojenju, da bi izgubili nekaj telesna teže. Da b znojenje pospešili, so oblečeni več, kot bi bilo potrebno. Ob tem |e treba reči, da gre pri močnem znojenju, ki Je bolj posledica odvečnega oblačila kot telesnega napora, predvsem za Izgubo telesne tekočine, ne pa zalog podkožnega mastnega tkiva. Takšna izguba telesne "teže je kratkotrajna, ker tekočino pre] ali slej nadomestimo s hrano ali tekočino. Za izgubo odvečne telesne teže je potreben predvsem telesni napor (ne glede na znojenje), pri katerem organizem črpa energetske zaloge organizma Z uravnavanjem telesne tekočine in koncentracije elektrolitov v njej jc tesno povezan občutek žeje. Žeja je signal, da se Je zmanjšala količina telesne tekočine in spremenila koncentracija elektrolitov v nje). Ločiti pa moramo lažno žejo od prave (fiziološka) žeje. Pri pravi žeji gre res za izgubo telesne tekočine in soli. ki ju je treba nadomestiti. Pri lažni žeji pa je občutek žeje predvsem posledica izsušene ustne sluznice Če takrat pijemo večje količine neslane tekočine, se zmanjša koncentracija soli v organizmu. Ksr sol nc more vezati odvečne vode. se ta prične izločati iz telesa. Pričnemo se znojiti in z znojem izgubljati tudi sol. S tem pa se že približujemo pravi žeji. S pitjem večjih količin tekočine tudi obremenjujemo srce. Poglavitno Je torej, da nas lažna žeja ne prevara. Zato je koristno, da ohranimo ustno sluznico vlažno. To poskušamo s tem, da med potjo žvečimo suho sadje, da usta samo splakujemo z vodo ali požirek nekaj časa zadržujemo v ustih. Tudi sveže sadje (pomaranče npr.) je koristno. Odpovedati se je treba tudi kajenju, ki suši ustno sluznico, in močno začinjenih jedi. dJirÄwgtms oDMcgd ANDREJU-GANDIJU OB NJEGOVI SEDEMDESETLETNICI Andrej More-Gandi, rojen 20. maja 1911 na Jescnicah, praznuje letos svojo sedemdesetletnico. 2e v zgodnji mladosti se je zapisal športu, sprva telovadbi in nogometu. V družbi Ludvika Stražišarja, Toneta Dovjaka in še nekaterih prijateljev je opravil svoj prvi pohod v Julijce iz Kranjske gore skozi Krnico, čez Krlžko steno proti Šknlatici. sestopil je v Vrata. Ta vzpon ga je tako navdušil, da se je povsem zapisal goram. imel je priložnost, da se je kot |eseniški žeiezar pridružil tedanjim najboljšim jeseniškim železarskim navezam: Joži Čopu Matevžu Freiihu, Maksu Medji, Tonetu' Dovjaku. Izredno hitro je bil enak med najboljšimi. Njegove največje odlike so izreden pogum izredna skromnost in izredno tovarištvo. Če ob tem dodamo še, da se niti v najzahtevnejših okoliščinah gorskega reševanja ni zgodilo, da bi odpovedal in klonil, je povedano vse. Med reševalce je vstopil ze lata 1932. Naslednje leto bo že 50 let kar je član GRS, v kateri je prejel že vsa možna odlikovanja. Udeležil se je večine odprav v Centralne in Zahodne Alpe, bil je v Franciji, Avstriji, Italiji in povsod dokazal, da slovenski reševalec ne zaostaja za tujim alpinistom in rcševalcem. Njegove prvenstvene smeri so v Jalovcu, Šitah. v Triglavski Steni, v Cmiru, Rušlci, v Frdamanih Policah, Veliki Ponci itd. Od leta 1937 jc bil gorski vodnik z izkaznico in znakom št. 45. za vsa pota v Julijcih in za plezalne smeri v Triglavski steni. Znan je primer, ko je vodil orjaškega Čeha po slovenski smeri. Velikan je s strahom ogledoval majhnega vodnika in ga vprašal: »Ali pa me boste obdržali, če zdrsnem?« Odgovor je bil kratek: »če ne bi zmogel ture je ne bi sprejel!« Orjak mu je na težavnem mestu zares odletel, toda žilavi gorski vodnik ga je obdržal brez najmanjših težav Ko je priplezal do Gandija, je takoj odprl denarnico, šc ves bled in pretresen. Toda Gandl je skromno odklonil darilo z besedami: »To je moja dolžnost in spada k turi.« Nekoliko njegovih reševalnih akcij— v avgustu 1942 v Rigljici (Tomazin, Vo-disek. Kovač}, — I. novembra 1943 iskanje Mihe Ariha v Mertuljških Poncah, 337 Andrei More-Gandi v akciji Arihom v Mali Porci, 1. 9. 19« pogrešanim Milio stveni vojaški podvig varno in zanesljivo. Andrej-Gandi je bil vsestransko delaven, bil je inštruktor v različnih tečajih, zacet-nlških, vojaških in reševalnih, za miličnike, lovce, alpiniste. Bil je tehnični vodja GRb, član podkomisije za reševalno opremo pri mednarodni komisiji za GRS, načelnik gorske reševalne postaje Jesenice, odbornik Skale ter podpredsednik PD Jesenice. Sodeloval je pri nošnji materiala za vse 3tiri bivake alpinističnega odseka Jesenice m pri njihovem postavljanju. Sodelova je pri postavljanju zavetišča GRS v Črnem vrhu in udarniških akcijah pri tem zavetišču za opremljanje in vzdrževanje kakor tudi. pn udarniških akcijah PD Jesenice na Vrsicu, na Špičku. ob izviru Soče. Nesteta so njegova pota za pregled In obnovo reševalne opreme po planinskih kočah. Pomagal je obnavljati planinska pota, skrbe markacije in postavljanje znakov, skratka lah