L£D. Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998. «ran 30 Aleš Gačnik sodobno oblikovanje iz koruznega liga / ekstravagantna oblačila tapiserije stanislave vauda Ko prevozimo Slovenijo v poletnem in jesenskem času po dolgem in počez,se zavemo, da potujemo po koruzni Sloveniji Stanislava Vauda, 1998 Jesen označuje čas veliki/) pričakovanj, veselja in bridkosti, zmage in porazov nad naravo in njenimi darovi. In prav ta čas je bil na svojstven in simboličen način zaznamovan tudi s l,oktobrom leta 1998, ki si ga bomo zapomnili kot dan, ko smo v razkošnih prostorih romanskega pa ladja na Ptujskem gradu pospremili na pot nekonvencionalno "modno revijo" in razstavo, ki priča o odličnih in izvirnih dosežkih sodobnega slovenskega oblikovanja. In to takšnega, ki je obeleženo s pridihom lokalne in nadnacionalne kulture, kije zazrto tako v preteklost kot v prihodnost. Mlada oblikovalka SLanislava Vauda1 s Ptuja, diplomantka Oddelka za oblikovanje oblačil in tekslilij (Tekstilna fakulteta. Univerza v Ljubljani), je na inovativen in domiseln način izdelala tapiserije in oblačila iz koruznega ličja. Na otvoritveni slovestnosti so nas v ličje odete plesalke in manekenke nagovorile v obliki igrive "modne revije", in to kol gibajoče sc skulpture oziroma umetnine. V svet ekstravagantnega glamurja so nas zapeljale na tako posehen. idejno izviren in občuten način, da je večina prisotnih gostov zapadla v nekakšno prijetno ekstazo, napolnjeno s soncem in ličnatim esprijem. V okolju razkošne grajske arhitekttre so med "sončnimi" tapiserijami, razobešenimi po romanskem zidovju. bosonoge lične gospodične m kraljične delovale kot prelepa bitja iz sanj. kol nevsakdanje, prvič videne boginje lepote in koruze hkrati. K tej premišljeno vzpostavljeni atmosferi med nastopajočimi ličnimi gospodičnami in obiskovalci je pripomoglo veliko drobnih detajlov, posebno še duhovita koreografija, izbor glasbe in usmerjena reflektorska svetloba, ' Dan po otvoritvenem spektaklu smo mojstrovine iz ličja lahko občudovali "le" še na muzejski razstavi5, in to kot neme ter negibne figure oziroma kot nevsakdanje muzealizirane kuriozitete. Oblikovalka se je poigrala s skrivnostnimi strukturami in barvami, z navidezno monokromijo koruznih listov, z njihovim prekrivanjem pa je ustvarila teatralične kostume, ki so kljub okornim in trdim materialom delovale mehko, igrivo in predvsem elegantno - ekstravaganino. Po večletnem sušenju ličja, filigranski selektivnosti in obdelavi, zlasti likanju in šivanju, je Stanislava Vauda oblikovala inovativno Glasnik S.E.D, 38/3,4 1998. stran 31 LlÉ"a gospodična, foio Igor Ucnčcvič II liden izmed desetih igrivih modelov i/, ličja Stanislave Vauda, foto: Igor Benčevič kolekcij« desetih oblačil1 in osmih tapiserij iz koruznega ličja. Na koeksisleneo kostumografskih oziroma oblačilnih kreacij s človekom, na prefinjeno funkcionalnost in teatralnost so opozarjale k oblačilom pridane barvne risbe kostumov in fotografije, posnete v idiličnem naravnem okolju v stilu nekakšnega naturalističnega "neokiča". Razstava Lične gospodične je kot sodobna pravljica o KriStofu Kolumbu, ki je skupaj z nekaterimi drugimi raziskovalci prinesel koruzo iz Amerike v Evropo in nenazadnje tudi v deželo na sončni strani Alp. Kljub temu. da koruza ni slovenska avtohtona rastlina, je močno (so)oblikovala podobo slovenske krajine, še zlasti pa našo pridelovalno in predelovalno tradicijo, prehrambene navade, pletarske izdelke domače in umetnostne obrti itn. Lahko bi dejali, daje koruza nas tihi. a nepogrešljivi sopotnik skozi vsakdanje življenje. Oblikovalki Stanislavi Vauda je uspelo ustvariti nekaj težko predstavljivega. Koruzo oziroma koruzno ličje je povzdignila s hlevske slelje. vsakdanje hrane za ljudi in Živali na umetniški nivo, brez predsodkov in odvečnega realizma. Njene lične kreacije niso folkloristično Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998. stran 32 TEMA m. osladne, romantično nostalgične in ne poveličujejo trpljenje slovenskega kmeta. Prav nasprotno. S pridihom "eko & etno" likovnega izraza poveličujejo sodobno umetniško in oblikovalsko kreativnost, ki išče izzive v privzeti, a vendarle "udomačeni" kulturi. Njene kreacije so svojstven izziv različnim modnim trendom na področju oblikovanja oblačil in modnih dodatkov, posredno pa tudi dosedanji kreativnosti pri oblikovanju številnih, zlasti uporabnih predmetov iz koruznega ličja kot npr, copatom, "cekarjem" ali predpražnikom, pa tudi nekaterim dekorativnim predmetom kot npr. miniaturnim figuricam, ki prikazujejo tradicionalna kmečka opravila slovenskega podeželja itn. Inovativnost. kreativnost in duhovitost, ki presegajo ceneno klišejsko modno oblikovanje, so tiste vrednote, ki postavljajo oblikovalska snovanja Stanislave Vauda v sam vrh sodobnega slovenskega oblikovanja in prepričan sem, da prav kmalu tudi evropskega. V času, ko večina ljudi razmišlja le o visokih tehnologijah, novih materialih ipd,, nas prav te kreacije na sodoben in času primeren način vračajo v nek pozabljen svet materialov in kultur, ki so sooblikovale našo identiteto in življenjski slog. In še nekaj. Na področju globalnih modnih in splošnih umetniških trendov lahko zaznamo vse večje vračanje k dediščini posameznih ljudstev in narodov. Tudi med desetimi svetovnimi globalnimi strukturalnimi megatrendi. ki bodo zaznamovali način življenja v 21, stoletju, napovedovalci prihodnosti uvrščajo tudi tistega, ki napoveduje splošno in globalno vračanje k iokalnint tradicijam in kulturam. 0