^ 16i let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednik Goreniec leta tooo TOREK, 15, JANUARJA 2008 Leto LX1. §t. 4. cena 1.25 EUR, 10 HRK Odgovorna urednica: Mariia Volčiak Časopis izhaja 00 torkih in ob pstxih nakiada: 22.000 izvodov ww.corenískíglas.si rešuje smetarsko vojno ski župan Franc Čebulj je obi Tenetišah. Zaušnica Kranju? Suzana P. Kovačič odvoza komunalnih odpad-..............................................................................kov. Ta sta bila glavna razlo- Kranj • Župan oWíne Cer- ga za moj obisk Tenetiš, kjer je Franc Čebulj se je v so- sem civilni iniciativi predla- boto se$tal s civilno iniciati- gal, naj dopusťjo odlaganje vo Mlaka Tenetiše in Druš- odpadkov do konca leta tvom za ohranitev U din 2009, zatem pa bi smetišče borŠta. Sestanek Je bil skli- sanirali. Občine, uslanovite- can na njegovo pobudo. Ijice Komunale pa bi dale "Pred petimi tedni smo žu- besedo, da regijskega centra pani občin, ustanoviteljic JP za ravnanje z odpadki na tej Komunala Kranj (Komuna- lokaciji ne bo. Bolj modro se la), prosili kranjskega župa- mi zdi, da se o problemu po- na Damijana Perneta, naj skliče sestanek ministra za govorimo, kot da se nam "zgodi" Neapelj," je povedal okolje in prostor, civilne inl- Čebulj, Id bo predlog dogo- ciative in županov občin, vora v pisni obliki predstavil ustanoviteljic Komunale. Se- vpletenim stranem. Stanka ni bilo, dobil sem samo predlog povišanja cen ^ 3. stran Že več kot sedemdeset dni prizadeti krajani Mlake in TenetiŠ vztrajajo na vaški stražiw^»lo^rmao«k Ukradli deset bronastih kipov Policisti so včeraj zjutraj prijeli tri Jeseničane, ko so nameravali odstraniti spomenik talcem na Belem polju na Hrušici, najbrž pa so v zadnjih dneh na Gorenjskem ukradli še deset bronastih kipov. Simon Šubic Žirovnica, Begunje, jesenke • Policijska patrulja je včeraj okoli enih zjutraj v bližini spomenika talcem na Hruši- ci prijela tri Jeseničane, stare od 24 do 29 let, Id so menda v nočeh na nedeljo in ponedeljek ukradli najmanj deset bronasdh v Zabreznid, Mostah, Dragi v Begunjah in na Jesenicah. Tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Zdenko Guzzi sicer pravi, da ^ ^'^J* slavnih rojakov v Zabreznici so tatovi v noči s sobote na nedeljo $ podstavkov kriminalistom prijete trojice ukradli doprsna kipa Prana Šaleškega Finžgarja in janeža Jalna. / pow Kaj« pogo^ar še ni uspelo povezati z ukra- tposlovanje z banko od doma ELEKTRONSKA BANK tSOBHCa ^Banlůt BaiJatv |f"^tîSí»k Murnik še naprej načelnik, Janovo bo zamenjala Antoničeva denimi Idpi, so pa svoj sum osredotočili v storitev teh de- spomenika ustreljenim tal- : Cveto Zaplotnik državnih in evropskih študij, : ..............................................................................ki je diplomirala na Visoki i $ko^3 Loka, Radovljica • Mi* šoli za socialno delo in magis- : nister za javno upravo Gre- trirala na Fakulteti za podi- : gor Virant je z letošnjim 7. plomske državne in evrop- : januarjem za novega načel- ske študije. Minister mora : nika škofjeloške upravne za Antoničevo v skladu z : enote imenoval dosedanjega uredbo o postopku za zased- • načelnika, univerzitetnega bo delovnega mesta v orga- : diplomiranega inženirja ar- nih državne uprave pred : hitekture Branka Mumika, v imenovanjem na položaj in Neznani storilci so v noči jislavnih rojakovpredOŠŽi- • radovljiški upravni enoti pa pred sklenitvijo pogodbe o cem na Jesenicah,'' je Guzzi na nedeljo pri spomeniku rovnka v Zabreznici pa kipa : bo sedanjo načelnico Ireno zaposlitvi preveriti še vero-janj. "Za zdaj smo trojico Je- pojasnil včeraj popoldne, ko talcem v Mostah pri Žirovni- Frana Šaleškega Fin^arja in i |an s i. řebrxiarjem zamenjala dostojnost njenih dokazil in seničanov pridržali zaradi lidšti ukradenih spomeni- d ukradli bronast kip talca, Janeza falna. poskusa tatvine bronastega kov tudi še niso našli. visok 180 centimetrov, v Ale- i mag. Maja Antonič, magis- pridobiti dovoljenje za do- ^ 3. stran ! trica znanosti za področje stop do tajnih podatkov. CO à r CORENjSKA Deset tisoč ljudi brez dežurn^ zdravnika v kraniskogorski obČir J ie d je £asa nima)0 ur^ene dežurne zdravstvene službe ob sobotah popoldne, v nedeljah In praznikih. Če bi se v tem čdsu zgodila hujia nesreča, je najbližji zdravnik ieíe nd lesenlcah. 4 GORENJSKA Kranj, ga poznate Zaradi pomanjkanja denarja je nekaj projektov za promocijo Kranja med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji ostalo k na papirju. Zanimalo nas je, če polrtlki, novinarji In drugI visoki gostje, ki pnhajafo na Brdo rsrvfli U N.476 I 1 k i GORENJSKI GLAS torek, 15. janiuria 2008 KTUALNO info@g-gkis.si 3 Ukradli deset 4 1. stran vili na zelo kakovostna kiparska dela. Če bodo bronaste "V Aleji slavnih rojakov v skulpture pretopljene v Zabreznici stoji pet doprs- bron, potem je bila storjena nih kipov; poleg ukradenih zares neprecenljiva škoda, kipov Finžgarja in Jalna Se ' saj je vprašanje, ali kalupi za kipi Franceta Prešerna, An- ukradene skulpture sploh še tona Janše in Matije Čopa. obstajajo, da bi naredili vsaj Ukradena kipa sta delo ki- njihove replike. Lahko se parja Bojana Kunaverja, pre- zgodi, do bodo kipi za vedno ostale tri pa sta oblikovala izgubijeni," se boji Renata Zdenko Kalin in Jaka Tor- PamiČ, konzervatorska svekar. Slednji je tudi avtor kipa tovalka, ki na Zavodu za var-talca, \á so ga neznani storil- stvo kulturne dediščine v ci ukradli v Mostah, kjer je Kranju pokriva področje spomenik 28 talcem, ki so zgodovine. jih Nemci i. julija 1942 Včeraj dopoldne so polici- ustrelili kot povračilo na po- jo obvestili, da je iz Spomin-rušitev cestnega in železni- skega parka na Plavžu na )e-škega mostu v Mostah s stra- senicah izginilo šest doprsni borcev NOB. Poleg tega nih kipov. "Ukradeni so bili da imajo kipi materialno doprsni kipi Vendja Perka, vrednost, je .še večja njihova Toneta Cufarja, Matija Verd- kulturna in zgodovinska nika • Tomaža, Jožeta Gre- vrednost, zato upam, da jih bo policiji uspelo najti," je gorčiča - Gorenjca, Antona Dežmana • Tončka in Borisa povedal žirovniški župan Le- Žvana. Spominski park na opold Pc^čar. Direktor Za- Plavžu je kot celota razgla- voda za turizem in kulturo v šen za kulturni spomenik. Žirovnici Janez Dolžan Spominski park predstavlja meni, da so bili kipi najbrž nekdanje jeseniško pokopa- ukradeni Že v noči na sobo- lišče, ki je bilo leta 1977 spre- to: "Vsaj nekateri krajani so menjeno v spominski park z mi zatrjujejo, da kipa talcev v grobiščem 42 borcev, padlih Tatovi so ukradli tudi kip talca v Mostah pri Žirovnici ťoto. Arhiv občin« Žitovnicj Vlšnar, vodja oddelka za družbene dejavnosti in skulptiua, kakršen je kip talcev v Dragi, med dvanajst in Mostah ni bilo že v soboto v drugi svetovni vojni, spo- splošne zadeve na občini Je- petnajst tisoč evri. Kot je po- zvečer, in so se že spraševali, minsko kapelo in grobnico senice. Spomenik talcev na vedal Cuzzi, pa se po drugi zakaj smo ga odstranili." padlih v prvi svetovni vojni Belem polju na Hrušici. ki strani za kilogram brona na Prav tako v noči na nedeljo iri grobiščem ponesrečenih so ga osumljeni Jeseničani trgu da iztržiti od dva in pol je najverjetneje izginil tudi graditeljev Karavanškega želeli odstraniti, a jih je pri do tri evre; samo ukradeni dvometrski spominski bro- predora. Znotraj parka so delu zasačila policija, sestav- kip v Mostah menda tehta od tristo do štiristo kilogra- "Če bodo nasti kip talca na pokopališ- posamični zgodovinski spo- Ijajo poleg kamnitega pod- Ču talcev v Dragi pri Begunjah. "Kulturna vrednost meniki, ki imajo zgodovin- stavka in spominske table tri mov. sko in dokumentarno vied- bronaste plastike, "V prime- osiomljeni kaznivega dejanja ukradenih kipov je izjemna, nost, med njimi tudi navede- ru odtujitve ocenjujemo, da poškodovanja ali uničenja tako v Zabreznici in Mostah, ni spomeniki. Edini doprsni bi za nadomestitev vsake od stvari, ki so posebnega kul- še posebej pa v Dragi, kjer je kip, ki je v parku Še ostal, je njih potrebovali približno turnega in zgodovinskega pokopališče uredil Edvard doprsni kip dr. Alešu Sta- 60 tisoč evrov, popravilo sid- pomena ali naravne zname- Ravnikar, kip pa oblikoval novniku. Odtujeni doprsni ra plastike, ki so ga storilci nitosti, jim grozi tudi do pet Boris Kalin, tedanji izvršni lopi so biii odstranjeni z be- prežagali, pa bo stalo pri- let zapora, v nekaterih pri- svet v Sloveniji pa je grobišče tonskih podstavkov. Ocenju- biižno tristo evrov, je še po- merih celo osem let. V pri- leta 1972 razglasil celo za jemo, da bi za nadomestitev jasnila ViŠnarjeva. meru storitve kaznivega de- kultumi spomenik državne- vsak^a od njih potrebovali Po neuradnih podatkih je janja tatvine pa je zagrožena ga pomena. Vsekakor lahko najmanj deset do petnajst ti- bronast doprsni kip vreden kazen tri leta zapora, " je še ocenim, da so se tatovi spra- soč evrov," je pojasnila Tea do šest tisoč evrov, bronasta pojasnil Guzzi. v Franc Cebulj rešuje smetarsko vojno 4 1. stran Hude je po obisku povedal: Kranjski župan Damijan "Že več ljudi je prišlo k nam Feme je povedal: "Za ses- z različnimi predlogi, tudi tanek na ministrstvu za predsednik državnega sveta okolje in prostor sem zaprosil, a nam datuma Še niso Blaž Kavčič. Prvič pa nas je obiskal nekdo, ki ima sporočili. Pozdravljam pobu- neposreden vpliv na od-do kolega Čeb\ilja, da se želi ločanje o usodi smetišča v Te netiš ah, saj je občina Cerklje solastnica Komu- aktivneje vključiti v reševanje problema, vendar se mi zdi način, kako se je tega nale. Čebuljev predlog v lotil, neprimeren. Tc stvari soboto še ni bil pripravljen v moramo usklajevati skupaj." tej meri, da bi ga obravnavali, je pa obljubil, da ga bo dodelal. Za nas seveda ni Cebulj pa: "Županu Penietu sem rekel, naj se ne razburja in krega, ampak naj pobudo dovolj, da je pod predlogom Franc Čebuli /foi^- Tina DoU prer^same kot rešitev. Vem podpisan samo Franc Ce- cali ljudi, med našimi mini- obratovanje, ki ga je izdala za dobro lokadjo regijskega bulj, ampak morata biti malnimi pogoji pa ostaja za- Agencija za okolje decembra centra, ki doslej še ni bila v zraven vsaj Še podpisa županov Damijana Remeta in Ivana Stularja. Ko bo predlog veza, da regijskega centra v Tenetišah nikdar ne bo." ign. Predsednik Društva za ohranitev Udin boršta Miran zrel za obravnavo, bomo skli- začasnemu dovoljenju za nje lani, še vedno zaprto, ker na Agenciji še niso rešili vseh SnletišČe Tenetiše je kljub pritožb na izdano dovolje- CebulL Pernetov terapevt o sem pred dnein obiska' stražatjt smetišča v Tenetiše. la vaško stražo pred Tako, po dotnače, po ljudsko, smetiščem v Tenetišah, Jasno, daje Franc Cebulj s je Vinko Potočnik iz civilne svojim solističnim nastopom in iniciative Mlaka Tenetiše poto- predlogom, naj smetišče Še nežil: "Praksa v drugih občinah kaj časa obratuje, potem pa po Shvenijije. da gredo župa- naj ga za vedno zaprejo, loká- ni med ljudi in se z njimi pogo- cijo za rt center ravnanja varjajo. Zakaj nt pride k nam z odpadki pa iščejo drugje, noi župan?" Župana Dami' marsikomu zmešal štrene. Se jana Pemeta vse do danes, pa najbolj kranjskemu občinske-prizadeti krajani vztrajajo na straži že več kot sedemdeset mu i^Ddstvu, ki s sv(^imi argumenti vztraja pri gradnji regij- dni, k njim na mraz ni bile. Z skega centra v Tenetišah in se eno izfemo, koje dal igovo za opira na voljo večinskega prebi- medijsko hiéo. Župan Peme se valstva občine iz posvetovalne- brani: "Občutek imam, da ga rejèrenduma, kije govorilo v sem tam nezaželen gost ^ede prid tej hkaaji. Nc ^ede na to, na vse transparente, ki so na- ali jc lokacija up ravičena al i peneniproti meni." ne, cerkljanski županje samo Je imel pa očitno Čez glavo pokazal najbolj preprosto pot dovolj kranjske smetarske afere reševanja konjiiktov: ne brez- cerkljanski župan Franc Če- plodno politično prepričavanje, bulj. Občina Cerklje je solastni- ampak pot do ljudi. ca Komunale Kranj i^i zator^ so tudi cerkljanske smeti - do zaprtía in vaSke zapore smetiš- Slišala sem oátek, daje Ce- anjem samo vzbuditi medijsko pozornost. Ča - romale v Tenet^e. Čebulja Sebi u prid. Dvomim o tem, saj (ali pa njegove občane) je uje- letos dodatnih političnih to£k žilo marsikaj, med drugim ne potrebuje, ker ni leto lokal-predlog povišanja cen odvoza nih volitev (op.: je pa leto voli-komunainih odpadkov, ki naj tev za ministra Janeza Podobi se krepko poznalo na polož- bnika, ki o zadevi modro mol-nicah. Dovoljje imel tudi odlo- Či). Morda ne bi bilo slabo, če čitev iz varnostne razdalje hi se pred petkovim sestankom uradnikih sioloi^, Dovolj je županov občin ustanoviteljic bilo zapor, vaških straž, refe- Komunale Kranj sestala samo rend u mov, mediacij, sestan- Franc Ceh ulj in Damijan Per- kov, kijih ni bilo. In seje v so- ne. Pa bi rekla kakšno tera- b^o kar sam odpravil med pevtsko; po domače, po ljudsko. WWW.GORENJSKlGLAS.SI Gorenjski Glas ODGOVORNA URED^JIO^ Marija Vokijak NAMESTNIKAODCOVORNE UREDNICE Jože KcSnjek, Cv?to Zaplotn UREDNIŠTVO NOVINARjI-UREDNIKI: SoStjan Bogataj, Atenka Srurt, Igor Kavčič )ože KoSnjek, Suzana P. Kovačč, UrU Petemel. Mateja Rant. Stc^n Saje, Vilma Starwilk. Cveto Zaplotnik, Danica ZavH Žlebir, Šte^n Žargi; Majd Bëfton^j, Mstja2Cr^iič,/^a Hdriman, Milena Miklavťíč, Miha NagliČ, Jasna Paladin, Marjeta Smclntkar^ Simon Šubic, Ara VotČjak OBU KOVNA ZASNOVA jem^ Stritar, Tnc»kd TEHNIČNI UREDNIK Grega Fiajnik FOTOCRAFIIA Tina k LEKTORICA VODIA ÔCLASNÊCA ŤRŽENÍA COR€Nj$KI CLAS j» regKirirana blagovna m storrlvend znamka pod it. 9771961 pri Uf9du RS za inî«l«ktua1ria lastmno, Ustanovitelj In ízcfajaiely: CarvnjsLi gla&, d.0.0., Kr^n) / Direktorica; Matija Vol^jaV / Naslov; Bltiwpit&ova cesta 4.4000 Ktan / Tel.! 04/201 42 00. iti: 04/20t 42 13. s-rn9il: infoig^g-glas $i;mali oglasi 1 n nnice: U .: 04/201 4147 (spro-rem na svtornaiftkem odZ4vniku 24 ur dne/no); uradne wír vsak driovni da/> od S. do urt} Gorenjski glas je poK«dnlk, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 000 izvodov / Redne pril^c: Meja Gorenjska, letopis Gorenjska (enkrat letne) In devet lokalnih pri1»g / Tisk: Srr. d.d.. Lfubljjna / Naročnina* tel.: 04/301 42 41 / Cena izvoda: EUft, letna naročnina: EUR; (Bedni plačniki imajo 10% popusta, polletni ia% popuita, ffrtni % popusta, v c«ne je vračunan DDV po stopnji 96; naročnina se upoileva od tekoče lievilk« časopisa de pif;f>e^ preklica, ki vtl^a od zadetka naslednjega obraiwr>ske^a obdoUa / Oglasne storitve po cemhu; ogiřtsno iiSenje: tel.: 04/ SOI 42 48. A i v 4 GORENJSKA GORENjSKî GLAS torek, 15. januarja 2008 Noví štírisedežníci na Voglu Prejšnji torek se je tudi na Voglu pričela smuka. Odprli so proge Storeč, Brunarica in Orlove glave prnia Lotrič je bila povprečna starost na-............................................................................prav z nihalko vred pred in- Ukane • Na slednjih dveh pa vesticijo kar 25 let, sedaj pa so se s muča rj i že lahko pel j a- znaša slabih 18 let. Žičnice U z novima Stirisedežnica- Vogel so tako izpolnile svoj ma, ki slabili postavljeni in srednjeročni načrt razvoja s sta dobili tudi obratovalno posodobitvijo žičniških na- dovoljenje še pred božičnimi prav, ki je narejen tako, da prazniki. se bodo modernizirale žič- "Bistvenaza uspešno reali- nice sukcesivno, v smeri zadjo gradnje je bila preciz- prihoda obiskovalcev na na predpriprava vsake posa- Vogel, upoštevajoč starost mezne faze zase in v poveza- sedanjih naprav in ozka vi z drugimi fazami, tako da grla med dosedanjim obra- ob relativno ugodnem vre- tovanjem. Investicija, ki je menu nismo imeQ praktično vredna pet milijonov evrov, nobenih zastojev in so bili naj bi se povrnila v desetih vsi resursi maksimalno izWo- letih. Del denarja, 35 odstot- riŠČeni. Tako smo izvedli ce- kov, kar znaša 1,7 milijona lotno investicijo v dveh me- evrov, so pridobili 2 nepov- secih, od gradbenih del do ratnimi sredstvi iz evrop- zaključka montaže s preiz- skih skladov, preostalo pa kusi in tehničnim pregle- ^o krediti in lastna sredstva. dom," je povedal predsednik Štirisedežnica Orlove gla- uprave Tomaž Sumi in do- ve, ki je zamenjala enosedež- dâl, da je bil največji zalogaj nico od Ski hotela do Orlovih transport materiala in opre- glav in dvosedežnico Križ, je me prek Žagarjevega grabna dolga skoraj 1100 metrov in na gradbišče. Prepeljali so v eni uri prepelje 1800 smu- več kot a.500 ton. Samo ste- čarjev, štirisedežnica Bruna- bri žičnic in njihove baterije rica, ki je zamenjala vlečnico so bili prepeljani in zmonti- z enakim imenom, pa je dol- rani s helikopterjem. ga le 160 metrov, a ima kljub Investicija v novi napravi temu kapaciteto 1200 smu je bila že kako potrebna, saj čarjev na ujo. KRATXE NOVICE COR)E Največ denarja za varne poti Na Četrtkovi redni seji občinskega sveta v Gorjah so v drugi obravnavi sprejeli letošnji proračun^ ki znaša dobra 2,6 milijona evrov, "Proračun je zagotovo razvojno naravnan, največ denarja pa bomo namenili urejanju varnih pešpoti in kolesarskih stez, kar je že dolgoletna želja Gorjancev. Upam, da nam bo za predvideno traso uspelo pridobiti so- sja lastnikov zemljišč in da se bo delo čim prej začelo," je povedal župan Peter Torkar, tudi drugi svetniki pa so se strinjali, da je urejanje kolesarskih stez in poti za pešce Natura 2000 pomemben projekt občine Gorje. Na seji so sprejeli tudi predlog pravilnika za vrednotenje programov iporta v občini, prav tako pa so potrdili letošnji program letnega nadzora in finančni načrt NO občine Gorje. V. S. TRŽ;Č Svetniki tudi o športu Na decembr-ski seji občinskega sveta v Tržiču so potrdili program športa za leto 2008. Kot je povedala Biserka Dri-novec iz Športne zveze Tržič, so program pregledala vsa Športna društva v občini in se strinjala z njim. Cilj zveze je, da bi se čim več mladih ukvarjalo s iportom. Zato namenjajo 70 odstotkov denarja za tekmovalni šport, manjši delež pa za rekreacijo. Njihova komisija je sprejela tudi pripombe o spremembi meril za sofinanciranje letnih programov Športa in jih prilagodila novim potrebam društev. Kot je pojasnil župan Borut Sajovic, bo ta merila obravnaval občinski svet posebej, izrazil je zadovoljstvo, da je več kot tIsoČ ljudi vključenih v razne športne dejavnosti. Tudi športni objekti so dobro zasedeni, vendar brez javnega financiranja dvoran ne gre. Razprava je opozorila zlasti na neenotne cene za uporabo Šolskih telovadnic in problematično komercialno dejavnost v Dvorani tržišklh olimpijcev. Vida ftibnikar pa je izpostavila težave pri zaposlovanju trenerjev v klubih zaradi nejasnosti pri financiranju strokovnih kadrov. S. S. Vztrajajo pri začetih postopkih Radovljiška občina vztraja pri začetih postopkih za zastjk letališke steze. Občinski svet ni pritrdi opoziciji, ki je predlagala sprejetje lokacijskega načrta za celotno območje letališča. cvïto Zaplotnik Radovljica • Občinski svet se je v četrtek sestaJ že na svoji peti izredni seji, tokrat je na pobudo desetih opozicijskih svetnikov list e-KoIo, Glas mladih Radovljica in strank .Si m SDS obravnaval predlog, da naj bi župan za rešitev problema z vzletno pristajalno stezo nâ letališču Lesce začel postopek izdelave lokacijskega načrta za morfološko enoto Alpski letalski center (ALC) Lesce in osnutek tega načrta tudi ijTiprej uvrstil na sejo občinskega sveta. Prvopodpisa-ni na predlogu za sklic izred- ne seje Janez Urbane (e- Kolo) je pojasnil, da bi obči- š na z lokacijskim načilom lahko celovito uredila ob- izredne seje je predlagalo deset opozicijskih svetnikov, na sliki del svetnikov SDS. moč je letališča, v njem med drugim določila letališko ste- zemljišče spremenili v stavb- septembrske izredne seje, sprejetju strategije prostor- zo 1er v postopku sprejema- no, bi cena bržkone dosegla na kateri je svet soglašal 2 skega razvoja in prostorske- nja načrta izvedla tudi javno sto petdeset evrov za kva- naložbo v posodobitev kom- ga reda občine, po spre- razpravo o priliodnjem raz- dratni meter oz. skupno tri binirane travnato asfaltne membi razvojnega progra- voju letališka. Župan Janko S, Stušek je dokazoval, da bi postopek sprejemanja lokacijskega načrta trajal predoi- Miha Za]okar, predsednik Društva šintvi letališča Lesce go. oocma pa mora stezo zasukati najkasneje do konca asfaltiranj u oktobra, ko je rok za dokon- „lajo za omejitev letenja na letališču čanje avtoceste. Županu se zato zdi bolj smiselno, da bi _ ma občine doleta 20:3 in po določitvi razvojnih možno- >ti hrupu ^^ ^LC-ja. Svemik I prinesel Marjan Vidíc (SDS) je pred- podpisov lagal, da bi operativno začeli se zavze« izvajati lokacijski načrt po podpisu sporazuma z druži- _ no Vovk (ta se mora zaradi zasuka steze preseliti iz bli- dokončali že začete postopke milijone evrov. "Občina zato steze. Občinski svet je sklep žine letališča), pri tem pa in pridobili manjkajoča dva hektaiia zemljišča z dvona- nima denarja niti ga za to ni dobila od dnižbe za avto- potrdil, prav tako pa tudi naj bi upoštevali vse njene predlog, da bo župan pred« legitimne želje in zahteve. mensko, špormo kmetijsko ceste," je poudaril župan lagal začetek postopka za kijih jedan pred sejo posre- rabo, ki je vlastí sklada kme- in potlej predlagal občinske- sprejetje podrobnejšega pro- dovála občini. Svet s tem ni rijskih zemljišč. Če bi to mu svetu, da potrdi sklep storskega načrta za ALC po soglašal. Deset tisoč ljudi brez dežumega zdravnika Če se v Kranjski Gori zgodi hujša nesreča, je ob sobotah popoldne^ nedeljah in praznikih najbližji zdravnik šele na jesenicah. Urša Peternel na rešika z Jesenic v tre- lirji in žičničarji niso pre- dovancev in prevoz do bol- ....................................... nutkih, ko gre za hujše več naklonjeni. Direktor nišnice. Kot je povedala Kranjska Gora - V turistični poškodbe ali celo za življe- podjetja Hit Alpinea Aleš Klavdija Gomboc iz ome- kranjskogorski občini že nje. lahko neskončno dol- Topolšek je povedal, da jim njenega podjetja, Kranjska dalj časa nimajo urejene dežurne zdravstvene služ- go, so na Občini Kranj- je sicer pomembna skrb za Gora kot turistična občina ska Goia sklenili, da bodo be ob sobotah popoldne, letos dežurno službo ven- vsakega gosta, vendar pa bi stroške uvedbe dežurne sicer potrebuje dežurnega zdravnika tako v času zim- nedeljah in praznikih. In dark uvedli. Zato Sov letoš- zdravstvene službe morala ske kot poletne turistične to Čeprav je na vrhuncu zimske turistične sezone v njem proračunu že zagotovili 20 tisoč evTOV v ta na- krîti država, ne pa občina. sezone. kraju kar okrog 4500 go- men. Poleg tega v redkih nujnih Vendar pa v RTC Žičnice primerih pokličejo nujno Kranjska Gora menijo, da sto v, k Čemur je treba pri- K projektu pa so skušali reševalno pomoč z JeseniC; bi dežurno službo morali šteti še okrog 5500 domači- pritegniti tudi turistično s Čimer so povsem zado- uvesti poskusno, v tem nov in enodnevne goste. gospodarstvo, ki naj bi na voljni. Času pa podrobno proučiti, Skupaj torej prek deset tisoč ljudi, ki morajo nujno predlog Občine pokrilo tudi del stroškov dežurne služ- Podobno menijo v družbi kakšno zdravniško pomoč RTC Žičnice Kranjska bodo iskali ljudje pri dežur- zdravstveno pomoČ v času, be, Letno naj bi prispevali Gora, kjer v primeru 1 nem zdravniku. Za predpi- ko je domača zdravstvena 20 tisoč evrov, saj skupni poškodb na smučišču ali v sovanje antibiotikov ali postaja zaprta, iskati na stroški dežurne službe zna- gorah prav tako pokličejo oddaljenih Jesenicah. Ker šajo okrog 40 tisoč evrov. A urgentno službo z Jesenic, zdravil proti prehladu pa bi bila tovrstna dežurna služ- se zavedajo, da je čakanje temu kranjskogorski hote- ki poskrbi za oskrbo poško- ba pač predraga ... i ft GORENJSKI GLAS lorek, 15. januarja 2008 GORENJSKA inTo -elas.si 5 Nekaj projektov promocije Kranja v času predsedovanja Slovenije EU je obtičalo zaradi pomanjkanja denarja. Suzana P. Kovačič Kranj • Tuji politiki, novinarji in drugi visoki gostje si bodo zagotovo zapomnili Brdo, Ljubljano, Bled. Kaj pa Kranj? V lanskem letu smo "domači" novinarji pogosto poslušali, kaj vse je treba in kaj vse se bo naredilo za promocijo Kranja. Tako so govorili na Zavodu za turizem Kranj, na kranjski občini, v Komisiji za sodelovanje Mestne občiné Kranj ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji (Komisija). in kaj je ostalo od velikih besed? Direktorica Zavoda za turizem Kranj (Zavod) Natalija Polenec je naštela nekaj aktivnosti: "Na Zavodu od januarja izdajamo Spomin na Prešernove dni. Ta projekt se je v Kranju dobro prijel, /roto »rtuv rm« oom mesećni na pove d nik prireditev, ki izhaja v slovensko- biia sredi starega mesta tabel, ki naj bi v vei jezikih pripravili nekaj razstav, ki angleški jezikovni različici Kranja odprta vsak dan." opozarjale na bogato kultur- naj bi slovensko izročilo po- o na Brdu, v Zavod bo meseca maja, ob no dediščino Kranja in sta nesle v Evropo, "Osrednja sodelovanju Komisije, ki ji jih skupaj zasnovala Zavod je razstava Od paleolita do dnigih javnih mestih- Razo- predseduje Ireoa Oman. za varstvo kulturne dedišči- Titana. Za vodilni motiv běsili smo jumbo plakate na pripravil program za goste ne, OE Kranj, in Zavod za tu- razstave, ki naj Gorenjsko pomembnejših vpadnicah, srečanja kmetijskih minis- rizem Kranj. "Mestna obči- in Gorenjce predstavi kot ki opozarjajo na lepote me- trov. Na predlog Komisije na Kranj je dala v oblikova- varčne, marljive in iznaj- sta. Iz tiska prihajajo brošu- se Kranj ob předsedova- nje tudi vstopne turistične dljive ljudi, smo izbrali re v več jezikih, konec janu« nju promovira s sloganom table za mesto, a te žal zara- orodje. Po eni strani zato, arja bo izšel prospekt kultur- Kranj • odprto mesto Evropi, di dolgotrajnega postopka ker je delo tisto, ki vedno ne in naravne dediščine ter Nekaj projektov, na pri- pridobivanja dovoljenj Še ne omogoča napredek in ob- ponudbe Mestne občine mer Barve Evropske unije, je stojijo," je še povedala Polen- stoj, po drugi zato, ker nam Kranj- Na Brdu so nam za- obtičalo, ker je zanje zmanj- Čeva, Čeprav smo ta odgovor to idejo kar same ponujajo gotovili, da bodo gostom, kalo denarja, občinski prora- pričakovali s strani kranjske naše zbirke," je izpostavila ki želijo v Kranj na krajši čun za 2008, ki naj bi přilil občine, a nam ga do dogo- jelena Justin, višja k\ii>lodi- obisk, omogočili prevoz. Za nekaj denarja, pa še ni spre- vorjenega roka niso poslali. nja za odnose z javnostjo v in je na Ljubljani, na Bmiku in na obiskovalce pa je Kranjska jet. Na izvedbo čaka enajst Gorenjskem muzeju so Gorenjskem muzeju. Dušan Human "Verjetno bo kaka korist od predsedovanja, saj vendar ni sarro ana na tem svetu. Kranj se razvija kulturno, trgovsko ..., in Če ga tujci ne bodo spoznali po turistični ponudbi, ga bodo pa po gospodarstvu." Anka |an: II i ne bo znal zkorlstiti promocije. Vse se seli v Ljubljano. Saj le koncertne dvorane nirnamo. Za kulturo, po kateri bi bilo mesto lahko najbolj prepoznavno, doslej m na :aj dosti." )ože Križan: "Kranja tujci v teh nekaj me-h ne bodo Kranj je zelo lepo staro mesto in premalo je aktivnosti v zvezi s tem, kako privabiti tuje novinarje. Morda z družabnimi prireditvami, vodenimi ogledi mesta?" Antonija Mikelj: "Mislim, da bo Kranj znal izkoristti ta čas za lastno se o n- promocijo tn sko vodstvo zelo trudi v tej smeri. Nazadnje so odprii Kranjsko hišo sredi mesta. Od Srda do Kranja pa je le nekaj kilometrov ..." Kran) Ornitologi so spet šteli vodne ptice DfuStvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je minuli konec tedna na vseh najpomembnejših vodnih površinah v Sloveniji pripravilo že tradicionalno januarsko štetje vodnih ptic, ki je hkrat) potekalo tudi v večini evropskih držav in drugod po svetu. V Sloveniji so v okviru Štetja ptic že četrtič zapored skupaj z ribiči popisovali tudr kormorane, na Zgornjem Gorenjskem pa so se popisovalcem pridružili še naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka. S štetjem zbirajo podatke, ki so pomembni za varovanje vodnih ptic in mokriŠČ. Lani se je Štetja udeležilo 253 prostovoljnih popisovalcev, popisali so vodne ptice na 1.327 metrih rek, v 134 stoječih vodah in v 50 potokih, našteli pa SO 60744 P^ic^ ki so pripadale 58 vrstam. C. Z. Tržič Sklep o prodaji delnic Občinski svet Občine Tržič je na decembrski seji sprejel županov predlogi da Občina Tržič proda delnice Cestnega podjetja Kranj. V tej gospodarski družbi je imela občina 1357 delnic, kar predstavlja komaj 0,5-odstotni delež- Ob koncu leta 2006 je knjigovodska vrednost delnice znašala 33,69 evra. Glede na mnenje pooblaščenega ocenjevalca, so občinskemu svetu predlagali prodajo delnic tega podjetja po tej ceni. Kot je povedal župan Občine TrŽiČ Borut Sajovic, bodo z denarjem od prodanih delnic do marca letos odkupili najmanj desetodstotni delež javnega podjetja Komunala Tržič. Sedaj ima občina v njem okrog So-odstot- ni delež celotnega lastništva, rada pa bi postala lastnica celotnega podjetja. S. S. Načrtujejo poslovni center V opuščenih stavbah tovarne Peko žeii Občina Tržič urediti poslovni center. Poiska bodo zasebne investitorje. Stoják Saje na, da izvedejo postopke za ...................................... ustanovitev stavbne pravice Tržič - Decembra 2004 je na nepremičninah za največ 40 let/' je povedal Jure ca nepremičnin podjetja Meglič, podžupan Občine Peko, ki so prej v lasti Tržič. države. Gre za stavbe s "Center bo imel ètiri vse- skupno površino več kot binske sklope. V nekdanji 7.200 kvadratnih metrov in upravni stavbi Peka bo pod-več kot 3.400 kvadratnih jetniški inkubator, ki bo pomet rov zemljišč. Prenos vezan z gospodarskim sre-lastninske pravice na obči- diščem Gorenjske. Del no so ovirale hipoteke in stavbe bodo obnovili zaseb-prepovedi odsvojitev nepre- ni investitorji za poslovne miČnin. Dolgo je trajala od- dejavnosti, v stolpiču pa bo mera funkcionalnih zem- tudi večnamenska dvorana IjišČ, urejali pa so tudi po- z 250 sedeži. Spodnji prosná men) eni Knjiž- niki. Leta 2006 je analiza niči Tržič, ki bo zasedala pokazala, da idejni projekt tudi del stare upravne stav- godbena razmerja z najem- tori za univerzitetno sreaisce s tehnološkim centrom ni uresničljiv. be. V njej bo zgoraj Ljudska univerza Tržič. V stari železniški postaji bodo zaseb- "Prejšnja občinska upra- ni gostinci, v dveh skladiš- va je predvidela ustanovitev čih in nekdanjem obratu univerze za multimedije in PGP pa obr t no-skladiščna poštni promet z raziskoval- cona. Do konca februarja nim središčem in tehnološkim parkom. Težava je bila v prevelikih površinah za univerzo in prema nem deležu uporabnih po- projekte, ki jih bomo pred- vršin s finančnim dono- stavili občinskemu svetu v som. Stroški naložbe bi bili prvi polovici leta. Letos naj previsoki celo ob podelitvi bi začeli postopke za prido- stavbne pravice za 99 let. bitev gradbenih dovoljenj, javne- poziva za podelitev stavbnili pravic. Nato bodo ponudniki pripravili idejne Najprej bodo iskali investitorja za poslovni stolpič v nekdanji Pekovi upravi. Sedaj načrtujemo ureditev saj bo treba večino stavb Poslovnega centra Tržič, obnoviti. 2a več kot 2,2 mi- kjer bo del prostora name- lijona evrov vredne stavbe njen za razvoj manjših bomo najprej poiskali pri-podjetij. Ker so fmance občine omejene, želimo pridobiti več zasebnega nila Mojca AJjančič, podse- kapitala. Občinski svet je kretarka za razvoj Občine pooblastil upravo in župa- Tržič. mernega investitorja poslovni stolpič," je pojas- Zapora poti Na cesti R3-635/1121 Lesce-Kamna Gorica v Lescah, bo meď 14. 1. 2008 in 10. 5. 2008 zaradi gradnje nove cestne povezave, popolna zapora kolesarske poti. Promet zavozila bo v 1. tazi potekal dvosmerno ob gradbišču. V 2. fazi gradnje pa bo promet na mestu zapore urejen s semaforji in ročno. Hvala za razumevanje. STRABAG à à 4 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 15. januarja 2008 škof)a Loka Korak k obnovi zastarelega vodovoda Škofjeloški obiinski svetniki so minuH četrtek v prvi obravnavi sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki. Zaradi starosti In dotrajanosti cevovodov ter posedanja cevi zaradi slabe vgradnje ali neugodnega terena prihaja do pogostih okvar na omrežju. Število lomov cevovodov Iz leta v leto narašča, kar povzroča težave pri zagotavljanju varne in nemotene preskrbe 2 vodo. Občinski podrobni prostorsk načrt predvideva posodobitev primarnih vodovodov v dolžini 17,4 kilometra ter pripadajočih funkcionalnih objektov na mestnem in delu primestnega območja Škofje Loke, preve- zavo obstoječih sekundarnih vodovodov na nov vodovod. Posodobiti nameravajo tudi vodohrana Kamnitntk I in 11, zgraditi vodohran v Trnju, v Dragi pa poleg vodohrana $e razteži nik. A. H. Železniki Upajo na denar za širokopasovno omrežje Ministrstvo za gospodarstvo je sredi decembra objavilo javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za gradnjo, upravljanje In vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Zaključil se bo aprila, nanj pa se bo prijavila tudi Občina Železniki, kjer Imajo v nekaterih hribovitih predelih Še vedno težave s priklopom na internet. "Najslabše so s širokopasovno povezavo pokrite vasi Smolevd, Martinj Vrh In Potok, " je povedal župan Mihael Prevc. Občina Železniki se je na razpis prijavila že lani, a ga je nato ministrstvo umaknilo. "Nov razpis smo že težko pričakova-Ih. Razpisni pogoji so zda; precej drugačni, zato bo treba na§ načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja krepko spremeniti. Upam, da bomo uspešni» saj nam bodo sicer mladi iz hribovitih predelov občine brez moderne širokopasovne povezave res ušll," je še dodal Prevc. A. H. Šenčur Šenčurski župan pogostil šolnike in duhovnike Šenčurski župan Miro Kozel) je minuli petek na tradicional- nem novoletnem srečanju sprejel duhovnike, ki delujejo na območju občine Šenčur» ter ravnateljico Osnovne šole Šenčur in vodje Šolskih podružnic. "V sproščenem klepetu smo ugotovili, da imajo tako Šolniki kot duhovniki isti cilj: otroke Čim več naučiti ter jih vzgojiti v dobre in poštene drŽav- jane," je po srečanju povedal župan. S. t. Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Eriebnistherme VVarmbad« Beljak. w WW. 31 aen dere ck. at ip^ . Krv tmaii Varan«, tel ÍH.5S2 10 00 uČtrik« kart« i popustom pri: I PASS TRAVEL Krftniska Gora pu te. wPKii GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi^g-glas.s] www .00 re nj §l smwiv.âto-lescd. si f 3S6 4 UfN^vni o<3C>or Al^keoâ leïâlskeça centra Lesce, javnega gospodarskega zavoda« v ^ladu s Statutom ALC Lesce razpisuje mesto DIREKTORJA - DIREKTORICE Poleg splošnih zakonsMh pogojev so zahtevani tudi; • najmanj vîsjesoiskâ Izobrazba, • izkazani izkušnje na področju organiziranja» vodenja in irzenja. • znanje angleškega jezika, • zaželene so izKušnje na področju letalstva. Pisni onjavi z navedbo Kratkega zMjenjep^sa naj kandidat/*Kd poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev pnloži tudi kratek program vodenja Javneça gospodarskega zavoda. Pisno prijavo v zaprti ovojnici z oznako ^avnl razpts" je potretKio ctostaviti na naslov ALC Lesce 4248 Lesce, Begunjska 10, v 15 dneh od otjjave tega oglasa. Kand>dati/-ke bodo v 15 dneh po seji Občinskega 9veta Ol?<^ine Radovljica obveščeni o imenovanju. nesreči letala i intonov umrl T v • v Trzica Na gozdnatem območju Svete planine v bližini Trbovelj je v petek strmoglavilo letalo Antonov AN-2, v katerem je umrl pilot Viktor Bečan • Som iz Tržiča. Urša Pfternel Kranj • Izkušeni pilot, letalski inštruktor m aviomeha- nik iz Tržiča Viktor Bečan, ki so ga letalski kolegi klicali Som, je umrl v razbitinah letala Anionov AN-2, ki je v petek okrog poldneva v gosti megli strmoglavilo na območju Svete planine nad Tr-bovljami. Kopilot. Savo Medved iz Šmártnega pri Lití)i, )è nesrečo preživel in se s hudimi opeklinami zdravi v ljubljanskem kliničnem centru. Vzroki ne$rečo še rii$o znani, preiskovalci letalskih nesreč še opravljajo svoje delo, neuradno pa naj bi se na letalu vnel motor, pilot naj bi skušal zasilno pristati, vendar pa se je v gosti megli zaletel v hrib. Viktor Be^an • Som^ fotografiran za Intervju za Gorenjski glas, maja 200P. f«"«* ^m« d«m Kot je znano doslej, je leta- krili s pomočjo policijskega Časa leteli tudi na letališču v samosvoj, a srčen pilot, izre- lo vzletelo v petek okrog helikopterja na težko dostop- Lescah, gre pa za izredno dcn strokovnjak na področju 11.30 z letališča Šentvid pri nem terenu in kar dva dni zanesljiva letala, ki sprej- aviomehanike. letalski in- Stični, namenjeno pa je bilo je trajalo, da so iz razbitin le- mejo dvanajst potnikov» pi- Itruktor in začetnik zmajar- proti Mariboni in potem na- tala potegnili truplo pilota, lota in kopilota, PonesreČe- stva pri nas je bil z dušo in prej na redni servis na Ma- nato pa ostanke letala odpe- no letalo je bilo po zagotovi- srcem zapisan letalstvu. Vr- džarsko, kjer naj bi mu za- Ijali na bolj dostopno mesto. lih redno servisirano, imelo sto let je delal kot mehanik menjali platno. Že čez pet- Letalo Antonov AN-2 je pa je Še okrog štiristo ur le- na leškem letališču, zadnja najst minut pa je izginilo z bilo izdelano leta 1978 in je tenja. leta pa kot samostojni stro- radarske slike. Na pojnoč je bilo v lasti ljubljanskega za- Letalskikolegizleškegale- kovnjak. Letalstvu sla se za- poklical težko ranjeni kopi- voda Šolt, uporabljali pa so tališča so vest o nesreči Vik- pisala tudi njegôvâ dvâ sino-lot in stekla je iskalna akcija. ga za šolanje padalcev. Po- torja BeČana - Soma sprejeli va, Matej je izvrsten padalec. Strmoglavljeno letalo so od- dobni dve letali sta dolgo z veliko žalostjo. Ta nekoliko Vik pa pilot. Najstniki vlamljali v trgovine Policisti so razvozlali vloma v trgovino v Trzinu, za katera so osumili štiri najstnike iz Ljubljane. Simon Šubic v Ljubljano, kjer jih je posku- ..............................................................................šala ustaviti policijska patru- Trzin • Domžalski policisti Ija, vendar njenih znakov za so prejšnji teden odvzeli ustavitev vozila mladi vlomil- prostost štirim Ljubljanča- d niso upoštevali. Vozilo je nom, starim osemnajst, se- policistom uspelo ustaviti demnajstin štirinajst let. Su- šele kasneje - v Savskem na- mijo jih, da so v zadnjem mesecu dni dvakrat vlomili v selju, v njem pa so našli ukradene predmete, zato so Trzinu. Preiskovalni sodnik vsem odvzeli prostost. je za enega od osemnajstlet-nikov odredil hišni pripor. N a podlagi odredb sodišča so policisti kasneje na domo- Trije osumljeni najstniki vih prijetih osumljencev . (stari osemnajst, sedemnajst opravili hišne preiskave ter in štirinajst let) so se do- pri osemnajst- in štirinajst- mnevno minulo sredo ob letniku zasegli več tehničnih 1.45 z osebnim avtomobi- predmetov. Ugotovili so, da lom, ki ga je štirinajsUetnik so tudi ti predmeti izginili iz vzel svojim staršem, pripe- iste trgovine v Trzinu v noči Ijali do trgovine v Trzinu in na 12. december iani, ko so vanjo vlomili. Iz trgovine so prav tako vlomili vanjo. Pri odnesli več mobilnih telefo- tem vlomu - ukradli so za nov, parkirne senzorje in avto kamere ter s tem oško- Lri tisoč evrov mobilnih telefonov • ie namesto sedem- dovali podjetje za okoli 1.500 najsdetnika sodeloval osem-evrov. S kraja so se odpeljali najsdetnik iz Ljubljane. Povooi e Po avtocesti v nasprotno smer Minuli Četrtek okoli 16.15 se je pri počivališču Povodje na avtocesti Kranj-Ljuibljana pripetila prometna nesreča. 52-letna voznica osebnega avtomobila Volkswagen Eos iz okolice Radovljice je pripeljala po as^omobilskl cesti iz smeri Ljub-jane do cestninske postaje Torovo. Pred cestninsko postajo je polkrožno obrnila in pričela voziti v smeri Ljubljane po pasovih, ki so namenjeni za vožnjo v smeri Kranja. V bližini počivališča Povodje je naprej oplazila avtomobil Renault Megane, katerega je vozil 32-letni Jeseničan, nato pa trčila v osebni avto Toyota Yaris, katerega je vozila 28-letna voznica iz okolice Kranja. Slednja je bila pri tem hudo ranjena, povzročiteljica nesreče pa jo je "odnesla" z lahkimi ranami. Obe so z reševalnimi vozili odpeljali v inični center Ljubljana. Promet na avtomobilski cesti je bi močno oviran do 18. ure. S. S. Kranj, Škofja Loka Vinjenih trinajst odstotkov voznikov v noči na soboto so policisti na območju policijskih postaj Kranj in Skofja Loka izvedli poostren nadzor prometa po metodologiji Promil. V nadzoru je sodelovalo štirinajst policistov in tri starešine. Kontrolirali in z alkotestom so preizkusili 187 voznikov, od katerih jih je 23 vozilo pod vplivom alkohola (13 odstotkov), en voznik pa je odklonil strokovni pregled na alkohol. Najvišja vrednost preizkusa z alkotestom je bila o,&5 grama alkohola na liter izdihanega zraka. Policisti so začasno odvzeli vozniško dovoljenje osemnajstim voznikom, pri dveh voznikih pa so ugotovili, da nimata vozniškega dovoljenja. Isto noč so Izrekli še iZ glob za prekrške, podali enajst obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče. Zaradi blažjih prekrškov so dva voznika samo opozorili. Obravnavali eno tudi eno kršitev javnega reda in miru. S. S. à GORENJSKI GLAS torek, 15. januarja 2008 • •••••• • • •••••• • •••••• vil ma .sta novn i k @g-glas. s i 9 bila Nekdanji slovenski nogometni reprezentant )alen Pokom je podpisal dveletno pogodbo z NK Domžale. Maja Bertokceli iem še kdaj brcati normalen nogomet je zadnji trenutek za Jalen Pokom, 28-letni nogo- odhod. In sem Šel." metaš od Svetega Duha pri âkofji Lx)ki, se po letih igranja v Po prihodu iz Utve ste se na tuiinj: pri izraelskem Hapoelu ticúngíh priključili nogometa« iz Nazareta, ruskem Tereku iii litvanskemu Atlantasu vrača na slovenske nc^ometne zde-nice. L^ko poveste kaj o svojem igranju v tu|ini ^ "Bil sem v izredno zanimi- l^em Domžal in sedaj z njimi podpisali dvdetno pi^odbo? "Z Domžalami sem bil v stikih že pred odhodom v Litvo. Ko sem pri5el nazaj, so mi ponudili možnost treniranja z ekipo in dc^ovorili smo se za sodelovanje. Pogodbo smo vih nc^metnih okoljih» sped- sicer podpisali že konec avgu- fičnih, edinstvenih. Nazadnje sla lanskega leta, pa zaiadi sem bil v btovskem Atlairtasu, spleta okoliščin ni biJa v velja- od aprila do julija lani, odigral vi, zato smo jo prekinili, ustno 13 prvenstvenih tekem, Prvo- bi pisno pa smo bili dc^ovoije-ten dc^ovor je bQ, da podpišem za tri mesece. Na koncu se ta dogovor s strani kluba ni spoštoval in začele so se težave. ni, da se usedemo, ko bodo papirji urejeni. Medtem sem bii v stikih tudi z Interblockom in vse do zadnjega nisem toóio Predsednik je hotel, da osta- vedel, kako se bo razpletlo. Z nem celo leto. Zamujala so Interblockom sem se izredno tudi izplačila, zato sem prekinil korektno in konkretno že sko- pogodbo in odšel, stvari pa pre- raj vse dogovoril, razen podpisa dal ustreznim organom in čakal rešitev» nadaljevanje kariere pogodbe. Na koncu sem se moral odločati med dvema dopa mi je bilo seveda onemc^cv kaj enakovrednima pogodbama, Upam in verjamem, da sem se odločil pravilno. Tehtal čeno/' Vam ie žaL da ste se lani odk>- sem med ambicioznostjo in svežino Interblocka ter med iz- dli karieio nadaljevati v Litvi? "S športnega vidika in s po kušenostjo in stvarnostjo "Atlantas iz Litve )e bil začasna rešitev. Prišel sem v popol- gledom nazaj bi temu lahko re- Domžal. Odločil sem se za noma neorganiziran klub, kjer je bil dejaven en sam človek, " kd tudi napaka, vbistvu pa tudi slednje tudi zavoljo dejstva, da o zadnjih delodajalcih pravi talen Pokorn. i zaupanje takratnemu agentu, sem tu že nekaj mesecev_treni- V dobri veri sem Čakal nanj vse ral, ter zaradi Športnih dljev v la:asila. Ob kvaLtetnem trenin- "Leta bežijo, da jim komaj do zadnjega, zamudil prestop- tej in prihodnji sezoni ni rok v Sloveniji in na splošno gu mi lahko uspe doseči pri- slediš. Ne morem verjeti, pra\ijenost izpred let, ko sem da je že tako dolgo od tega. v Evropi Edino Litva je imdaše Kakšna }e vaša pripravljenost? bilvreprezentand. Vbistvuje Realno gledano v tem tre- odprt trg. Tako sem sprejel to "Menim, da je pripravljenost začasno rešitev, prišel pa v po- odvisna od sposobnosti vsake-p>olnoma neoi^aniziran klub, ga posameznika, od tega, kako uravnoteži prirojene lastnosti kvali. to pogo) za igianje nc^ometa v teh časih." kjer je bil dejaven en sam človek Ta je upravljal z denarjem, vzdi^jivosti in hitrosti s nutku reprezentance ni v mojih mislih. To, o čemer sem vedno sanjal, sem oku-Za slovensko reprezentanco sil: igranje za državo na viste v Času trenerja Braneta soki ravni. Kaj pa prinese bU je trener, skrafi kjer jo v uvodnem srečanju čaka Španska igralka Lourdes Dominguez Uno, s katero se do sedaj Katarina še ni pomerila. V primeru zmage čaka VelenjČanko v drugem krogu zmagovalka dvoboja med Nemko Angeliko Sachmann ir Rusinjo Anastazijo Rodjo-novo. B. M. 4 10 tt vilma. sta noun ik si GORENJSKI GLAS torek, 15. januarja 2008 KOŠARKA UUBgANA V pokalu Spar TCC Mercator z Olimpijo, Helios s Slovanom v petek so Izžrebali četrtfinalne pare košarkarskega pokala Spar. V boju za naslov zmagovalca slovenskega pokala se bo osem ekip pomerilo na fnalnem turnirju, ki bo med 7. in 10. februarjem potekalo v dvorani Kodeljevo. Pari četrtfinala so: Zlatorog Laško : Krka, Hellos Domžale : Ceoplin Slovan, TCG Mercator : Union Olimpija ter Luka Koper : Zagorje KO FT. M. B. HOKEJ Anže Kopitar med zvezdniki HruSičan Anže Kophar, ki Že drugo sezono igra v ekipi Los Angeles Kingsvnajmočnejii hokejski ligi nasvetu NHL, je prejšnji teden dobil se eno veliko priznanje. Izbrali so ga namreč v ekipo tako imenovane zahodne konference, ki se bo na tekmi vseh zvezd (all-star) 27- januarja v Atlanti pomerila z ekipo vzhoda. Anže je sicer na tekmi zvezdnikov sodeloval že lani, vendar v moitvu novincev. Tudi letos pa Anže Čez lužo igra odlično, Česar navijači in trenerji pri izboru niso spregledali. V. S. KEGLJANJE NA LEDU Jesenice Gorenjski tekmovalci znova najboljli Zveza za kegljanje na ledu Slovenije v letošnji sezoni organizira tri državna prvenstva. Kot vsa leta doslej najboljše rezultate dosegajo tekmovalci treh gorenjskih klubov iz Rateč, z Jesenic in Bleda. Po dveh krogih državnega moštvenega prvenstva v skupini A vodi ekipa Turbo Hit Jesenice, v skupini 8 pa ekipa ÊM Star Rateče. Finale prvenstva bo 27. januarja na jesenicah. V soboto, 12. januarja, pa je bilo v Mariboru državno prvenstvo v metu na daljavo. Pri posameznikih je zmagal Daniel Mavrić (Log pod Mangartom) 2. je bil Matej Boljtar in 3. Matic Prešeren, oba iz kluba Rateče-P la ni ca. Ekipno je zmagal Log pod Mangartom pred ekipo Rateče-P la ni ca. Driavno pn/enstvo v ciljnem tekmovanju bo 10. februarja na Jesenicah. J. R. CORENISKt SEMAFOR SMUČARSKI SKOKI DP za mladince do 20 let 1. Tepeš (ŠD Dolomiti)^ 2. Mež-nar (NSK Tržič-Trifix), 3. KramarSlč (SSK Costeîla Ilirija); dekleta absolutno: 1. Vtič (ŠD Zabrdje); ekipno mladinsko DP: 1. NSK TržičTrifix (Leban, Košnjek; Zima, Mežnar), 2. SSK Costella flirija I, 3. SK Zagorje [, 4. SK Triglav Kranj I, S- SSK Alpina Žiru M. B. Cockta čan (SSK Alpina Žiri), 2. Silvester (SSK Stol Žirovnica), 3. Pibernik (SSK Mengeš); do 10 let 1. Klinec (SSK Alpina Žiri), 2. Rekar (SSK Aipina Žiri), 3. Míhevc (NSK Tržič-Tri- flx):do9let: i. Pogačnik (NSKTržič-Trifix), 2. Lesnik (SK Triglav), 3. Prevc (SK Triglav). M. B. HOKEJ NA LEDU Državno prvenstvo, 18. krog: Jesenice mladi : Alfa 9 : 2, MK Bled : Stavbař Maribor o : s^ Triglav : Slavlja o : 3. M. B. KOŠARKA Uga UPC Telemach, 15. krog: Hopsi Polzela : TCC Mercator 82 : 87, Kraški zidar Jadran : Helios Domžale 73 :102; 1. SKL 2a ženske, 11. krog: Triglav r Konjice 78 : 73» Odeja KED : Neso Ihke 75 : 45. M. B. ODBOJKA Srednjeevropska Ifga: ACH Volley : Hypo Tirol Innsbruck 3:1 (19, 2"), - 24, 22)j ACH Volley : Nove mesto 3:0 (21, 22,12). M. B. ŠAH Ciklusi NLB Kamnik • Gorenjska (1. turnir, 9. kr^ov, 10 minut, 35 igralcev]: končni vrstni red: 1. KerŠič 7,3 (ŠK Stari Mayr Kranj), z. Podvršnik 7 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 3. Jeraj 7 (ŠO jesenice), 4. Bulatovič 7 (ŠK Stari Mayr Kranj), 5. Zorko 6 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 6. jokovič 6 {Sd Go-renjka Lesce). 7. juroš 6 (ŠK Stari Mayr Kranj), 8. Medved 3,S (ŠK Stari Mayr Kranj), 9. Skender (usufi 5,5 (ŠK Stari Mayr), 10. Marko 5,5 (ŠK Stari Mayr Kranj). O. O. Velikih tekmic se ne v vec "Po sprintu v Pragi sem bila jezna kot še nikoli v življenju. Če bi imela možnost še enkrat odteči, mislim, da bi od same jeze lahko vse premagala," pravi smučarska tekačica Vesna Fabjan, ki v sprintu redno osvaja točke. Mai a B ertonce li ....................................... Točke ste dobili na obeh Kranj • Po teloški turneji Tour sprintih. Do kod bi brez pad- de Ski smo se pogovaijali z ca lahko piišli v Pragi? Vesno Fabjan, 22-letno smu- Po sprintu v Pragi, po smo- čaisko tckaČico iz Besnke, tre- li in padcu, sem bila jezna kot nutno diugo ime naše repre- še nikoli v življenja Čas v kva- zentance. Skupaj s Petro Ma^ Ufikacijah je pokazal, da bi dič in Blejko Katjo Višnar. ki se tudi že uvršča med dobitnice točk svetovnega pokala in je po mnenju trenerja A-reprezen- lahJco prišla med deset, tako pa sem bila na koncu 26. Proga mi je bila pisana-na kožo. Če bi imela možnost Še en-tance Ivana Hudača tekmoval- krat odteči, mislim, da bi od ka, ki bi lâhko bila zelo uspeš- same jeze lahko vse premagana v klasiôii teliniki, ž« jutri la. Na sprintu v Asiagu pa je potuje na naslednje tekme sve- bilo 12. mesto moj maksi- tovnega pckala, ki bodo pot^ mum. V glavi sem imeb Fra- kale od 22. do 26. januarja v go. Hotela sem se maščevati." Kanadi V zadnjih dneh so trenirali v Trbiža Naporen pro- Kaj ste na tem zahtevnem tek-gram bo imela tudi po kanad- movanju spoznali o ski turneji, saj jo čakajo carin- "Na takšnih tekmovanjih ske igie in svetovno prvenstvo spoznaš, do kam lahko greš, Naslednji korak Vesne Fabjan v svetovnem pokalu so do 23 let Primerjava Tour de Ski letos in lani? Ste zadovoljni z nastwi? premikaš meje. V zadnjem stopničke, vzponu na Alpe Cermis sem vidda. da je tista meja zdo viso- Ste verjeli, da síe lahko pred organizma. Mo) hemc^obin ko. Ko se ti na sredini klanca Petro Majdlč? Pred njo ste ni med najvišjimi, posledično "Letošnji Tour je bil precej začne temniti pred očmi» veš, bili na sprintu v Asiagu. prenos kisika do nušic ni opd- težji kot lanski Osem tekem v da Imaš še precej do vriia, poti "Če premagam Petro tudi malen in tukaj imam manjši desetih dneh pomeni hud na- iwaj ni. Treba je zborbati do pozimi, to pomeni, da sem v hendikep." por. Že od 2. januarja dalje vrfia. Niti enkrat pa nisem po- svetovnem pokalu lahko zelo sem čutila utrujenost. Samoda mislila, da bi odstopila, sem stopila na smuâ, sem re- kla, joj, kako pa bo tole danes šlo. 2 mojimi nastopi na Tou- ^udač, glavni trener m sem delno zadovoljna. Zào veliko mi pomeni, da so za- A-reprezentance: "Vesna visoko. Poleti še nisem verje- Na sezono se niste pripravija« la, da'sem tega sposobna. S 5. li z ekipo s Petro Majdič, kar mestom na sprintu v Rusiji je bila vaša odločitev. Sedaj blokada v glavi odstra- razmišljate drugače^ "Za trening s Petro se nisem odločila, saj sem se bala, pase nila. Vidim, da lahko pridem tudi v finale in velikih tekmic ostanki precej manjši kot so perspektivna tek- se ne bojim ve6 Naslednji ko- da bi pri treningu 2 njo šla bili lani, da sem glede na za- movalka, Je potencial rak so stopničke." prek svojih sposobnosti. Se- ostanek velik napredek naredi- ima ambicije, pravi pri- daj vidim, da sem v šprintu la tudi na razdalji V eni sezoîii stop do treninga. Tudi Pravite, da vam še manjka Petri lahko konkurenčna in se tako velikih korakov naprej mentalno ie močna tek- vzdržljivosti? če bi trenirali skupaj, bi bil to ne da narediti. Mishm pa, da bi " v prihodnje tudi na razdalji lahko prišla do točk" "Kar se tega tiče, ni vse po- zame samo plus. Kako s tre-vezano samo s treningom, ningj naprej, bomo razmlUjali Odvisno je tudi od samega posezoni." S4H Maribor Barbara Robba odlična tretja v Mariboru je potekalo posamezno državno osnovnošolsko šahovsko prvenstvo za leto 2008. Učenke In učenci so nastopili dveh kvalitetnih skupinah. ?n učencih v kvalitetnejši skupini Go- renje; nismo imen svojega predstavnika. Eden izmed favoritov Škofjeločan Ca! Drnovšek je zbolel. Pri učenkah je v kvalitetnejši skupini od gorenjskih predstavnic nastopila le Iva RamuŠ Barbara Robba /foio sost^«» B«g»uj Cvetkovič (OŠ Preži- hov Voranc jesenice), ki je bila 16. V skupini nekategoriziranih šahistk je bila odlična tretja 12-Ietna Barbara Robba (OŠ Poljane). Zmagala je šestkrat, dvakrat remizirala in izgubila le v tretjem krogu. Druge gorenjske predstavnice so se odrezale v okviru pričakovanj. LIza Škrlep (OŠ Stražišče) je osvojila 11. mesto, Mojca Gorenšek Krivec in Magdalena Žunič sta osvojili 34. oziroma 36. mesto, Polona Hribar pa 55. mesto- Vse tri učenke so iz OŠ Prežlhovega Voranca Jesenice. BIATLON kranj Ravnikarjeva v Ruhpoldingu najvišje v karieri Biatlonci so se pretekli konec tedna za točke svetovnega pokala borili v Ruhpoldingu na Bavarskem, kjer sta bili na sporedu sprinterská preizkušnja in tekma v zasledovanju. Pri moških je obakrat zmagal nemški biatlonec Michael Crels, pri ženskah pa smo dobili dve novi zmagovalki svetovnega pokala. Na sprinterski preizkušnji je zmagala Finka Kaisa Variš, na zasledovanju pa Norvežanka Solvieg Rogstad. Slovenski biatlonci so na sprintu ostali brez točk in tudi brez uvrstitve v prvo šestdeseterico, kar pomeni brez zasledovalne tekme. Bolj uspešne so bile biatlonke. Na sprintu je bila Dijana Ravnikar 14., Teja Cregorin pa 17. Na nedeljski zasledovalni tekmi je slednja izgubila eno mesto, medtem ko je Ravnikarjeva prvič v karieri končala v prvi deseterici, na 8. mestu. "Na tekmi sem bila sproščena in to je bil prav gotovo tudi ključ do mojih dobrih strelskih predstav. Prvič sem iahko izkusila slast podelitvene sloves-nosti, k) se jo udeleži osem najboljših. Takrat sem se Šele začela zavedati, kako uspešen In pomemben je bil moj današnji nastop," je bila zadovoljna Ravnikarjeva. Z njenim dosežkom je bil seveda zadovoljen tudi ženski trener Tomáš Kos: "Dijana si je zaslužila ta rezultat, ker že nekaj časa kaže dobro formo, Pogumno, hitro in brez obremenitve je tudi streljala in moje čestitke gredo predvsem temu delu. Na takšni tekmi» kjer si ves čas pod pritiskom konku-rentk, je zares potrebna dobra koncentracija, da ohranjaš stik ali celo pridobivaš mesta. To je danes uspelo Dijani." M. B. I ••ê t GORENJSKI GLAS torek, 15. januarja 2008 t :: :»:.. •• •• ft«i •• •• y i I ma^stanovn ik(g>g-das. si 11 Počuti se močnejšega kot lani Konec tedna bi se v Tržiču moral začeti slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju, a je tekma zaradi pomanjkanja snega odpovedana. Skupno zmago v pokalu bo branil Tomaž Soklič, ki bi rad prvič na posamični tekmi zmagal na Jezerskem, njegov največji tekmec Nejc Kuhar pa vse podreja svetovnemu prvenstvu. Maia Birtonceli Kranj - V koledarju Slovenskega pokala v tekmovalnem turnem smučanju je bilo predvidenih šest tekem, prva naj bi bila že 20. januarja na Zelenici, a so organizatorji včeraj dokončno sporočili, da je tekma zaradi pomanjkanja snega odpovedana. 26, januarja je tekma na Jezerskem, 2. februarja na Krvavcu (državno prvenstvo za pare)> 16. februarja na Voglu (državno prvenstvo posamično), 23. februarja na Pokljuki in 9. marca na OkreŠlju. Vse pa bo seveda odvisno od vremenskih razmer. Lani sta bila v boju povsem za vrh Tomaž Soklič, ki bo branil naslov skupnega zmagovalca pokala, in Nejc Kiihai. Kako sta pripravljena letos? "V pripravljalnem obdo- bju sem zelo dobro treniral ^^ ^ I eto §n ji sezoni: mladi Nejc Kuhar [v ospredju) ali izkušeni Tomaž Soklič Lani sem začel sodelovati s (zadaj)? trenerjem Iztokom Cukjad- jem, s katerim sva se dobro morem dati, bodo tekme namreč zadnje leto med ni mogel trenirati: Takrat ujela. Mislim, da sem že se- prinesle svoje. Čeprav prvi mlajšmi Člani. Izboljšati že- sem izgubil motivacijo, sem daj dobro pripravljen, če- občutki niso slabi, počutim lim lansko 4- mesto. Tre-' že razmišljal, da bi izpustil prav se bo forma do vrhunca se močnejšega kot v prejšnji ningi so povsem podrejeni sezono. Ta prisilni počitek sezone, svetovnega prven- sezoni/' pojasnjuje Kuhar, svetovnemu prvenstvu. Za- se mi pozna. Verjetno je srva, Še stopnjevala," pravi ki je v tej sezoni že nastopil gotovo bom ciljal tudi na Nejc bolje pripravljen, kar se Nejc Kuhar. Da je turni na eni močni tekmi v vzpo- zmago na državnem prven- je pokazalo tudi na trenin- smučar in gorski tekač iz nu v Italiji in na klasični stvii na Voglu. Tekme za gih. ki sva jih naredila sku- Kokre res dobro pripravljen, tekmi v Avstriji: "Prva tek- slovenski pokal bom jemal paj. V zadnjem obdobju se- potrjuje tudi zmaga na no- rna je pokazala, da sem v bolj kot pripravo za močnej- veda vsak trenira posebej, voletnem teku gor-dol-gor vzponu že zelo dober, dru- Se tekme," še dodaja Kuhar, jaz s smučmi predvsem na na Kal išče. kjer je bil hitre j- ga pa, da na ekstremno tež- ki se je lani moial zadovolji- Krvavcu, sicer pa je več suši od Grega Boieta, odlične- kih tekmah še ne morem ti z 2. mestom v skupnem hega treninga. Upam na ga kolesarja po novem nastopiti optimalno." Nje- seštevku pokala. Pred njim najboljše. Zmagal bi rad na Adrie Mobila, ter tudi So- gov prvi cilj v sezoni bo sve- je bil izkušenejši Tomaž So- Jezerskem, ker tam na pokliča. "Konkretne primerja- tovno prvenstvo konec fe- klič s Šenturške Gore, ki pa samični tekmi nisem še ni-ve z lansko sezOnO šé ne bruarja v Švici, "Letos sem poletí zaradi poškodbe rebra koli. " Tekme na Kobil bodo jutri in v četrtek bosta na Kobli dve tekmi za svetovni pokal v telemark smučanju. maîa Bertonceu Bohinjska Bistrica • "Na Ko bli se organizatorji trudimo ohraniti bele lise snega in verjamemo, da nam bo z nadčloveškimi napori tekmi uspelo pripeljati do konca. Proga )e pripravljena. Zelo smo ponosni, da Bohinj, Slovenija, gosti 51 tekmovalcev in 14 tekmovalk, ki prihajajo iz 13 držav, med njimi tudi našo slovensko reprezentanco na čelu z Davidom = Primožičem," je včeraj povedal Jure Sodja. generalni se- â dnigi tek ob 12.30. Slavnostno odprtje prvenstva z žrebom štartnih številk najboljših tekmovalcev bo danes ob 20. uri. Nastopila bo skupina Dej še enu litru. Jutri ob 20. uri bo slavnostna podelitev priznanj najboljšim. žreb štartnih številk za četrtkovo tekmo in zabava prvenstva. Nastopila bo Otroška folklorna skupina Bohinj, pihalci Godbe Bohinj in DJ. Vse večerne prireditve bodo potekale v šotoru v Bohinjski Bistrici. "Poleg sreče z vremenom si želi- kjetar OK tekmovanja, ki ga SZS organizira Smučarsko na smučišču Kobla številka mo predvsem velikega števj- v soorganizad j i s Telemark društvo Bohinj. 2, in sicer v dveh tekih. Prvi la gledalcev, ki bi pozdravili klubom Kranj, Turističnim Tekmovanje bo potekalo v tek je tako za jutri kot v če- junake belih strmin," je za- dništvom Bohinj, LTO in s Smučarskem centru Kobla, trtek predviden ob 9,30 in ključil Sodja, Šport in delo Kdfco sc IMcq izvajata red- Pred řowm mí jç Q svçji na športna dejavnost in redna športni aktivnosti pripovedoval služba, se večkrat sprc^uj^o re- triiški župan Borut Sajovic. kreativd, ki poleg službe stre- Njegov delavnik se le redko mijo k boljšim rezultatom in kdaj konča že popoldan, vet- do^tkom. Delovno mesto ima krat se iz Ljubljane vrne Šele svoje zahteve in takrat za šport pozno zvečer. Povsem jast\oje, ne bo Časa. Koliko Časa in ener- da takrat za dolg trening ni ne gije nam bo ostalo za vadbo, moči in ne motivacije. Se pa pa je odvisno od narave in lahko opravi kratek in intenzi- znaàlnosti delovnih nalog, ki ven trening, ki ne utruja, tem- jih moranTo opraviti na delo- več prijetno poživi. Tako Borut vnem mestu. Po celodnevnem Sajovic opravi tekaški trening delu v službi ho le redko kdo z nekaj minutami lahkotnega imel željo opraviti kakovosten teka za ogrevanje, ki mu sledi- in s tem tudi zahteven trening, jo ponavljalni teki navkreber "Z redno telesno aktivnostjo poskrbimo, da se organizem bolje prilagaja delovnim obremenitvam. Poveča se tudi odpornost organizma na razne neugodne dražljaje, Id nam pretijo iz okolja. Pretiravati s športno vadbo ob dolgih» stresnih in napornih delavnikih ni priporočljivo, saj takrat lahko organizmu prej škodimo kot koristimo." Bo pa v takem primeru naše- na razdalji nekaj sto metrov, mu organizmu zelo prijal lah - Krat ko, i ntenzivno in uČinko- koten, sproščen in kratek tre- vito. Tak trening nam ne bo ning, da se zbistrijo misli in vzel več kot pol ure Časa. Če se nekoliko napolnijo akumula- le hoče. potem se da. Nekoliko tofji. Če je delo popolnoma se- drugače pa je, če imamo posa- deče (pisarniško delo), bo zelo meznika. katerega delovne na- primeren trening, s katerim loge so opravljanje težjih fizič- bomo razgibali mišice nog, nih del, kot so npr. delavci v spodnjegfl in zgornjega del hrb- gradbeništvu, v proizvodnjah ta. Pri sedenju se namreč k rči- ter razi ični terenski delavci. Ti jo mišice v mečih, mišice spod- med svojim delovnim Časom že njega in zgornjega dela hrbta kar solidno razgibajo telo in so ter mišice okoli ramenskega pogosto po službi precej (fiziČ- obroča. Če se nikoli ne razgi- no) utrujeni in ponavadi ni- bamo, nam na dolgi rok vse to majo želje po dodatni telesni lahko Škodi, zatoje treba redno aktivnosti. V takih primerih je raz^havati celotno telo. Delo- športna aktivnost primerna kot ma lahko za to poskrbimo kar sredstvo za krepitev organizma med delovnim časom, in sicer in celotnega "stebra" telesa, tako, da od časa do časa vsta- Krepko telo se namreč bolje pri- nemo ter raztegnemo roke in lagaja obremenitvam ter jih hrbet, koristilo pa nam bo tudi lažje prenaša. hitrejše vzpenjanje po stopni Ob redni službi si torej le cah, če ne že kar lahkoten tek. vzemimo Čas za športno aktiv-Takrat se nam ho dodatno po- nost. Ne nazadnje nam to povečal Še srčni utrip in bo tako meni tudi druženje s som&je-organizem bolje prekrvljen m s niki ter navezovatye novih sti-tem bolje "založen" s kisikom. kov in poznanstev. Dolgotrajne in stresne službe utrujajo, zato si vzemimo čas za polnjerije "akumulatorjev". Skok v naravo bo pravo pomirjevalo. 12 N) í nfo(S>g-gîa s.si GORENJSKI GLAS torek, 1$. januarja 3008 MOJ POGLED Damjana Šmid ^^^^ é »d » »m» » t ^ Učenje odgovornosti (1) e vtm, kaj si vi pred- odgovornosti. Čř se zavedamo, stavljate pod besedo da je nekaj normalnega, da odgovornost, in mo- delamo napake, potem smo ram reči, da v času rnojtga veliko bolj dovzetni zo odgo- odraščanja o njej nismo veliko vorno vedenje. Kajti le tako govorili. Nekako se je takrat nas ni sram razpravljati o na- bolj žipelo, kot pa govorilo. Še pakah. Šek ko o njih lahko go- najbolj imam v spominu ko- vorimo in nas ni strah, rfa za- kktivno odgovornost, ki jo po- radi njih pade naia vrednost znamo íe dandanes. Taje pri- ali nas napadejo občutki kriv- mema za pHkrivanje vseh vrst de - takrat smo pripravljeni, napak in za neodgovorno ob- da napake vidimo v pravi luČi- našanje m ogočn i h odraslih in smo jih pňpravljeni prizna- Ij udi. Ot rod kolekt ivne odgo- t i. Najbrž je vse to povezano s vomosři ne poznajo, vsaj tja stavki, kijih dobivamo vse živ- do Šolanja ne. Potem pa se ljenje in so lepo zapakirani v sčasoma naučijo, kako p rikriti pogojno lju bez en. Pridna lastne napake in lenobo pri punca si, ker si vse pojedla. " učenju. Mogoče je učenje od- "Rada te imam, ker niČ ne na- govomosti tako zelo povezano gajaŠ. " "V redu fant si, ker 2 napakami in s kazanjem imaš lepe ocene." Kaj sporoča^ nanje, da seje zato laije sfcri- mo otroku s takïnimi in podeli kot pa izpostaviti. Napake bnimi stavki? Da je priden, v imajo v naši družbi zelo nega- redu in ljubljen^ kadar počne tiven predznak in niso pojmo- nekaj všečnega, nekaj "pamet-vane kot nekaj koristnega, iz nega", nekaj, kar nam ugaja česar se lahko veliko naučimo, in kar se nam zdi prav. Če pa Zato nihče ne hodi naokrog in tega ne dela tako, kot mi prise ne hvali s svojimi napaka- čakujemo, pa je poreden, nemi. Čeprav vemo, da vsi tisti, vreden in ne zasluži ljubezni? ki veliko delajo, delajo poizku- Tako se otroci rajši zlažejo, se in 50 ustvarjalci novega • to kot da bi tvegali padec vredno-počnejo tudi z napakami, sti ali ljubezni. Zanje je to laž-Tako smo pri prvi točki učenja ja izbira. Prisluhnite nam-polepšalivam bomo dan. TELE SAT TELE TV 91.0 MHz fi e-řtP I uiuPui.potepuh.com Očisti me v Svetem pismu kralj David prosi Boga: "Očisti me z ožepkom, da bom bolj bel kot sneg." Res je, da je ožepek oz. izop (Hyssopus officinalis) nadvse primeren za čiščenje krvi, saj uravnava potenje in izločanje vode. Z njim spiramo tudi praske, površinske rane, vnete oči. Odpravljal naj bi celo herpes. Pavia Kli ner Žepni podatki o ožepku doîîivali iz izopa. Nemara je prav ta pijača daJa idejo bene* diktinskiin tnenihom, da so ga v 10. stoletju prinesli v srednjo Evropo in začeli z Ožepek, izop, m£oduh, ve- njim dišaviti svoje znameni- lenduh, sipan in še kakšno te zelišine likeije in zdraviti. ime bi se našlo za polgrm, ki doseže 30 do 60 centimetrov p^^j ^^ Glavne sestavine ožepka višine in raste divje po suhih skalnatih krajih submedite- ranskega območja. Pri nas so eterično olje, fiavonoidi, ga pogosto gojimo tudi po vr- čreslovine, grenčine, haspe- tovih ali blizu čebelnjakov, ridin in urzolna kislina, ker je zdiava paša za čebele. Znanstveniki so odkrili, da pa je znan po tem, da čisti dodamo med, očisti prsi slu- V zdravilne namene upora- na ožepkovih listih rasle ple- kri. Uravnavaj naj bi še krvni za, pospešuje izmeček, bimo cvetoče vejice, "ki vse- sen, ki tvori pemdJinu podo- tlak, krepil srce, pomagal pri ozdravi kašelj in odpravi tež- bujejo veliko eteričnega olja, bno snov, to pa povečuje oslabelosti po dolgi bolezni, ko sapo. Čajna mešanica Rastlinico porežimo 10 cen- antibiotično delovanje rastli- krepil koncentracijo in spod- ožepka in janeža [PimpineUa timetrov nad tlemi in jo po- ne. Z ožepkovim poparkom bujal živčni sistem. Dalma- anisum) lajša bolečine v čre- sušimo. Cvetovi, ki se pojavi- zdravimo kašelj, oslovski ka- tind pravijo, da je ožepek nji- vesju in želodcu ter menstru- jo med Julijem in septem- šelj, astmo, bronhitis, katar hovo skrivnostno zelišče, ki alne težave. Upwraba ožepka brom, so navadno temno zgornjih dihalnih poti in mu gre zahvala za močno se odsvetuje le nosečnicam, modri, včasih pa tudi rožnati vnetje seČil. Okusen čaj od- spolno sîo, ki ga premorejo. ali beli. Po videzu rahlo spo- pravlja sluz, krepi, uravnava Zaradi izopa, pravijo, nimajo Ožeoek v oliu in kaši minja na sivko. Zopet izop Izop 02. ože^k je bil v svetopisemskih časih zelo Čislana rožica. Kot sveto rastlino so ga uporabljali pri religioznih obredih očiščenja, z njim pa so tudi zdravili. V stoletjih, ki so sledila, je podatke o zdravilnosti izopa načel zob Časa. V naših starih zeliščar-skih bukvah ga tako ne zasledimo prav pogosto. Počasi pa spet prihaja njegov čas. Upravičeno, saj je okusen, lep in zdravilen! In povrhu vsega še svet! Rimski :^odo-vinar Plini j v 1. stoletju poroča o Čislianem vinu z imenom Hy550PiiC5, ki so ga pri- če izopovo cvetje in liste delovanje želodca, rmanjšu- nikakršnih težav s potenco, je krče v prebavilih. Deluje tudi tisti, ki niso več najmlaj- blago pomirjevalno in nor- ši po letih. Zimanje ga lahko namakamo nekaj Časa v oliv- malizira krvni obtok. Najbolj uporabimo za grgralo pri nem olju na sončnem me- vnetjih grla in požirahiika, z stu, dobimo preizkušeno vti- njim pa spiramo tudi praske, ralo za ude, ohromele zaradi •h ^ / 1 ' f: 1 podplutbe, odrgnine, modrice in vnete oči. Ožepkov popa rek kapi. Ljudsko zdravilstvo pa čisla tudi kašo iz zmeČkanih ožepkovih listov kot obkla- dek pri revmi. Ožepkove liste polagajo tudi kot obkladek za Caj iz ožepka pripravimo v hitrejše celjenje površinskih obliki poparka: žličko do dve ran, prask in herpesa. Učin- posušenega zelišča prelije- kovit obkladek za modrice mo s skodelico vrele vode, okrog oči pa dobimo, če v pustimo pokrito stati deset gazo nadrobimo pest sveže- minut in odcedimo. Pri vseh ga ožepka in ga za nekaj časa prej omenjenih težavah pije- potopimo v krop. Še topel mo po požirkih do tri škode- obkladek položimo na mo- lice ne prevročega Čaja na dan. Stare zeliščarske bukve drico. To ponavljamo, dokler oteklina in podplutba ne pišejo, da ožepkov čaj, ki mu uplahneta. Vseje relativno 27 V RAKOVIH KLEŠČAH MAHICTA SMOIKIIÍAR Zdrav Človek ima tisoč raz- katerimi je nenavadno grešno drago garderobo za v tebi. Avtorica, ki zase pravi, imamo moč. Z obtoževanjem ličnih želja, bolan eno samo: Italijanov. Odkar smo sestav- prosti čas. Ampak. Vseje rela- da ni zdravilka, da nikogar ne se ji odrekamo. Odgovornost ozdraveli. Kdo je to misel prvi ni del zahodnoevropske poli- tivno, ponovim za Einstei- zdravi, veijame pa, da je od- nam daje moč, da svoje življe- izrekel, ne vem, vsekakor drži. tič?ie tvorbe, so nas Italijani, nom. Za vsak primer, če bi st skočna deska na poti do samo- nje spremenimo. Če igramo Francozi, An^eži, Nemd. pa svetovno priznani znanstve- spoznavanja, da ustvarja vlogo žrtve, uporabljamo no- tudi Avstrija in Madžari očit' nik vendar motil, pa vrečko s prostor, kjer se ljudje lahko na- tranjo moČ za občutek ne no odkrili kot dragoceno po- "cujnami" za nekaj Časa pred učijo, kako izjemno Čudoviti moči. Če se odloČimo sprejeti Torek, 12. junija Po zaužiti duhovni hrani, jebnosř, ki je bila stoletja po Andrejem raje skrijem. so, je prepričana, "da z vzor- odgovornost, ne zapravljamo Če tako rečem, začnem raz- nekem čudnem nakljuí^u nć-miUjati o posvetnih vpraša- vidna. Seg^din skuham v dveh Ion- cem miHjenja in Čutenja so- časa z obtoževanjem koga ali c\h; za Andreja ga pripravim ustvarjamo vse okoliščine v česa zunaj nas. /.,./ Če lahko njih in dilemah. Recimo: kaj Na poii domov mi danes, na klasičen naČin, zase pa na svojem življenju, dobre in sla- svoje bolezni in težave upora- bova z Andrejem danes jedla kot kaže, ne bo zmanjkalo vegetarijanski. Kar pomeni, be. Misli, ki jih mislimo, himo kot priložnost za raz- za kosilo? Odločim se za sege- ovinkov. Na Gosposvctski ce- da namesto svinjine upora- ustvarjajo naše občutke. V miskk o tem, kako naj svoje din {v imenu zdravja in ne sti, denimo, zavijem v trgovi- bim sojino meso in drobljenec. skladu z njimi živimo svoje življenje spremenimo, imam^ zato, ker bi mi bilo zelje do- no s pregrešno dragimi "cu- Pri fcojilu hvali Andrej svoj življenje. S tem nočem reči, da moč. Ljudje, ki so preboleli bro) in se sprehodim še do trž" njami". ki sijih navesite za pripravek, jaz pa svojega. Volk bi se morali obtoževati za hude bolezni, pravijo, da jim nice, jitnes, za tek ali samo za je torej sit, koza pa cela, ne da stvari, ki nam gredo v življe- pomenijo najčudovit^še izkus- Na poti dom ov posedi m t» Špa nci ranje po Rož n iku. Ups; H za to porabila bistveno več nju na robe. Precejšnja razlika tvo, ki so ga dož ivelt, saj jim je enem od številnih lokalov na tole pa ne bo dobro. In res ni, íasa, kot če bi pripravila eno je med odgovornostjo in obto- biřa dana možnost, da spre- bregu Ljubljanice, se ob kavi saj poleg vrečke z zeljem, sola- samo različico kislega zelja. zevanjem sebe ali drugih. Ko menijo svoje življenje. II predajam sončni top I eni in to in iniclji za Andreja, do Spet vzamem v roke Louise govorim o odgovornosti, govo- opazujcm mimoidoče, med mov prinesem še vrečko s pre' L. Hay in njeno knjigo Moč je rim pravzaprav o tem. da (Se nadaljuje) GORENJSKI GLAS torek, 15. januarja 2008 RADOSTI ŽIVLJENJA info ®Z'glas.si 13 Pepino Boris Berçant Pepino je zanimiv tropski sadež, ki izhaja iz južnoameriških Andov, raste na nadmorski viáini okrog 2000 metrov in ga je mogoče gojiti tudi pri nas v toplejših krajih. Gre zd tradicionalno indijansko rastlino, ki se je §de precej pozno razširila po svetu- Tako je prišla v Evropo, gojijo jo na jugu Španije, šele pred dobrimi štiridesetimi leti, Je bližnji sorodnik paradižnika in krompirja ter obrodi melonam podobne skim sadežem. Uporablja- stisnjen sok enclimone, j tli- eno rezino, Postrvje fileje zeleno-rumene plodove z vi- mo ga tudi za pripravo pred- ce ekstro deviškega oljčnega zvijte in jih zataknite z zobo- joličastimi progami. Sadeži jedi, npr. skupaj zriboalikot so sočni in dišeči. Meso je sestavino sadnih in drugih sladko, ne preveč aromatiČ- mešanih solat no» Še najbolj podobno me- olja, 2 žlici ba Iz antičnega kisa in sol. trebcem. Na oljčnem olju prepražite drobno seseklja- Očiščene repke kožic no Čebulo, pomokajte, dodaj- opecite na oljčnem olju in te na drobno narezan pepino Ioni, medlega okusa, saj sko- Mlačne piščančie prsi na pustite, da se ohladijo, in zalijte z belim vinom. V to ra) ne vsebuje nikakršnih pgpjng in še čem Medtem olupite in na re- naložite postrvje zvitke in jih kislin. Ravno zaradi tega zance narežite pepino in ga dušite pol ure. Po potrebi po- ofcus pepina ponavadi izbolj- Za 4 osebe potrebujemo: 60 pokapajte z limoninim so- solite, posujte s sesekljanim šamo s sokom limone. Kupi- dag piščančjih prsi, i pepino, kom. Dodajte na kocke na- peteišiljem, dodajte en brizg ti ga je možno le v zimskem 1 glavo kri5talí:e ali ledenkc, 2 rezana parad^nika, papri- tabasca in postrezite s kuhača su ter zgodaj pomladi, na paradižnika, 2 večjo mozza- ko in oprane kalčke. Vse tržnicah in v hipermarketih, rello, j žlice najboljšega olj- skupaj začinite z oljčnim kakovostni plodovi pa mora- Čnega olja, 3 žlice belega vin- oljem, balzamičnim kisom jo biti lepo rumeni in čvrsti, skega kisa, 1 žlico sesekljane- in soljo ter premešajte. Na Pepinov sorbet nim krompirjem ali duše nim rižem. Zrel pepino, ki ga prepozna- gapeteršilja in soi. tako pripravljeno solato na- mo po lepi rumeni barvi, moramo hraniti v hladilniku in to ne več kakor teden dni. Piščančje prsi solite in jih ložite še ohlajene repke ko- Potrebujemo: 40 dag pepino- v pokriti ponvi spedte. Solato očistíte in natrgajte ter zic in postrezite s svežim kruhom ali toastom. vega mesa, iO dag sladkorja, 1 dl belega vina. sveže stisnjen sok dveh limon in 1 beljak. Sladkor z vinom zavrite in ohladite. Pepinovo meso s pasiraj te z mešal nikom, čnim oljem» ldsom ter soljo. Za.pel oseb potrebujemo: 10 dodajte limonin sok in sinip Solato premešajte, jo obloži- postnjih filejev, 2 bučki, sofe iz sladkorja in vina. Dobro Ko sadež prerežemo, ga je stresite na dovolj velik krož- najbolje takoj pojesti, saj iiik. Dodajte na kocke nare- postrvji zvitki v pepinovi meso drugače hitro oksidira, zan pepino, paradižnik in Q^aki podobno kakor jabolka, oksi- mozzarello ter začinite z olj-dadjo pa lahko delno preprečimo z limoninim sokom. Pepino lahko uporabimo te s še toplimi piŠČanČjimi pol limone, 3 žlice oljčnega zmešajte, dodajte sneg iz tako kot melono ali papajo, prsmi, potresite s peterši- olja, 1 čebulo, 1 žlico moke, s beljakov in pustite, da masa svežega, pokapljanega samo Ijem in takoj postrezite. 2 limoninim sokom, za sola- te, sladolede, sorbete, Uporabljamo ga tudi pri pripravi k večji pepino, 2,5 dl belega v strojČku za sladoled ali vina, sol. tabasco po želji in v kovinskem modelu med Solata s pepinom sesekljan peteršUj. občasnim mešanjem zamrz- Postrvje fileje posolite in ne. Preden ga ponudite, pu- števibiih sadnih sladic, na- Za 4 osebe potrebujemo: j pe- pokapajte z limoninim so- stite, da se sorbet rahlo odta- pitkov, marmelad in chut- pino, jo dag očiščenih kozle, kom. Bučki narežite na de- ja, potem pa z jedilnima neyjev ter kot prilogo mes- 10 dag mešanih kalčkov, 2 set vzdolžnih rezin in na žlicama oblikujte žličnike in nim jedem, ribam in mor- paradižnika, 2 papriko, sveže vsak postrvji file položite po postrezite. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: porova juha z rižem, nadevan piščanec, pire krompir, zelena solata, skutina krhka torta; Večerja: pica napolitana, kisle kumarice in ofive. Ponedeljek • Kosilo: sarmice iz mešanega mletega mesa in kislega zelja, ajdovi žgand; Večerja: osliči po pariško, krompirjeva solata z majonezo in kislimi gobicarni. Torek - Kosilo: telečja obara, ocvirkovka; Večerja: pečenice, radič s krompirjem v solati, o jČni kruh. Sredd • KosikK dušeno kislo zeije, krvavice, kruh, janeževi upog- njenci; Večerja: prosena kaša s krompirjem in ocvirki, bela kava. Četrtek • Kosilo: gobova juha, Široki rezanci s skuto, kompot (ali solata), sadna solata s kfvijem; Večerja: enolončnica z govedino in sladkim zeljem, koruzni kruh. Petek • Kosilo: grahova juha s kruhovimi maslenimi ocvrtki, v pečici pečene škarpene s krompirjem, radič $ fižolom; Večerja: jajčne omlete z dušeno zelenjavo (jajčevci, bučke, paradižnik....), pečene paprike v kisu, žemljice. Sobota « Kosilo: juha z bučkami, krompirjem in kislo smetano, pečena svinjska rebra s kožo, pražen krompir, zeljrata solata z lečo; Večerja: skutni zeliščni namaz, zrnat kruh, bela kava. jajce, 1 ru- Skutna krhka torta Testo: 300 g moke, J50 g sladkorja, ijo g masla, ' menjak. 1 čajno žličko pecilnega praško; Nadev: 300 g skute, 3 žiice sladkorja, 2 rumenjaka, sneg 2 beljakov, pol čajne žličke pecilnega praško, naribana limonino lupinica, po želji pest rozin, Vse sestavine vgnetemo v krhko testo in damo počivat v hladilnik za približno pol ure. Medtem pripravimo nadev, t^adev: skuto, sladkor, rumenjaka, pecilni prašek in limonino lupinico zmešamo, dodamo pest rozin in narahlo dodamo še sneg dveh beljakov. 5 približno eno tretjino testa obložimo tortni pekač in pokrijemo testo z nadevom. Iz preostalega testa naredimo trakove in jih prepletemo po nadevu. Pečemo približno 40 minut pri >75 stopinjah Celzija. Janeževi upognjenci Testo: 6 jajc, sladkor (kof ikor tehta 6 jajc), m oka (kolikor tehta 6 jajc), 100 ml vode, 1 pecilni prašek, 1 ^/anilin sladkor, janež za posip. Testo: zmešamo jajca in sladkor, da masa naraste, dodamo ostale sestavine in mešamo toliko Časa, da dobimo gladko srednje gosto maso. Na namaščen pekač vlivamo maso, da nastanejo približno 3 cm veliki krogi, na katere damo približno 5 zrn janeža. Pečemo pri i8o stopinjah Celzija le toliko časa, da postanejo zlato rumeni. Še vroče damo v kozarce, da dobijo upognjeno obliko. P.S.: danes si pri peki janeževih upognjencev lahko pomagamo s peki papirjem Oba recepta smo vzeli iz velike knjige sladic "Po božiču diši" znanega kuharja Andreja Frica. Jedi za zimske dni KUHARSKI RECEPT ÎANEZ STUUKELI 30 dag pretlačene skute, 22 in pripravljeni nadev. Nazad- do, vanjo nadevamo slive, šamo pretlačene ovsene kos Porova juha dag pire, 3 jajca, sol, poper, nje nadev potresem o še s Por narežemo na kolobarje parmezan. parmezanom. Zvijemo štru- m ga na maščobi nekoliko kelj. Zavijemo v pomaščeno prepražimo. Dodamo če- pj^^ ^^^ „oč namo- al-ufolijo in kuhamo v sla- sen, papriko v prahu in za- ^^^^^^ ^^ „^to skuhamo do nem kropu 35 minut, činimo s sojino omako, tričetrt. Na maščobi prepra- ^^f ♦ . A« * A W « ♦ Pečemo pol ure pri zmerni temperaturi Narastek iz ovsenih kosmičev Juhi lahko dodamo pest riža basmari ali riževe kosmiče. miče in sneg beljaka. Model namažemo z maščobo, po- tresemo s presejanimi drob« tinami in nadevamo s pri pravljeno maso. V pečici pn temperaturi 180 stopinj Cel žimo sesekljano čebulo, do- prosena kaša s slivami damo narezane šampinio- Sestavine: }0 dag ovsenih zija pečemo 25-jo minut kosmičev, četrt litra vode. j Na ra stek ponudimo s pretla ne, přetlačeno skuto, kuha- Sestavine: ŽC dag prosine dag margarine, 3 žlice medu, Čenimi jagodami, no piro, 2 jajci in začinimo, kaše, i liter mleka, zdi rastlin- 1 rumenjak, 1 beljak, maščoba itruklji iz rezančevega testa s piro Priprava: zamesimo rezanČ- no testo, dobro ga obdela- ske smetane, 5 dag izkoščiče- nik za pekač. Priprava: ovsene kosmiče Sestavine za testo: 40 dag mo in pustimo, da se testo Priprava: na mleku, ki smo čez noč namočene skuhamo namenske moke, 3 jajca, voda odpočije. Nato ga razvalja- ga posolili, skuhamo dobro in pretlačimo. Medtem po potrebi. mo, premažemo s stepe- oprano proseno kašo, jo umeSamo maščobo, doda Nadev: 6 dag kuhanih špi- nim jajcem. Po vrhu testa ohladimo in zmešamo s toi- mo med in pretlačene kos-načnih listov, 1 srednje debela razgrnemo kuhane in do- čeno sladko smetano. Ka§o miče ter rumenjake. Iz be-čebula, 8 dag šampinjonov, bro odcejene špinačne liste damo v ognjevzdržno poso- Ijakov stepemo sneg. prime- »4 i NIMIVOSTI inJo@g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, 15. januarja 2008 Kraljica je Světlana V Radencih so okronali letošnjo vinsko kraljico Slovenije. To je 24-letna Světlana Širec iz Krčevine pri Vurberku. Radenci • V hotelu Radin v STOfAN Saje skem sejmu, ki je nosilec ...................................... tega proj ekta. Pokrovitelj slovesnosti Radencih so 11. januarja kronanja so Terme Radenci. 2008 okronali dvanajsto vin- projekt pa podpira vsaJdč visko kraljico Slovenije. Štiri- sta sponzorjev. Letošnjo ob^ indvaisetletna Světlana Širec, leko vinske kraljice je oblikovala priznana slovenska modna oblikovalka Sanja Vurberku. je priseg enolet- VeliČkoviČ s Ptuja. Lani je nemu poslanstvii Širjenja in kreirala obleko za Ptujsko razvoja slovenske tradicije vi- vinsko kraljico, njene kread- i izhaja iz znane vinogradniške družine iz Krčevine pri nogiadni§tva in vinarstva. je nosi pevka Neisha, znana Světlana je uspešno konča- pa je tudi po izdelavi pustnih îâ študij na Fakulteti za upra- kostumov za karneval na vo v Ljubljanj in sedaj nada- Ptuju. Ptujski sejem je zago- Ijuje magistrski Študij. Nekaj tovil za vinsko kraljico uni- izkuSenj ima tudi s poslan- katni prestol, ki ga je izdelal stvom vinske kraljice v znani arhitekt in oblikovalec ožjem okolju, saj bila prva Janez Suhadolc. Ob krona- vinska kraljica Ptuja. To dej- nju so zbrane nagovorili stvo je verjetno upoštevala ugledni gostje, med njimi strokovna komisija, ki je no- tudi lanska vinska kraljica vembra lani pregledala prija« Maja Benčina. Sveilani Širec ve na natečaju za vinsko kra- je predal ključe sponzorské- Ijico Slovenije. Svojo odloči- ga vozDa Štefan Vóroš iz tev je sporočila na Pomur- družbe Autocommerce. fmm FROST Smo (/spe&no metlnarodno p o újetie, 1)9 poćro čfv ulične pmiaje úloboko ismrznjonih Udçiko^ V poslovalnici v Podreči pri Medvodah potrebujemo zanesljivega sodelavce za POMOČNIKA VODJE POSLOVALNICE [m/i) C» imat«! • srednji izobrazbo ekonom5idbge: • Izdajanje blaga za dnevno prodajo in vodenje evidenc blagovnega poslovanja. • skrb za dostavna vozila, pomoč vodji poslovalnice pr) organiziranju dela orodajaicev na terenu In venoti. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih idmš^j pošijtte v reku 10 dni po objavi nd na^: Family Frost, đ.0.0., SmartfnsSia e. 102, Lfubljana s pripisom 'c^j?^-pomočnik' aH na naslov m Mma.sustai^irrily-frostsl. GOBARSK KOTIČEK Zanimive Božo Malovrh Kitajci že več kot 2000 let ....................................... uporabljajo v zdravilstvu sve- Tudi pozno jeseni in v mi- tlikavo pološčenko (Gano-lih zimah za gobarja • razis- derma ludduin}, ki jo ime-kovalca iii počitka. Užitne nujejo tudi "goba nesmrtno- gobe, ki jih je nabiral do pr- sti". Nekatere posušene les« vih zmrzali, so prenehale ra- ne gobe lahko uporabimo sti, zato se bo usmeril na ra- tudi za dekoracijo ali kot podstavke cvetličnim lončkom. ziskovanje lesnih gob. Našel jih bo na deblih umirajočih dreves, na štorih, odmrlih koreninah, preperelih vejah, skladiščeni hlodovini in razrezanem lesu ter na razpadajočih lesenih zgradbah in celo na lesu v nidnikih. Smrekova kres i laća (Fomitopsis pinicola) Kot za jeda vko jo bomo n a-šli vse leto na odmirajočih Smrekova kresilača • (Fomitopsis pinicola) VeČina lesnih gob začne smrekah, naseli pa se tudi na rasti v toplejšem obdobju drugih iglavcili in celo listav- leta in dozori proti koncu leta. Nekatere so enoletnice ci niso varni pred njo. Ko drevo odmre, kresilača osta- in pozimi odmrejo, druge pa ne na njem in se hrani na- vztiajajo na podlagi več let in prej kot gniloživka. so iz leta v leto vede. Značilna je Jijena polkrož- Mnoge med njimi so hude na poličasta oblika trosnjaka, zajedavke in povzročajo ki do končne velikosti raste trohnobo na živem in na ob- već let in doseže do 30 centi- delanem lesu, druge pa vse- metrov premera. bujejo zdravilne učinkovine Vsako leto se trosnjak pove- in se uporabljajo v farma- ča za en koncentrični obroč. cevtski industriji. Med ljud- Zunanji (najmJajši) obroč je mi je gotovo najbolj poznana zgoraj obarvan bledo mmeno, bukova kresilka (Fomes fo- starejši obroči iz prejšnjih let mentarius), ki so jo nekdaj pa postopoma postajajo vse uporabljali za netenje ognja, bolj rjavi m nazadnje čmj. zdravila pa so z njo zaustav- Spodnja stran (trosovnica) Ijali kri. Farmacevti so prise- je pri mladi gobi sïnetanaste gali na zdravilno moč lekar- barve in sestavtjena iz majh- niške macesnovke (Laricifo- nih luknjic, pri starejši gobi mes officinalis), ki je, na ža- pa postane bledo okrasta. lost, zaradi pretiranega nabi- Goba ni užitna, primerna Bukova žilika • (Plicaturopsis crispa) Bukova žilika (Plicaturopsis crispa) Povzroča rjavo trohnobo, Oranžna žilnica zato pri lastnikih gozdov ni {phlebia merismoides) prav nič priljubljena. * Oblika in baiva te gobe sta prav presenetljiva. Mladi, okrogli trosnjaJd kol rdečkasto oranžni cvetovi prekriva-Pojavlça se ob koncu leta jo odmrla debla, štore in na razpadajočih vejah listav- ostanke vej, ležeče na vlažni cev, zlasti na ostankih bukve, zemlji. Njihova zgornja stran Trosnjaki merijo do 2,5 cen- je radiahio nagubana. Sčaso- timetia in so bočno priralče- ma se prostor med "cvetovi ni na lubje. Zgornja stran je zapolni in goba prerastecelo- obročkasto obarvana. Rob je tno podlago. Na fotografiji belkast, proti narastišču pa desno zgoraj laliko vidimo, barva prehaja v vse temnejše da goba prerašča tudi odpa-okrasto rjave kolobarje. Na dli Ust, ki je pristal na odmrli veíL nasto in spodnji strani so vidne belkaste od rumenkaste gube, ki neužitno, Pojavlja se vse leto, kot žile potekajo radialno od pogosteje jeseni in pozimi, narastišča proti robu. Meso Ker povzroča belo trohnobo, je usnjasto in žilavo, Goba ni jo uvrščamo med škodljive užitna. gobe (glive). ranja pri nas skoraj izginila, pa je za razne dekoracije. Oranžna žilnica • Phlebia merismoides Na Jezerskem energetske točke Danica Z. Žlebir ce, nam sporoča direktor ho- in vitalnimi energ ki je od lani v lasti hotelirja iz Kopra, so sklenili investirati v gradnjo manjšega bazena, nekaj savn in jakuzzijev, s čimer bi lahko podaljšali biva- ....................................... tela Jože Kropivnik. Zanimi- Okoli hotela je kar Z2 zdia- nje gostov na jezerskem in Jezersko • V hotelu Planinka vost pa so bioenergetske toč- vilnih točk," pravi Jože Kro- dvignili kvaliteto bivanja, za ke, ki so jih označili okoli hotela. "Številne zdravilne toč- na Jezerskem so za silvestro-vo svojim gostom pripravili zanimiv program. Poleg ke so poznali že domačini, s vild in bioenergetiki, ki so si odvisno samo od lasbiikov, nočnega pohoda z baklami pomočjo radiestezista Jeorja ogledali okolico hotela. pivnik in dodaja, da so te toč- kar je treba obnoviri tudi ke potrdili tudi različni zdra- sobe v hotelu. Vse to pa ni ampak predvsem od občin-Sicer pa se turizem na je- ske uprave in sprejetja spre- so jim omogočili ogled Ziemfelda pa smo ugotovili, muzeja, sankanje in pohod da imajo zelo močan učinek zerskem le počasi prebuja, membe namembnosti zemna Vernikov Grintovec. ki ga zdravljenja- Vsaka točka daje Neokrnjena narava je adut za Ijiiča za hotelom. Za oživitev je organizirala gorska reše- svojstven zdravilni učinek razvoj turizma, ne zadošča turizma bodo enkrat meseč- valna služba. Gostje so odlia- na določena obolenja ali tele- pa, da bi gostje ostali več kot no organizirali večer z znani- jali domov z lepimi občutki sne organe, njihov namen dva dni in pol, kot je povpre- mi pevci- 26. januarja bo to in večma jih je obljubila, da pa je. da nas zdravijo in po- čni čas bivanja gosta na Je- duo Korado in Brendi, 16. fese poleti Se vrnejo na počitni- novno napolnijo z energijo zerskem. V hotdu Planinka. bruarja pa Adi Smolař. ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE • PROSTA DELOVNA MESTA . NA GORENJSKEM (nVž) J h 4 J PCW02NÍ OEIAVEC NOtfLfiCHMJlHCíWP OOH MRCeCMrHUCUS^ CPfMtC M. BtOUt ujTMPrRwcisp Konmosra^D MODf^ VAL o 00 * IK7ER5PAA KRANJ. C ) KRAKI OUfCK 0.0 0 . LOKO iSKRA ISO « 6ALVANKA DOO 8MKAL0KA4 iouh; ISKFU \S0 • W^MA, Û O O . LOKA 4« A. HRUSCA MA^mNftRNUSSP.TC BRNK» CKR^OJE F^US OROIA. 0 0 0. vfTTNA KAŽE P^OSFNCC*^ DOO SP ounjtOU^J« SANCM OOO M 1. KAAHJ SCAWAVC C>OC KftOM uCar 8S«XE^,000 POOGOZDOil30. i^LTHARSKI POMOCMIK HOTtLBÛH^INCAMP'fllBCÎVUtf^S.aDH JC^ JQZ BRDO. P^ECX^SLJE ». KA^ Nilu POKL IZ0»R. (PO 2 LCT) AIPCST, U O O. ZQ BA^IK t» A. (»RNirc ^VCOMiK LOKA.OOO ^'a.^OLiA^ r« r^SK LOKO SENK TTMM. D oo^anrror^a KAA^U VTAOJMI0ËDCI. KOVIH SU? O O O 3 NMCA j£S£WCg PLAMENSK^ VAf^EC OUCK lH2jNlRtgO 0 0 0 ^0MO9T 71POUA* NE H/tf SK LO^ SPVALCC TpcrULU JQZBPOO. MEOOSueaft mMJ N^POKL^OSR lOOSlfíí kmpcco^.noo SwAnrecAmA,uuGLiMA KHFTUEC KCZSA\A20a. ROřNAOOUNAM^LfSCt PCK^OOO. KnuiMKA;« 6(NCun PAMCOVNI vfrtHAfr JÛZ GBDO. mSOOSUE 3* A SOAR 00 0.M V6IONOVA1 KAAMJ aOPlTHMlK OO .StARAC & UOKA SncO^rKOFUOBENE MfHAN^ZACUC CPXRAMJ OO .JCtRSKASO V02KIK AVT0Pi4£HANm XIR6IC &C0. D 00 POSLOVKACOfBLEDaĐ GRAJSM44 BLED $G^TEh4NI< DO .STARAC 2 ŠK LCKA PROPAJALCC poiuikm 8 p. pcusca 4$ s ooftc bf^ CCNTEFl NAr^ESU 2«. KUËZNIKI BaM«KO KCOEP S P. KOKRA B PREDC^OR TUS SUPERPs4ARKET C 2EL£ZARJEV 4 a JESENi- GClOOCEKTlRiC^4ÎlJR. POCLOVHACOHA A?0 i^NCun intflf.ktam &otota 0 0 0 . pac^^ova $ MURSKA aoeoTA KKTĐ^TKJEN UNONOř^^OOO. 0 0O RUSKA» UARI80R NU&AAUGU$T)NSP. M^O la ÍRCr^CA ALAfiA. 0 0 * KAf\JC4NSK) TRÛ 4, gA LOKA KUHíV AJRE5T. DOO ZO BRMiK 130 A. BHNK MAxicoM dost>Nsrvo< 0 0 0. PRSC^^A A U^JBtJřM MONSUN. Û00 . POSLOi/NA COřtAA 23. ČUR SP^aURlCSP SRSOriiA SRtOMU MS NATAKAR JOHAMâlPECMONiKASP.VELESOVCUA CER^ KUE KOMPAS HK71TU QlEO 0.0 . CANKARJEVA 2 •liO M»io& 3 P POOMitrz&A.pomAm MOKSUN 00 0 . POSU>/hA COřiA A CUQ MATEJA STAAE - HRIBAR S P KOROâKA M KRpíiMJ sfleohm p9qjcna1?0«raz>a MÍBOPOSS CLYMOOVUiCA^ 0 00. ^«CHje 35 Pt^DOVlJCA ALPťTDUR* D.O . )QORIČ£VA 6« SK LOKA AMAP0KUJKAR9P KRAHJ A^rronMaHr OOO.RUPAM KAAHJ CW^ILOUPARSP LAWS^ 77.CEn»qje dOOOCCNTSR SiNĆUA POSt^VT^CONAA», PRAMC OREGORC S P ÛOLUSKA ID? VMV KQ2SAV0AZOO . RONAOCONA W L£SCC K3W D 0.0. SP TRO U ^ tX>KA LUNOCR ^RAXi S P K0prrNo$7 euo ^wy^iCft 000. K KAdnj Kono^c u KAAMt MERCATOR 0 0 OUřtAJSKA lOA UUSlJAW JOV^VK^^ S P POOHARTÍSA PCONAm MB<0. 0 0 * 2E1ÍZMM. OTOK11«. J^LLTNrKi TEV^^^CCAR OOO BROOS iK lOKA MÇfUW TTHNSC K2K.00 0. KRANJSKA» SEMEUR LCSARSKPI TEHNIK MIKA TOM^ŽEW: S P. SRETÏ^ICA »4. SmOVNPCA SANOVA OOO . M SM0L£J. 00 0 s POO GOZDOM 90. TROC STROJNI TIHH\H ^SKRA ISO * ^(VARNA û 0 C . &AVSKA LOkA 4. KRANJ OROOMRÏTVO KNtFiCs 0 0 0. POT NA P)LARNÛ 1?. IMC OUíCXINŽMRlNŮ. 00 O. PREDMCST t2, POUA^ nenwsk lc^ ZORMCOOO . POIřiALlSKE 17 «LEO EU^TROTIHNiK eNEROniK 2ÛftAvH0URBAMSSP,ZAL0Q i^gûuk ELEKTROrCHNIK ACRONi 0 00 .a K/0RICA44 JESENfC£ KREATA.OOO .<3CREHJSICA».NA>Q.O 6C. 0 0 0. KRAMJSM » SENCUR 1M2 MEHATRONLK HOBOTNICA 000 BRTCf KAiKl itÚ. QRADBENi^A SAMř^ jr/TCNNATK>4AU 0.00 >»1 V^^ONOVA 1 ORÛANIZATOR PÛSLOVAKJA V TURiZMU IHTALnNEA^OO * BOROVSKAM KR GCRA VtSOA STT»«C IZOSRAZSA MOUTO 0 00 . ^LÛVNACCHAA^il S^^CUR DIPL ÍN^ STROJNIŠTVA PRCAfNT OÛO. BRNÙCeVA9 A SGPTEHMKĐĐ STAAACÍSK SlPL íHL EUKTROTEKNIKf PPOVfNT.OOO. eRřítťEVAflA U^CRNUCE MAS fAAMACLIC SAjeSCNCS tiTOM li? JfSCHCt UNIV. D^PL PRAMENIŠŤ VA OaCiHA ^ LOKA POLW^S^A í » ICWCA OIPU IN&OAAOBtNlSTVA SOPTfhNQi. Q Û STAAA C 2 SK LOKA D A. U^IUVHI bWANEAW (VSi 0R2A^W PRAVOenANlSrVQ 000 KRAKJ. BLE^ WEřSCTťA ?0. KRAH^ INVENT Đ 00 .Tnaoj« iti MWil PROf. SiOVEHSČINE OS PPEDOSUC. PREDOSIJE >7A KRAMJ PROf. MATlMiCTlKe STSKAA/IÍ ŽUf^WOOeVA?? KRW OR MEOICiNE Q2G2D&£DSdOWLj MI>0«^SKAC I.&£0 OZG ZDjESEMCE^TTTOVATa.JE&ENŒ OÍG S KRAhU GOSťC^VETVCA 1C řRAHJ OZG 2D SK LOML. STARAC SK LOKA OR. OfNTAi^NE UtQ. QZÛ 2D RACCMJICA. KOPAIISKA ^ RAOCMJC< OZÛ 20 SK UOKA STaAA C IO. SK LOKA 02Q, 2D TR2IC. BLEJSKA 10. ITtííC SR. MED SPEC. SPÍOSNE MED. OZG ZDBl£D.ZOBOHIKJ.MUID9ram3 Pantheon Mpi Kranj, d, o. o.» Sritof 12S, 4000 Kranj» pnja« zbIrafTOdo 22.1.200Ô. Več na www.mojedeto.corrí. Tehničnega sodelavca na področju inženiring m/ž {Škoija Loka) Od vas pnčakuiemo, da sie zaMji^čiH vt^o àolo kâtefeKoii nične $rnen. zaželeno >e. da imate nekaj delovnih iskušaj. Želimo, da zelo dobfo poznale delo v programu Ex- cel^ Wordu, Delo aa irttemelu pa ^ del vašega vsakdana. Poleg organizacijskih sposobnosli pričakujemo, da ste timsko naravnani in knate vozniški izpit Kategorije B. Porkuja-mo vam sHmulaHvno plaôilo za uspešno opravljeno delo. SGP Tehnik, d, d„ Stara cesta 2. 4220 Ško^ Loka, prijave zÍMramo do 26.1.200S. Več r\a vAw/.mojedelo .com. Vodja sektofja obrati In mehanizacija m/ž (ško^a Loka) Ka) ponujamo? Slímu^třvno plačilo in nagrajevanje za uspešno in uankovito oprai/ljeno delo. Odlične možnosti za vas osebni kar^erni razvoj v sodobnem delovnem okolju. Strokovno nadgradnjo ^«šlh znenj. tef drugih a^anj. kj so po- n>embnaza dos«gar|e ciiiev. Od v3S p z otnlo izzKH in prfloz* no&m v okviru koorporacije Goodyear; tehnofogijo. kj sled svetovnim trendom; stimulattvno nagrajevanje v sMadu z re- 2uita& dela. Seva Tires, d. o. o.. Šl^oáka 6.4000 Kranj, prijavezbirarDO do5. 2,2006.VečnawiAW.mcôedeio.com, Biergetik m/ž (Škofja Loka) Pogoji: izobrazba Vli, stopr^je strojne smeri • energetika, znanje angleškega m/all nemškega jezika, vsaj leto tsku- š^nj s podobnimi delt. Zaposlitev je 2d nedoločen čas. £lj- rovek, d. o. o.. Trata 32.4220 Škol^ Loka. pojave zb^ modo6. 2. 2003. Več nawww.mojede^o.com. Konstruktér m/ž (Škofje Loka) Pogoji: izobrazba Vil. stopnje strojne smeri, poznavanje pn:>gramâ za konstn^iranje Pro Engineer, zíianje angleškega in/aJi nemákega Jezika, vsaj Mo ízKuéenJ s področja na-črto^ja stnr^jev ali napr^/. Delovno mesto je v èko^i Loki. ZaposMev je za nedobčer čas. Surovek. d. o, o.. Traia 32, 4220ákofia Loka, pnjave zbiramo do 6, 2.2008. Več na Véivav. o.com. Komercialist zabavne elektronike ^n bele tehnike m/ž (Kranj I rt terensko) Podjetje Janua Trade, d, o .o., za;adi povećaja obsega dela. léče komercialista z bogatimi delovnimi Izkušnjami na področju zabavne elektronike in bele tehnike. Od kandlda* tov pričakujejo: V. stopnjo pnmen^e izobrazbe. v$aj 5 fet delovnih izkušenj na podobnem področju, aktvno znanje angleškega {ezika, p^vno znanje nem^) Pričakujemo končano srednješolsko izobrazbo etekiro-tehnikV. stanja, 10 let delovnih izkušenjveieklro stroki, vozniški izpH kategoriie B. znanje slovanskega in hr» vaškega jezika, sposobnost organiziranja In vodenja delovnih procesov. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, polni delovni čas. stimulativni dohodek In urejene delovne razmere. Kreata. d. o. o.. Gorenjska cesta 39, 4202 NaMo, prijave zbiramo do 2. 2008. Več na vAvw. mojede lo .com. EleUrfkar m/l L(dl d.o.o. k.d. i6 REPORTAŽA info@g-glas.si GORENISKl GLAS torek, 15. ianuariâ 2008 ê srcu • V nosis svoj domači "Na potovanju spoznaš neko novo kulturo, nov način razmišljanja, predvsem pa se je lepo malo odklopiti od modernega računalnika, telefona, norenja. naglice in najbolj pogoste fraze nimam časa, Bistvo potovanj pa je zame tudi v tem, da po vrnitvi domov še bolj začneš ceniti dom in domači kraj/' pravi Tomaž Pšenica. Urša Petïrnel zvabila iz redne službe in da- ............................................................................nes se preživlja kot samostoj- Dubai je po Tomažem mnenju preveč umetno mesto, v Dovje • Ze na vhodu KuJtur- ni turistični vodič. "Sem sa- katerem se vprašaš, kam vodi človeška norost • imeti nega doma na Dovjem je di- mostojen, sam si naredim najvišjo stolpnico, palačo, največje letališče... Čile je ena šalo po dišečih svečkah. Vsa- razpored, kam bom vodil in najdaljših dižav na svetu. Patagonija je raj za treking in kega obiskovalca so pričakaie kdaj, tako da včasih iz tedna 1 • !• xt i ï-» j x ci-^» • ^ * -1 , ® . , „ / , ' , , . . . krai, kier človek spočiie dušo. Skraina mžna točka slaščice, sladke orehove kro- v teden ne vem, kda m kam , , ... . 1. t glice z zastavicami razUčnih bom odšel," pripoveduje so- ^^^^^ke Amenke Ognjena zeml,a. Od Buenos Auesa TomaŽ z dobrotami, s katerimi je pričakal obiskovalce. držav, čokoladni pii^koti, či- govornik, ki občasno sodelu- len ska narodna pijača pisco, je tudi s turistični agencijami Mozartov liker, kuhano vino in vodi za njih. "Nekatera po- in vroč čaj Ins Širokim na- tovanja so daljša, druga kraj- do Mojstrane ie dobrih 12 tisoč kilometrov. -» v ' \ t s ^ ^ J smehom na obrazu TomaŽ Ša, denmio na Dunaj, v Pšenica, popotnik in turistič- Mlinchen, v Budimpešto ... '^ vodnik, ki vsako leto en- Zelo rad pa tudi pripeljem krat. običajno kmalu po no- goste na Dovje in v Mojstra-...^^^ jçj^ Mojstrančane in no ..." Natančne številke, ko- Dovžane pripravi poseben liko držav je že obiskal, večer, Večer z diapozitivi in nima. a kot pravi, jih je bilo potopisnim predavanjem, na zagotovo vsaj 70 ali 80. Naj- ■s katerem sokrajane popelje lx>lj oddaljena dežela, ki jo je daljne kraje. Dvorana kultur- obiskal, je bila Ognjena zem-nega doma vsako leto poka Ija v Čilu, najdaljše potovanje po šivih... Tomaža domačini poznajo in vedo, da bo večer v enem kosu 25-dnevno potepanje po Peruju, Boliviji, L- \ v Zajtrk pri gejzirjih vAtacami res nekaj posebnega. Nekaj Braziliji, Paragvaju in Argen- za duáo, za zbujanje skomin dni. In čeprav ima zelo rad in sanje ... Tomaž vsako leto potovanja s skupino, kot vo- predstavi potepanje po eni dič, pa si včasih privošči tudi od daljnih dežel. Letos pa se samostojno potovanje. "Oboje odločil drugače in predsta- žujem potovanja s skupino, vil je vsa potovanja, ki jih je večkrat pa grem po svetu opravil v letu 2007. Kol je za- tudi sam. Finska in Estonija pisal v vabila, je obredel svet sta bili lani Čisto v moji izved- od mongolskih step do Og- bi." (ti kakšen način potova- S pravim 'dekletom iz Ipaneme", o kateri poje pesem. VC19 deset, gre rad na sprehod po novo kulturo, nov način raz- Nekaj zanimivih poudarkov o deželah, po katerih je lani tujem mestu in začuti nočni mišljajija, predvsem pa se je potoval Tomaž. Mongolija je ena najbolj redko poseljenih utrip... "V vodiču vedno pre- lepo malo odklopiti od mo- držav. Ulan Bator je najbolj mrzla prestolnica na svetu, berem, kateri del mesta je demega računalnika, telefo kjer temperatura pogosto pade do minus 30 stopinj " na. norenja, naglice in najbolj Celzija. Tako slabih cest. kot jib imajo v Mongoliji, grem tia... Nobeno mesto lu nevarno, nevarna je človeška pogoste fraze nimam Časa. Bistvo potovanj pa je zame Tomaž ni doživel v nobem drugi državi. Bajkal )e ^^^^^prepričan. Pa je na tudi v tem, da po vmtvi do najgloblje jezero na svetu, veliko pa je za eno Slovenijo potovanjih imel kakšno zelo mov še bolj začneš ceniti in pol. Moskva je eno najdražjih mest na svetu. Na ledeniku Perito Moreno v Patagoniji njene zemlje ... Mongolija, Rusija, Estonija, Finska. Romunija, Združeni arabski emirati, ZDA, Čile, Argentina so dežele, ki so se zapi.sale dih v mladinskih hotelih, nja mu je najljubši? Kot pravi, na potovanjih ni izbirčen. Tako je bival v hotelih s štirimi zvezdicami kot na pogra- slabo izkušnjo? "Marsikaj se dom in domaČi kraj." Pa nje- je 2gôdiJo. Bile so razne kra- gova najljubša dežela? Kot je, nesreče, zamudili smo le- pravi, mu je najljubša Latin- talo, enkrat so mi v Sao Pao- ska Amerika, zlasti Brazilija, lu odpeljali tri Četrt skupine z ki je odprta v značaju, čus- avionom ... A čeprav si v ti- tvih, načinu razmišljanja. "Če stih trenutkih najbolj izgub- te tam kdo okrade, te zato, ker Ijen revež na svetu, potem je iz revne fit\>ek in nima I % O i. f & H h v njegov potni lisi lani. In "Tudi tak vojaški stil mi je vidiš, kako te takSni dogodki denarja za preživetje. Huje že scena na odru zariaia naslov po nana eni strani stepe, na drugi s Prestolnica Estonije Talin je izredno simpatično mesto, je pri nas, kjer kradejo ljudje s laavato, na fini način..." In na koncu predavanja je svečkami ožarjene Ognjene ^ ^^^tem večina domačinov govon odlično angleščino, namerno ni- zemlje... "Želim, da so moja Na Finskem imajo v vsaki hiši savno. Drakula je sem uporabil zemljevida. da potopisna predavanja nekaj bil resnični romunski grof^ ki je bil izredno krut. V bi na njem začrtal pot, po kateri smo hodili na potovanjih. Danes je bOo nepomembno, kje smo ... In zelo rad bi vprašal vsakogar: kako vi vidite, denimo. Čile? Kaj si posebnega. Da ljudje začutijo Karpatih imajo tako lepe gradove, da ti zastane dih. z mano utrip tujih dežel, da v Bukarešta je s štirimi mUijoni prebivalcev največje srcu začut2)0, kar jun pripovedujem," pravi Tomaž, ki je s potepanji po svetu začel v mesto na Balkanu. študentskih letih. Kot doma- čisto všeč in me ne moti. kalijo in kako nabiraš izkuš- pod besedo Čile predstavljate čina iz Mojstrane je zvabila Tako ali tako ves dan hodim nje. Tako sem tudi prepričan, vi? Kje na vašem zemljevidu bela Ljubljana m po študiju po mestu, grem za nekaj ur da se je včasih fino izgubiti v je in kako si vi predstavljate geografije in zgodovine je os- přespat, potem pa spet na- tujem mestu, ker s tem lahko to državo? In če ste skozi tal v prestohiici, kjer je sedem prej..." Tomaž pa ima na po- odkriješ najlepše kotičke." Razkošen hotel na Copacabani let poučeval na poljanski tovanjih še eno zanimivo na-gimnaziji. A potovanja so ga vado - zvečer, ko je ura vsaj In v čem je za Tomaža bistvo potovanj? "Spoznaš neko predavanje in diapozitive začutili vsaj delček utripa dežele, je bil moj cilj dosežen." GORENJSKI GL^S torek, 15. januarja 2008 EKONOMIJ sufan. za rgi@g'gi ûs. si 17 V Ztu Z novim letom so uresničili sklepe iz julija lani o pripojitvi Corenjke Žitu. Pripravljajo veliko novosti. Štefan Žasgi ved kot v letu 2006. Uspeš- pri proizvodnji čokolade, bi- ogledali proizvodnjo, vlivajo .............................................................nejši so bili s 5,6-odstotno skvitnega pedva in kruha, ročno. Proizvodnja drugih Lesce • V četrtek so v Gorenj- rastjo na domaČem trgu. na Pri slednjem v Gorenjki spe- čokolad je seveda povsem ki pripravili srečanje z novi- tujih trgih je bila rast le 1,2 Čejo najbolj znane vrste kru- avtomatizirana, narji, na katerem so predsta- odstotka. Dobiček v desetih hov, pri čokoladi pa predstav- vili lansko poslovanje Skupi- mesecih s 3,1 milijona evrov Ijajo proizvodi Corenjke 76 Cene tudi V Žitu rastejo ne Žito, načrte za prihodnje presega načrte za 79 odstot- odstotkov prodaje Čokolad v ter proizvodnjo in poslovanje kov, Letos bodo preselili pro- Sloveniji. V Gorenjki proiz- Gorenjke, edine slovenske izvodnjo Žito Sumi iz Ljub- vedejo dva tisoč ton čokola- dje, zlasti pa rasti cen hrane, tovarne čokolade. Gorenjka, Ijane v Krško, proizvodnjo de in približno sedemsto nismo mogli mimo vpraša- d. d., je bila namreč z novim vafljev iz Krškega v Bosno in ton biskvitnega peciva. Ima- nja cen kruha, testenin in letom v skladu s konsolidaci- Hercegovino ter mlinarsko jo vodilni delež na področju sladkosti, ki jih proizvajajo v V časih zelo aktualne inila- Vodilni v Žitu in Gorenjki s čokolado velikanko (od leve): Anamarija Stančić, Iztok Bricii In Peter Gašperin Zaključek pakirne linije riževe Čokolade. Prav v pakirne linije so v Gorenjki veliko vložili. izmed odvisnih družb pe- dejavnost iz Ljubljane v Ma- temnih čokolad, zasedajo Žitu. Dobili smo pojasnilo, îna ribor, Prodajo naj bi povečali drugo mesto pri mlečnih čo- da so kruh lani septembra Žitu, d. d., in je torej poslej za pet odstotkov, pri čemer koladah in Imajo vodilni trž- podražili od 10 do 15 odstot- poslovna enota - profitni cen- naj bi povečevali proizvodnjo ni delež pri biskvitnem peci- kov in letos do jeseni na- ter, ime Gorenjka pa seveda v mlinarstvu (za 26 odstot- vu. V izvozu prodajo 24 od- daljnjih podražitev ne načr- ostaja priznana blagovna kov), skŠ6Čarstvu (za 3), pri stotkov, od tega 63 odstot- tujejo. Vse je odvisno od )tr' testeninah (za 32), konditor- kov na trgih EU in 37 odstot- cen surovin (po žetvi kupijo znamka. Da ie res tako juje lani pridobljen laskavi stvu (za 9) in zamrznjeni kov v jugovzhodni Evropi, celotno potrebno količino naslov nai blagovne hrani (za 13 odstotkov). Pri pri čemer je Makedonija žit). Pri čokoladah so izdel- znamke' - Super brand Slo- pekarstvu načrtujejo za Sest strateško najpomembnejši ke zaradi držajih surovin venije. Skupino Žito tako daj poleg matičnega podj odstotkov manjšo proizvod- trg. Prva skrb v Gorerkjtó je (lešniki so dražji za več kot njo, saj je Spar zgradil svojo vsekakor kvaliteta in sprotno polovico, kakav za tretjino) s šestimi profitnim] centri pekarno, Mercator pa jih izri- prilagajanje okusom trga. z novim letom podražili za sestavljajo še invalidsko pod- nja iz sistema s Pekarno Tudi letos bodo mlečrie Čo- deset odstotkov, pri testeni- jetje Intes storitve. Žito šumi Grosuplje, Ocenjujejo, da koiade oplemenitili z novi- nah pa tako imenovano du- Ljubljana, LD Žito Hrvaška, bodo zaradi omenjenega iz- mi dodatki, pri temnih čo- rum moko, ki predstavlja Žito Srbija in Žilo P1 Make- gubili od pet do sedem mili- koladah bodo razširili izbor skoraj polovico stroškov te- donija Tudi v 2008 bodo v Žitu spremembe Skupina Žito je lani ustvarila za 120 milijonov evrov jonov evrov prihodkov. Letos Čokolad Mistika, pri pecivu stenin, na zahtevo dobavi-naj bi Skupina Žito zaposlo- pa ponudili Čokoladne rula- teljev nabavljajo sproti vala 1460 ljudi. de z novimi polnili. V tovar- (samo lani je njena cena niški trgovini in trgovinah narasla z 225 evrov za tono Žita je mogoče dobiti ali na- na 670 evrov) in narašča- ročiti tudi sedemkilogram- nju cen surovin so prisilje- V Gorenjki so bili lani sko Čokolado z lešniki - veli- ni prilagajati tudi ceno svo- Veliko sladkih novosti prodaje, kar je za tri odstotke uspešni na treh področjih: kanko, Id jo sicer, ko smo si jih tovrstnih izdelkov. Predor Šentvid pospešeno gradijo Gradnja predora Šentvid se ni ustavila niti med prazniki. Včeraj so vklopili nov sistem nadzora » i ^ in vodenja prometa. Stefan Zargi ki. Predor Šentvid je izjemno na, pogoriske zgradbe in do- ljubljanski obvoznici. Namen ....................................... pomemben za izboljšanje končanje del v galeriji Sent- tega sistema je prek boljše Ljubljana • Gradnja predora prometnih razmer v Ijubljan- vid. Gradnja prikljtičnih cevi, obveščenosti vozriikov dolgoročno zviševati stopnjo prometne varnosti na slovenskih Šentvid, kot sporočajo izvajal- skem prometnem sistemu, ki poteka v več fazah (trenutci, teče intenzivno in po načr- zlasti z vidika dostopnosti iz no iz notranjosti predora, to-tih. Gradbinci SCT izvajajo smeri Gorenjske. V SCT za- rej iz kaveme, proti Celovški avtocestah. Polno funkcio-gradbena dela po predvide- gotavljajo, da bo rok tudi do- cesti in kasneje obratno, s nalnost bo sistem dobil s nih rokih, v nekaterih po- sežen, če bodo vsi partnerji strani Celovške ceste v notra- predajo prometu odseka membnih elementih pa ter- izvrševali svoje obveznosti, njost) teče hitreje, kot je bilo Šentvid-Koseze, predvidoma minski načrl celo prehitevajo, opredeljene v pogodbi. načrtovan o. konec junija, ko t>o deloval ser je z vso resnostjo pristo- Prva faza gradnje predora Iz Družbe za avtoceste v na odseku med razcepom piJ k izvedbi vseh del, potreb- Šentvid med drugim vklju- Republiki Sloveniji (DARS) Kožarje in priključkom nih za dokončanje prve faze čuje gradnjo priključnih cevi so v petek sporočili, da bodo v Biod, do takrat pa bo vozni- gradnje predora, ki bo omo- predora (80 metrov priključ- ponedeljek vklopili prvo fazo kom med vožnjo v pomoč 15 godila njegovo prevoznost do nih cevi, ki bosta služili bo- novega sistema za nadzor in portalov in štirje polportali s 30. junija letos, zato se dela doii navezavi Celovške ceste vodenje prometa na delu go- spremenljivo prometno in- niso ustavila niti med prazni- predor Šentvid), vodohra- renjske avtoceste in zahodni formativno vsebino. KRATKE NOVICE I^USgANA Drugi forum inovacij v četrtek in petek bo v Cankarjevem domu v organizaciji lavne agencije za podjetništvo in tuje investicije O^PTi) pote-drugi Slovenski forum Inovacij s sloganom Inovativni potencial Slovenije, ki je osrednja nacionalna prireditev na področju inovativnosti In bo potekala pod sloganom Inovativni potencial Slovenije!. Njegov namen je predstaviti najboljše slovenske Ideje in inovacije v letu 2007 ter dosežke Inovacijske politike, ki se kažejo kot spodbude podpornega okolja Inovatorjem pri razvoju podjetniške zamisli v tržno uspešen Izdelek ali storitev. Iz podjetja Tehtnica Železniki so že s ponosom sporočili, da je njihova Inovativna ideja za Univerzalno laboratorijsko centrifugo Centric 200R, ki je hladilna centrifuga za najbolj zahtevne raziskave in postopke, bv a od 17^ prijavljenih predlogov Izbrana med 40 najboljših. V projekt so vključili številne strokovnjake z različnih področij, ta izdelek z višjo dodano vrednostjo pa tržijo globalno, tudi na ameriškem trgu. Direktor Lojre Demžar pa bo v četrtek ob 17. url na forumu nastopil in spregovoril o razvojnem potencialu Slovenije in kako odpremo vrata uspehu. Š. Ž. Lj UBIJANA Obrtniki za spremembo protitobačnega zakona Sekcija za gostinstvo In turizem pri Obrtno-podjetniŠki zbornici Slovenije je odboru za gospodarstvo in odboru za zdravstvo državnega zbora poslala svoje predloge za spremembo tobačnega zakona, ki se morajo po njihovem mnenju sprejeti nemudoma, saj se pri izvajanju veljavnega zakona pojavlja vrsta problemov. Po podatkih, ki so jih posredovale območne obrtno-podjetniike zbornice, se je Sest loka- lov že zaprlo zaradi uveljavitve tobačnega zakona. Pri tem poudarjajo, da se morajo spremembe zakona nanašati na vse, kf opravljajo gostinsko dejavnost, ne glede na velikost oziroma vrsto ponudbe. Sekcija Želi, da spet začne veljati Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, M je veljal pred spremembo zakona, do meseca avgusta 2007. Predlagajo, da se spremenijo definicije zaprtega javnega in delovnega prostora, dovoli uživanje pijač v kadilnicah in gostinci razbremenijo kazni v primerih, ko gost krši protikadllski zakon. Da je nujna čimprejšnja sprememba novele Zakona o omejevanju uporabe tobačnih Izdelkov, so si enotni vsi predstavniki gostincev, poleg Članov obrtno-podjetniške zbornice tudi ilani gospodarske zbornice ter združenja ponudnikov gostinskih storitev. Na nedavnem skupnem sestanku so poudarili, da mora zakon hkrati še vedno varovati zdravje zaposlenih in pravice nekadilcev. S. Ž. MARMOR HOÎAVLJU oftdSgA ZA nsngLAvo KAMMA Marmor Hotavije. d. d., sodi med vodilna kamnoseška podje^ v Evropi. Z znanjem, izkuániami, đrokovnim in osením pristopom smo Koa r^aročllom za nakahtevnejše objekte doma in v tujini. K sodelovanju vabimo; REFERENT NA IZVOZNO- UVOZNEM ODDELKU (m/i) Pnčakujemo : izobrazba: visoka izobrazba ustrezne ekonomske ali gradbene smeri aktivno znanje nemega in angleškega jezika Delo bo obsegalo: organiziranje In realizaciia ízvozni^ in uvoznih poslov opravljanje komercialnih, tehnicrrlh In administrativnih opravil Delo za določen čas • t leto. Rok prijave - do vključno 31. januarja 2008. Vse potrebne inlorniacije o prostih delovnih mestih dobite rui t^ lefonski številki 04/507 00 00. Ponujamo vam dinamično in zanimivo delo. stimulativno nagrajevanje ter možnost dodatnega uspo&abljanja in strokovnega napredovanja. Resne in zanesljive kandidate vabimo, da svojo ponudbo z življenjepisom pošljejo na naslov: info@m-h.si ali na Marmor Hotavlie. d. d., Hotavlje 40, 4224 Gorenja vas (za prosto delovno mesto). 4 4 ě I i I I i8 KMETIJSTVO cveto ,zaplotn ik (S>g'g^os. si GORENISKI GLAS torek, 15. januarja 2008 KRATKE NOVICE š ko FjA Loka Predavanje o energetski rabi lesa Škofjeloška kmetijska svetovalna služba vabi jutri, v sredo, ob 9. uri v gasilski dom na Trati pri Škofji na predava- nje z naslovom Energetska raba lesa • prednost In priložnost. Mag. Marjan DolenSek Iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto bo predstavil prednosti rabe lesa za dobivanje energije, sodobne kotie za kurjenje lesa, ekonomiko uporabe lesa, državne in evropske denarne podpore za naložbe v energetsko izrabo lesa za lastne potrebe ali tudi za prodajo toplote in možne nove tehnologije pri energetskem izkoriščanju lesa. C. Z. Škof)A Loka Kaj storiti 2d boljše razumevanje moških Jutri, v sredo, ob 9. uri bo prostorih KGZ Škofja Loka na Trati predavanje Damjane Šmid iz Zavoda Modrin z naslovom moramo storiti za boljše razu- Kakšen karakter sem in mevanje molkih. Na predavanje vabita Društvo podeželskih žena Lubnik in kmetijska svetovalna služba. C. Z. lesce Izvolili bodo novo vodstvo Člani Društva rejcev drobnice Zgornje Gorenjske se bodo v petek ob 14. url zbrali v restavraciji Tulipan v Lescah na sedmem rednem letnem občnem zboru. Obravnavali bodo poročila o lanskem delu in letošnji program dejavnosti, na dnevnem redu pa je tudi Izvolitev novih organov društva -upravnega odbora (predsednika, tajnika, blagajnika), nadzornega odbora in disciplinske komisije. Med občnim zborom bo tudi predavanje študentke Petre Klinar o doživetjih v Etiopiji. C. Z. CîkKUî. Kran) Izobraževanje za KOP in SKOP Kmetijska svetovalna služba vabi v Četrtek ob lo. uri in ob 15.30 v prostore KZ Cerklje in v petek ob 10. uri v prostore KGZ Sloga Kranj na predavanja o gensko spremenjenih organizmih, prehrani govejih pitancev in o organoleptičnem ocenjevanju krme. Predavanja so del izobraževanja za kmetijsko okoljske ukrepe, udeležba na izobraževanju pa je pogoj za uveljavljanje denarnih podpor za ukrepe KOP (Kmetijsko okoljski program) in SKOP (Slovenski kmetijsko okolj-ski program). C. Z. ZNIZANA VSTOPNINA nametlo Ta lapon oddijie na erl od »jtrmiiiti û^agajn. - ' 6 € Zan}bosifipreliliv«l4pfiieoaarnestt){| 6« 2a ^^ SEJMIŠĆf CFiflU dol / tudi kravo Fendetova krava Krača je doslej dala že več kot sto ton mleka. Čeprav ji je na začetku zaradi slabe mlečnosti in operacije boli slabo kazalo, je postala najboljša v hlevu. Cveto Zaplotnik Goriče - Na kmetiji Milana Fendeta v Goričah, po domače se reče Pr' Pavlet, obdelujejo devet hektarjev lastne in enajst hektarjev najete kmetijske zemlje» imajo pa še dvanajst hektarjev gozda. Redijo okoli sedemdeset govedi • krav in plemenskih telíc. V čredi odličnih mlekâ' rie čmo-bele pasme je tudi Mejo sto tisoč kilogramov mleka v življenjski dobi sta na Gorenjskem po podatkih Igorja Stano-nika iz Kmetijsko goz^ darskega zavoda Kranj poleg Fende tove krave Krače pred kratkim presegli še krava Jera, last Mateja Furgarja iz Pod- brezij, in krava Biza iz Milan Pende ob kravi Krači hleva dr Antona Dolenca '^staiosti njene matere obdr- žene Danice 'm veterinarja a tako ne bo več dolgo. "Po- iz Vrbenj. žali v čredi. Roka "pobrala" in je potem novno je ne bomo osemenili» Kravi, Id je danes po koliČi- celo dosegla rekordno mleč- tudi v zakol je ne Iximo dali. ni mleka v življenjski dobi re- nost -11.300 kilogramov mle- Ko bo postaJa revica, jo bomo dobrih trinajst let stara kra- korderka hleva, se je na začet- ka v standardni in 14.500 kilo- humano tismrtili. To si je za- va Krača, ki je doslej dala Že več kot sto ton mleka. Po- ku bolj slabo pisalo. V prvi gramov v letni lalctaciji. Niko- služiía," pravita Milan in Da-standardni laktaciji (305 dni) !i ni ijnela težav z nogami, v niča in dodajata, da si takSnih tomka doma zrejene Krke in je dala vsega 5.600 kilogra- čredi se je obnašala kot "glav- dobrih, dolgoživih in trdoži- ameriškega bika Odina je te- mov mleka, kar je za črno- na" in je bila vedno tudi prva lila enajstkrat in "povrgla" belo kravo bolj malo. Ko so jo v moLdšču. Zdaj ima v hlevu Zanimivol Tudi Kračina skupno trinajst telet (dva- 1997. leta v Ljubljani operirali svoje mesto, gospodar Milan mama Krka je bila tidoživa, krat so bili dvojčki), a šele ob zaradi dislokacije siriščnika, je nad privez pritrdil tablico, prištirih mesecih brejosti sije zadnji telitvi je gospodarju je bila tako slaba» da so ji že ki izkazuje njeno življenjsko zlomila nogo, a je potlej tri izpolnila željo in leiila telič- hoteli dati odrešilno injekdjo, mlečnost. Krača tudi zdaj še mesece hodila le po treh no- ko. ki jo bodo zaradi dobrih a se je z vztrajnostjo Milanové daje po 35 litrov mleka na dan. eah, da se je pozdravila. Obnova Moravčah in Voklem Kmetijska zadruga Cerklje je lani v Moravčah obnovila poslovne prostore, v Voklem pa je nekdanje skladišče preuredila v trgovino. Letos bo obnovila poslovne prostore v Šenčurju. Cveto Zaplotn i k 4 « A ft « « « 4 h A dejal direktor Jenko in Cerklje • Kot je povedal direktor zadruge Miro Jenko, predlanska zdmžitev cer-kl ja n ske in moravške kmetij -ske zadruge daje pričakovane rezultate. V Moravčah so lani obnovili poslovne prostore, v katerih sta trgovina s ponudbo za kmete in vrtič-karje ter skladišče, uredili pa so rudi okolico stavbe in ogradili parcelo. V prenovljenih prostorih so izboljšali ponudbo kmetijskega reprodukcijskega in gradbenega materiala, najbolj pa so razširili ponudbo za vrt in dom. Obnovljeni poslovni prostori v Moravčah 1 Foio:do35% 60,04 67,60 nad 35 % . do 45 % 43,02 50,21 57i35 nad 45 )do55% 27 »2 6 34.12 40,94 nad 55 % . do 75 % 20,44 27,26 34,12 nad 7S ^ ) do % 17.80 24,62 ^1.44 dodatka, vlada predlaga za vse skupine upravičencev zvišanje dodatka za 8.4 od- Po zakonu o starševskem stotka. Povišanje dodatka naj varstvu in družinskih pre- bi ne glede na uveljavitev za-jemkili so do otroškega do- konskih sprememb začelo datka za preživljanje, vzgojo veljati že od letošnjega 1. ja- in izobraževanje otroka upra- nuarja dalje, v državnem vičene družine, Čigar doho- proračunu pa bo za to treba dek na družinskega člana ne letos zagotoviti dodatnih 30 presega 99 odstotkov pov- milijonov evrov, v naslednjih prečne plače v Sloveniji. Do- dveh letih pa glede na predvi-datek ni enak za vse, ampak deno inflacijo vsako leto mije odvisen od tega, v kateri lijon evrov več. Do konca meseca še čas za 'ureditev" olajšave Cvrro Zaplotnik pošti ali po elektronski poti ..............................................................................preko sistema eDavki. če Kranj - Dohodninski zave- vloge ne bodo vložili, bo zanci imajo do konca mese- davčna uprava pri informa- ca čas za vložitev vloge za tivnem izračunu dohodnine uveljavljanja posebne olajša- upoštevala podatke o vzdrže- ve za vzdrževane družinske vanih članih, ki jih ji bodo do člane. Vlogo naj vložijo zave- konca meseca poslali izpla- zanci, ki med letom pri izra- Čevalci dohodkov. Tisti, ki Čunu akontacije od plaČe, po- vloge ne bodo oddali, bodo Še kojnine ali drug^a dohodka vedno lahko uveljavljali olaj- niso uveljavljali posebne olaj- šavo, vendar le z ugovorom šave, pa tadi tisti, ki so jo uveljavljali, a želijo podatke zoper informativni izračun dohodnine. Zavezanci bodo spremeniti- Obrazec za uve- namreč letos prvič najkasneje do konca maja prejeli informativni izračun in če mu Ij avl janje olajšave je možno dobiti v vseh davčnih uradih in njihovih izpostavah ter na v petnajstih dneh od vročitve spletni strani republiške ne bodo ugovarjali, bo izra- davčne uprave (Durs), vlogo čun postal odločba o odmeri pa lahko oddajo osebno, po dohodnine. GG naročnice 0^/301 42 41, «poiU: nđtocnine^cj-gUs.sj, wwA.gBfenjskiQlas.si K fi an) Začeli prodajati kovance za tri evre V Deželni banki Slovenije so minuli konec tedna začeli prodajati zbirateljske dvokovinske kovance za tri evre. Kovane? so v treh različnih oblikah In sicer kot tečajni kovanci, tečajni kovanci v polirani izvedbi ter v setu s tečajnimi slovenskimi evro kovanci za ieto 2008. Skupna naklada vseh treh kovancev je 200 tisoč, del te količine je v prosti prodaji, za ostale je sprejemala naroČila Banka Slovenije. V Deželni banki Slovenije bodo 28. januarja začeli prodajati tudi zbirateljske zlatnike tn srebrnike, izdane ob 250-letnici rojstva Valentina Vodnika, Banka Slovenije pa napoveduje letos tudi izdajo spominskih kovancev ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Ker je za numizmatične vrednosti veliko zanimanje, so v vseh enotah Deželne banke začeli vpisovati naročila za leto 2009, ki jih bodo ob koncu leta posredovali Banki Slovenije- C. Z. Kranj Tolarje je ie vedno možno zamenjati za* evre Tolarske kovance in bankovce je Še vedno mogoče zamenjati za evrske. Menjava je možna vsak delovni dan od 9. do 12. ure v Banki Slovenije na Slovenski cesti 35 v Ljubljani, od 12. marca dalje pa bo mogoča tudi v vseh poslovalnicah Nove KBM in Deželne banke Slovenije. Za menjavo tolarskih bankovcev v evrske je še ena možnost- Občani jih lahko pošlje- po poŠti na Banko Slovenijo (Gotovinsko poslovanje), banka pa jim bo evre poslala z vrednostnim pismom ali jim jih bo nakazala na bančni račun. C. Z. Slab teden za Telekomove delničarje Vrednost delnice Telekoma se je v minulem tednu znižala s 416 na 378 evrov. CvTTO Zaploínik Kranj • Vsi trije vodilni in- torkovega znižanja. Največ sla v miniJem tednu izgubili na vrednosti delnici Tele- deksi Ljubljanske borze so koma in Petrola. Enotni tečaj minuli teden izgubili na delnice Telekoma se je v po- vrednosti, še največ Sloven- nedeljek znižal za 7,8 odstot- ski borzni indeks SBI20, ki ka in v torek še za nadaljnjih se je znižal za dobre tri od- 1,84 odstotka, padec pa je bil stotice. V ponedeljek in torek predvsem posledica infor- je na borzi "vladaJ'' medved, inacij o postopkih za prodajo tečaji večine delnic v borzni državnega deleža v Teleko- kotaciji so se znižali. V na- mu. V torek je velik "minus" slednjih trgovalnih dneh so beležDa tudi debiica Merca- se zvijali, vendar je bil porast torja, njen tečaj se je znižal manjši od ponedeljkovega in za 3,68 odstotka. Mniai Enotni tečaj (v evrih) Gorenje Velenje 4. januar 42,25 11. januar 41.57 Intereuropa Koper 39.53 39.38 Krka Novo mesto 123,14 122,82 Luka Koper 87.52 86,24 Mercator Ljubljana 337,07 331.40 Petrol Ljubljana S99.90 852,04 Telekom Sloven je 415.64 377.79 Aerodrom Ljubljana 149.40 146,03 Istrabenz Koper 108,57 103.43 Nova KBM 40.98 40,69 Pivovarna Laško 88,13 87.06 Sava Kranj 619.31 616,33 Žito 305.51 294.71 Infond ID 1 8,02 7.97 Infond ID 15,15 14.30 ID KO 15.01 1438 ID Maksima 15.07 15.07 NFDi 2,84 2.78 Zvon Ena ID 21,15 20.53 Slovenski blue chip indeks SBI TOP 2-520,56 2.456,12 Slovenski bo/zni indeks SBI20 Ti. 408,00 v.064,45 indeks investicijskih skladov PIX 7-34V72 7.13670 Kranj Več kot SI milijonov evrov dobička Nadzorni svet Nove KBW je na četrtkovi seji dal soglasje k letošnji poslovni politiki ir finančnemu načrtu banke in celotne bančne skupine, pozitivno pa je ocenil poslovanje v prvih devetih lanskih mesecih in poročilo o izvedbi privatizacije banke. Skupina Nova KBM je v lanskih prvih devetih mesecih v primerjavi s koncem leta 2006 povečala bilančno vsoto za 13 odstotkov, na 4.793 milijona evrov, in dosegla 51,5 mi- ijona evrov dobička aii četrtino več, kot je načrtovala za vse leto. Dortos na kapital pred obdavčitvijo je ob koncu septembra znašal nekaj manj kot 28 odstotkov, donos na povprečno aktivo pa 2,06 odstotka. Uprava banke se bo letos zavzemala za nadaljevanje privatizacije banke in za uvrstitev njenih delnic v prvo borzno kotacijo, povečala bo dobičkonosnost poslovanja in razširila poslovanje na tista območja v Sloveniji, kjer je za zdaj manj navzoča, ter na tuje trge, zlasti v Srb ji rn na Hrvaškem. 8anka naj bi letos obseg poslovanja povečala za 15 odstotkov, celotna skupina pa za 13. C. Z. Lj u eg AN A Plačevanje položnic preko bankomatov Iz Nove Ljubljanske banke so sporočili, da po novem stranke lahko plačujejo posebne položnice tudi preko NLB-jevih bankomatov, ki so označeni s posebno nalepko. Prednost tovrstnega plačevanja je v tem, da je cenejše kot na bančnem okencu in da je storitev dostopna neprekinjeno, vse dni v letu \n po ves dan. Postopek je enostaven. Ko stranka vstavi kartico NLB-jevega osebnega računa v bankomat, izbere storitev Plačilo posebne položnice, vstavi položnico, preveri in potrdi znesek ter po končanem postopku vzame potrjeno položnico in potrdilo o plačilu. C. Z. % I 4 f i * 20 KAŽIPOT, ZANIMIVOSTI info@g-glas.$i GOREN)SKI GL^S torek, 15. januarja 2008 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Naročil« U oDtjvo »'^lerT^mo DO ij M/iOM^-Oi?, Ds«Dro n» Bi^iv^^ovi 19. uri odprli razstavo fotografij Zvoneta Vrankarja, Člana Fotografskega društva Janez Puhar tz Kranja. Za popoln pregled si oglejte www.g0renjskiglas.si/ka2ip0t © Rém ^f^siJtm^'j.^^^. Tru Tmu ^jm 4 jmmk^ Gorenjska 96 MHz RADIO 1 A radovedne LOTO Rezultati 4. kroga -13. januarja 2008 7. 9. 15. 28, 34, in 20 Lotko: 5 4 8 2 2 7 Predvideni sklad kroga za Sedmico: 320.000 EUR Predvideni sklad 5. kroga za Lotka: 30.000 EUR FESST, â. o. ne družbi, Stritarjeva ulica 5, Telefefl: 2367373 Fax* 236 73 70 E^ita: inib^fesslsi Ir^ternçL STANOVÁN)A PRODAMO: KRANI • manina III: dvosobno, m2, II. nadstropje, I. ) 105.000,00 £ U R. KRAN) • Hanina II: dvosobno. rrn. L/7 nad., i. 1981, 103.000,00 EUR KRANJ • ^nina I: enosot>r>o, 40.00 m2. A-JA, I. «973. 85.s45.oo EUR KRANJ • Ptanrna Ul: dvosobno, 63,66 fTi2,1./7 nad.. 1.1986,105.000,00 ÉUR. TSŽIĆ: garsonjera, 24.00 ma, V ; nadsT, 11560,52 000.00 EUR. BLED: dvosobno. 53.4S m2, pritli^j«, 1.1982,130.000,cx) EUR POSLOVNI PROSTORI KRANI • ZLATO POL}E: poslovni prostof (pisama s sanjarijami) v \z- mefi 26,60 mz, I. nadstropje, obnov- Ijfno )990, 64.000,00 EUR. HIŠA TRSTENIK . ĆADOVLJE: novograd-nja, ?aklju^end gradina fara, I. iz- gfâdnjesoos. 300 mz bivalne povr&i* fie, 775 rnz zemjjii^a, «na 2&O.OOO.00 EUfi. ZC. BRNIK: dvostanovanj^ka. I. iz-1975,180 m2 bivafne povrSi- ne, 320 m 2 2eml)fŠ£a, cena 212.000,00 OODAIA KRAH\ ^ CENTER {f>c gimnazije Xranj), novograd . poslovni pros* tor'tri pisarne v skupi 11 fzméri 64,05 mi, cen« ij^oo EUR/r (12. 1 I 4 Í S MALI OGLASI info@g-das.si GORENISKl GLAS torek, K- januarja 2008 Ijyd^Vj t rih^r^j m^íij i ok« VPIS TUDI MED ŠOLSKIM LETOM Vzgojilclj/ica predšolskih oirok Ekonomski tehnik (41eia a]i2leti-PTI) Prodajalec Bolničar • negovale c irL! 114^50^ i.t no ins: iiJ/512 KK Nâ podlagi dokazil o predhodni izobrazbi izdamo sklep o priznanih predmetih in pripravimo osebni naćrt izobraževanja. Organiziramo tudi: Preizkus znanja iz varstva pri delu 24. januar 2008 Tečaj za voznike viličarjev • ILdo 21 februar 2008 Informacije: 04/506 15 60 ali na www.lu-skofjaloka .si GA-NI GA-NL d 0.0. P.E. Ml^karjevâ ulicd 107 (O PC Unixií), 4208 Unt\jf »I. i«*: Ô4/26-17098 e^peSta: infoglnepremicnin« caoiji STAN OVAN) A KRAN) z okolico, nujno kupimo garsonjero ali eno^obno sUnovi« nje za nam že zananega kupca. Zaželen balkon» CENA: cca 75.800^00 EUR oz. po dogovoru. ZEMgiSCA Zi narn it znanega kupca^ nujno kupimo zazidljivo parcelo v Šenčur* ju. Brilof^Voge ali ria relaoji 8rnik* Vddice, cca od $50 mi do tooo m2 CENA: po dogovoru. Hiti BITNie « NOVOCRADNIA, upora* brte povfS^ne >63,94 m2, samostojni^ novogr [ cember 20071 4S^ zemljiičai hiSa difnenzij S, 50 riíxii, 90 m (pritličfe 4 mansdfdd) v tretji berti fazi vključno z vhodnimi vraii in ol2.c>ec EUR. VAL^AVČeVA UUCA: 74 mz, (risobno, v stavbi zgrajeni P. 1961, 3. nad*, vseljivo v ceno vza- : memo manjSe stanovanje, prodamo brez provizije, cena:ii4.oco EUR. KRAN), LJUÔLjANSKA CESTA: 56,1 mz, tnsobnoi zgrajeno U9S2r ^dap* tirano I* zooz, pritličje v veCstano- ,cena: 72.Z00 EUR. H iS E PRODAMO: STRA2lSCe ^ KALVARIIA: 216 mz. samostojr^a, zgrajena m2 zetnljii^a, IIL gradbena faza, K (lož mz) 41 (îo8 mz) + M {108 mz), kupec ne plaia provizije. V rsčun vzamemo tudi stanovanje, cena: 169.500,00 EUR. SREDNJE BITNfE: 100 m2, samo stojna, zgrajena I* i960,17S mz zem- ji^Ča, polovica hiSe, KiSa potrebna obnove, cena 115*000 EUR. JESENfCE: 100 mz, vrstna, zgrajena i. 1920, adaptirana I. 1997, vrstna hiia na končni lokacfji* Hilo je moi* no predelati v dvoitanovanjsko, cena: 130.000 EJR* KRAN), snSOKO: 180 ma, samostoj* na, adaptirana I 2007,230 ms zemljišča, lahko tudi dvo$tanovan|ska, v ra^un vzamemo tudi stanovanje, patc^o, cena: 175.000 EUR- PARCELE PRODAMO: KRitE PRI TRtiĆU: 1.361 mz. zazîd fiva parcela z gradbenim dovolje* njem za enostanovanjsko biio, cena: 100 EuR/m2. C ARA2E PRODAMO: COCALOVA ULICA: 12,50 mz, zgrajena 11977, cena: 11.500.00 EUR. KRANJ> bližina Zd. Kranj: 12 mz, zgrajena L 1963, cena: 11*^00,00 EUR. KUPIMO: I Kranj kupimo kmetijsko zem- Gorenjska kupimo stavbno zemi] i i* če* Kupimo zazidljivo parcelo 1200^ 10*000 m2 v Kranju ali okolicf in v Medvodah in okolici. Na območju Gorenjske kupimo sta« novanja, h iie in parcele Plačilo takoj* Za več irHbrmacij nas pokličite. www A Jâ* nepremicninc.si GG naročnine 04/201 42 41 e-po^ta: narocnIn€@9-gids.sl www.gorenjskiqlas.si Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 MOTORNI žagi ticta Joosered In Husq- varna. rablieni. e-mdll: maliogldsiiS'g-gids.si GRADBENI MATERIAL Mae oglase sprejemamo, a objavo v petek • v yedo do 13J0 In u objavo v Jorck dopetkadoMM Del ovni čas od do peikâ neptekinieno od 8 • 19. ure NEPREMIČNINE stanovanja PRODAM DVOSOBNO stanovanje, $0 m2. Tržie, sooinalega, »041/637-iM 80»2Ofl ODDAV OPREMLJENE sobe aH 1/2 h\i spanje vaših de avcev, V 379 MOOM V LJUBNEM ano m dvosobno slđn> vsnie. opremljsno. «amski osebt s pd- leinim oredptačiiorn, « 040/369-&1Ô MOOlfl? ITD NEPREMTČNINE, d.o.o. MA^TROVTRC 7. 4000 KRANJ T6L: 04/25-8MÎO, 04/23-66-670 04V900009 e^pošta: ítd.nepremici>inel9stcl.net www*itd«plus*si KRANJ. Ptanir>a UL «tano vanje, nizek bloK. rradst*, skorai kornplei opremfjeno, kimaiizirano. NAJAMEM 1» eli 2 sobr^o stanovanje za max^ 250 ^ strcéKl za Oaijse oDdobje, na obrr^ocju Bistrlc« pn Triiiu a1i Kra^ nje, 9 0^0/9022^$ MOOMÙ hise ODDAM V2 NOVE, tetebn. Inlemet. kam ali podobno hiše^ siol, TV, fDirr>o 6000092 KsKERNi NEPREMIČNINE Maistrov trg 12*4000 Kranj Tel. 04/202 SJi 202 25 CSM osT/S^OTOOe Email, inb^kj kdatno opre-rrio, 9 041 /33-60-39 scooi?3 druga vozila PRODAM KOMBI VWTransporisrS.STDI, I. 02, 04/53^1-646. 040/86-74-25 6000S5-KOMBI VWTranspon©r 2.5TDI, i. 02. 04/S>31-64ô, 040/88-74-25 TEHNIKA PODAftIM TELEVIZOR Grundjg. ekran 70, letne gume 165/70/14, žen. tekaške smui s ćevlil. 9 04/202-85-36 800018â STROJI IN ORODJA PRODAM ELfiKTmĆNO mesoreinico Trtan 42 2â300 EUa 9 041/756-766 Wicau gradbeni m ate w al PRODA II MACESNOVE plohe 62 mm in đesKe 27 mm, RAZŽAGAN LES za vikend ali garažo 4^6. 9 041/75S-972 som^r KUPIM 4 KROM. plošče, deb. 1 mm, 9 041 /503-776 ODKUPUJEMO vseh vrsi hlodovine iglavcev in listavcev ter celuloznt les iglavcev. KQZ z.o.o.. $kofja Loka. 9 04/51-30-341, dopoldan. 041/758- 932 >00^» kurivo PROOAM BUKOVA drva, 9 04/533-05-41, Vin Ko DRVA mairska zU raúa^ana. možnost dostave. «041/718-019 7ocmi3 DRVA. ^aOer 9 jesen, sjha 40 O eoooosi LESNE brikeie za 04/53-31*648. . ugodno, 9 METANA dn/a, 04/612-OS-59, êkoQe Loka, ecûossr SUHA, bukove drva. moiria dostava, 041/667-156 SUKA. bukova drva. cena 50 EUR/m3, s prevozom 55 EUR, 9 040/212-819 SOOO10} SUHA, bukova drva, 2 mcànostjo do- SlâVd. * 041/781-502 90I»I» SUHA, mešana drva m kup»m rezervne dele za traktor Rat 300 aJi 350 DT. SUHA, Dukova dn/&, kupim kravo za zakol, 9 041/608-642 STANOVANJSKA OPREMA pohištvo PRODAM VEĆJO p i delavnico. 9 mizo. Dj* mamo za aciooi7d KUPIM RABLJENO, otroško Dostaijo z jO^i-lem. sestavljivo dol. 140 cm, 9 É00090Í gospodinjski aparati PRODAM PRALNI i78-464 Gorenje Vi/A, - 909x eoooisT ogrevanje, hlajenje PRODAM TRAJNO ŽAREČ O peć kûppars-busch. obnovljena slekla, tesnila, mrežica. cena 80 EUR. GLASBILA PRODAH DIATONIČNO harrrioniko 2 vgraiemm katslofonom na akumulator, 9 uoona HAf^MONIKO, distonična, KAPâ, modra, ogfasrtev BSAS, nova, 9 SPORTi REKREACIJA PRODAM NOŠSNg dekiiâke m deške dr^ikd BOOœiB TURIZEM POREĆ. Vrsar, Novigrad, oddana spartTT^a od maja do septembra, ah prodam. S 040/d40'390, oo 17. un TERME ČATEŽ, najem počimisKe hile ta 6 oseb, 200 EUR za 7 dni, 9 «ooc?ir UMETNINE, NAKIT PRODAM DVA LEPA, starín$ka lêstenca, ugod< no. s 040/625-314 eooo^to OBLAČILA PRO DA M ŽENSKI, krzneni plaáč št. 40/4?, ozki kroj. uoodno. 9 031/576-064 stxKtVi MEDICINSKI PRIPOMOČKI KOREKCIJSKA OČALA - okvir m stekli z Vášo dioptrijo • dobrte na recept bfer doplačila v optiki Saâa Tržlc in opl ki Aleksandra Oisndia Kranj. 04/23&-Ol'23 ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM MUCKO, staro 3 mesece, sivo ligra-5Î0, 9 04/57-2CK)52. 041/382-225 KMETIJSTVO kmetijski stroji PRODAM NAKLADALKO Mengele U^VV 350. ck stemo Creina 44001. pajek 4M SiP, 9 040/399-778 ROTACUSKO Kosilnico Vikon 16S cm. rovokopać Skip, cena SOOO EUR, -992 BCooM» TRAKTOR Zelor 4x4 65 KM, star 10 mak) rabljen, 9 031/628-353 âoœiu «UPJM AVTOMATSKA Sddileo zad, prodam tfosllec 031/568.140 ins Hm^ . « SAMONAKLADALNO prikolico SIP 22/9. puhaln^k bočni in zsrmblialniK za seno, 9 041/603'7$$ 9oooi»i PRIDELKI •SPREJEMAMO raro6la za semenshi krompir, na zalogi marisbard 28'3ô, dessire 26-35, Kmehjsks trgovina Bcooier PRODAM DOMAČE žganje, cena 5 EUR/ aoMiê? KRMNI 041 /938-376 SÛ001SS vzrejne živali PRODAM BIKCA simenialca, starega tri ledne, 041/878-933 «ocoi?^ BIKCA simentatca, Šenturská Gora 17. 200 kg, 041/229-268 6ûûûí^ IKCA simenialoa. starega 1,5me6d- 04/572-58-21 ÉOOOÍÍI BIKCA Č6. elarega en teden, 9 8CCl03?e ĆB BIKCA siare^a 8 dni m ()avo telico za pilartje, težko 250 kg. pašno, 8 04/266-02-23, 031/840-266 wcoití Č8 BIKCA, slarega 10 dni, S Í6-871 BODO 190 ČB BIKCA, slaresa 14 dn èooafi* ČRNO žreDičko, sfaro osem mesecev. BOOÛSOQ PRASIČE težke 170 kg. 9 04/53-33- SIMENTALKO SUn? 6 tednov ali me- rt^amza simenialcâ. 9 031/563-070 tůOOfíi TELICO simentalko težko 300 kg in 2 m3 suhih, smrekovih ds^k deb. 25 mm.B04/S96-21*33 sooo» t TELIČKO 5lmenialko, ataro 3 alt 10 mesecev. « 04/252^24 «89 loooiM KUPIM BtKCA simantalca, starega do dva me- seca, 9 04/259-15-41 MOOiO^ BIKCAsmentalca, siar€ ga do 10 dru, 9 041/416-701 TELIČKO simentalko. st arp 14 dni, • 04/25-61-587 •ooo>o» PODARIM KOKOŠI za zakol a 1 n adaljnjô rejo, Oman, Zminec 12. á 04V 72 5-650 kk, Loka, s 60000» ostalo PRODAM STOL za Klanje prašiče v in kumik za prevoz praáičev alf test, vse Kovinsko, 9 04/26-21-538 KOQ7» KUPIM KOTEL za tganjekuho. ® 041/973- 543 noùs» POSLOVNI STIKI 1 1 KREDITI DO 10 LET 2A VSE ZAP., TUDI 2A DOLOČEN ČAS, IN UPOKOJENCE do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti r>s osnovi vozila in leasingr. Možnost odplačila na položni* ce: Pfidemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert KukovM s.p.» Mliri&kâ ul. Maribor, telefon: 02/252-48-26,041/750-560. ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM IŠČEMO pomoćnLco za BENZ d.o.o,, Glavna 041/759.183 O v 43. Naklo KUHAR/ICA ali gospodinjski pomoč-nik/4ca dobi redno zaoosfdev, gostilna Pri Siziaku, Zo. Bela 20, Preddvor, 9 NATAKARICO/J A, redno zapodimo, večinoma dopoldansko delo. urejen lokal, dobro plačilo, Okrepčevalnica Stsn. Zbiljska c. 6, Medvode, 9 SIMPATIČNO dekle za delo v stmžbi zaposlimo. Sobote, nedelje prosto. Kavni kotiček Ćuk, Krâflôeva 47, Kranj, • 051/630018 TAKOJ lovni ska C. 247 imo . Gostilna Pf za reoni d^ Sedmic, Poljara . 9 ZA STREŽBO v picenji mo dekJa alr fanta, Siare - Hnbar Mate-la s.p.. Koroška c. 59, Kranj, 9 04/236-13-02 8oax«6 ZAPOSLIMO dekle za pomoć v kuni-nji, goetllna Pn Slavki, Viktor Mariniek s.p., Podbrezje. Naklo. IT 04/S3-0&- 444 ZAPOSLIMO Ifdovca - se^eria koles Trgovina Grasca. Milka Hladnikova ul. Krfže, .p. JURČIČ & Co.. d.o.o. Poshsvna cona A45. Šenčur zaposli voznika kamiona, izpit C h E kal., v mednarodni spedici* jI, prevozi EU, evtomehiantka m avtokle* pana, ^isne prijave sprejemamo do 31. V OB. VOZNIKA s C m E kal. v mednarodnem transportu zaposlimo. Rami Iran^ port s.p.. Smledniika c. 126, Kranj. 9 041/744-178 8OOOIU POTREBUJEM $odelavKo/ca Z3 delo v paru. trienje atraktrvnIK izdelkov, pomagam do uspeha m ga za90tavjjam, Zdene Brovč s.p , Virmaie 170, skof. S0007S9 • 040/304.270 6000079 v POSLOVNI enot( Krar^ priučimo in zaposlimo zstopnika za Irzenje medi* cinskega aparata ie dogovorjenim $trankam na območju Gorenjske, Fantom, d.o.o., UL M, Grevenbroich 13, Celte, 9 051/435*145 60C-»2i V hotelih BEST WESTERN KOMPAS IN LOVEC na Bledu zaposlimo VODJA STREŽBE NATAKAR (m/ž) SLAŠČIČAR (m/ž) Pisne vloge 2 življenjepisom pošljite v 8 dneh na nas Kompas hoteli Bled, d.d,„ Cankarjeva cesta 2. 4260 Bled > t t * » r GORENJSKI GLAS torek» 15. januarja 2008 MALI OGLASI, ZAHVALE i nf0@g-gla5.si 23 ZAPOSUMO komerclaMta za prodajo tdhnicneçâ blâ^â, GHas, Zg. Bitnje 1» 4209 04/231-57-00 , d.o.c„ ZAPOSLIMO več $llkoplôâkarjev, Brezar Pnmož s.p., Mlaška c. 75, 041/697-467 ecM^so ZIDARSTVO In fàâadersTvO. Slrojnl in ročni OTteti. Kvafftetno in konkurenčno, Zokid.o.o.. Kašeliska c, 53 a, lićCM NuOlUO honorarno delo upokojeni računovodKinjI za 4 ure dnevno, Ener- gelis nakri d.0,0,, Župančičeva 10. 041/676-600 60M^2 ZAPOSUMO aïnnêlr^Drto s IV. «t V. St. 2ob.. poslCMni íswfcjfciiaf ah druge ustrezne smer», 9ng. r n^ )âskter otv. račurdN' ^ CfOg.piiM do 31.1.06. M&č &Co d o o. PoskM>a cc^na A45, eccon? AVTOSTEKl^ JELOVČAN d,0.0.» Ža&nica 24, žabnú:a, zaposli sode^v- », n«J:>ava. mor>t«a dvtostekel. Upil B k«rt.. « 04J/7SÔ-188 booosso 1ŠĆEM DELO, varstvo otrok na mojem ali vašem domu, 9 040/244-655 aoooiftt KAKRŠNO KOLI ctelo na domu. nudim prostor, « 051/605-303 sooozd STORITVE ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ. 11.000 pc^ îrwuislev v prstekiem leiu je karakteristika ženitne po&redovatnice Zaupanje za vse generaciie, ki posreduje po vsei Slo, 03/57-26-319. 031/505- 495.031/836-378 scooco4 NUDIM ZAPOSUMO de^vca v manši modelarski d^avnlcl pn izdelavi modelov In kaluDOvn plovite J.B.L. d.o.o.. 8eči-éka37. Bted. B 041/366-375 bci»i«o PEKARNA MAČEK. Bntor99, Kranj, zaposli delavca za nočno marntki, marluzâ. www.asteriks.nat 8000C02 OBREZOVANJ E in podiranje sadnega In okrasr>e9a dr^vfa ter odvoz obrezanega vejev>a, Vincer>cjj ^ubic s.p.. Zg. eítr>je 141, 2âbr>Ica. ff 051/41S-373 eoooose PRENAVUAMO H($E in stanovanja v Kranju in okolici • rezervirajte svoj termin, Megsrr^atrix. d.o.o., Stareto*.^ ul. 39, Krgnj, «041/$70-957 DEKLETA, brezo acno lahko fante 2a isk/ene, resne, trajne Tveze e V3Ô države, 031/836-378 2EUM hlni 62 ^>oznati eno poileno. pridno. gospo, ki Ima veliko veselja in . Snedic Frarvc. Slra- 00001N RAZNO PRODAM OVČJE 040/031-350 ter>a z najmanj 3 leli del. nega tehnika in obdelovalca kovin, Klè ma Bolehar d.0.0.. Savska loka 21. K/3n|, • 04/23S-2040 wma ZAPOSLIMO pohištvenega mizarja, delavca za pnučitev b delavca za delo v lakimbci (mizar, ličar aH priučen). Smolej, d.0,0., Kovor, Pod gozdom 30. Tržič, «041/619-302 RTV SERVIS ànko Marko s.p., C, na Klanec 53, Kranj, pop. TV, video, malih gos. aparatov. «04/233-11-99 iOOOMO TSSNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30 % pnhranka prt ogrevanju. Pr^lha in pr^hu nI več! Zmanjšan hrup, 10 lel garancije. BE i MA. d.o.o.. Eksierieva S, Kammk, 01/83-15057. 041/694-229 PLASTIČNO 4000 I AteSlirano tiSter-no za kurilno Olje, ugodno. « 8000103 SOLARU Ergoline 36, cena 500 EUR, ZLOŽUlVE, gradbene stolice, 3 ï^ eznekose, « 031/840-290 ecoosi? u tvvv. ťU bnik.cnm osmrtnica Sporočam Žalostno vçst, da nas je v 77. jetu starosti zaptistU dragi mož Ignacij Rakovec Í2 Rakovice Pogreb bo danes, v torek, 15. januarja 200S, ob i). uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 10. ure daJje v poslovilni vdici na tdmkajSnjçm pokopališču. ŽaJuioČi: žena Rozi in vsi njegovi sporočilo o smrti Umrla )e nala nekdanja sodelavka Anica Urh Ohranili jo bomo v trajnem spominu psihiatrična bolnišnica begunje Ljubezen, delo in skrbi, tvoje je bih žMjenje, Prekmalu pa poíle so ti moči i« za vedno zapri trudne si oči. Sedaj v nakm domujc praznina a v srcih naiih huda bolečina. zahvala V 71. letu sUrosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, bratranec, stric, svak, zel Franc Bobnar st. iz Cerkelj Iskreno se zahvaljujemo vsein sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu Ovsenik za darovano cvetje, sveče, svete maše. za izrečena ustna in pisna sožalja. Velika zahvala gre dr. Beleharju, dežurni, reševalni postaji ZD Kianj 1er zdravniškemu osebju Kliničnega centra Ljubljana za nesebično in hitro pomoč ob težkih trenutkih njegovega življenja. Toplo se zahvaljujemo g. župniku Slavku Gradišku in g. župniku Cirilu Piešcu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pogrebni službi Jerič, nosačem, pevcem za zapete žaJostinke, trobentaču za odigrano Tišino in zvonarju iz Cerkelj. ISKRENA HVALA vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v lako velikem številu pospremili k večnemu počitku! Žalujoči: žena Ajiica in sin Franci z družino Cerklje, 6. januarja 2O0S Kogar imaš rad, nikoli ne umre • daleč je! osmrtnica Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu starosti po hudi in težki bolezni za vedno zapustila draga mami, stara mama in tašča Justina Zevnik roj. Eržen, iz Zgornjih Biten) 70 Od nje se bomo zadnjič poslovili danes, v torek, 15. januarja 2008, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od o. ure dalje v tamkajšnji mrlišld vežici. Žalujoči: sin Samo in hčerka Irma z družinama zahvala Ob smrti naše drage sestre, svakinje in tete Marije Oman roj. Štem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Preddvor za nesebično nego in oskrbo v vseh letih bivanja. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem okteta Klas iz Predoselj za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Kokrica, januar 2008 zahvala v 77, letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. stari oče, brat in stric v bozo pockaj Z Labor pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku Bojanu Likarju za pogrebni obred, pogrebni službi Navček in pevcem Klas iz Predoselj za zapete žalostinke. Prisrčna hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsE njegovi Kranj, 10. januarja 200S osmrtnica Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da je svojo življenjsko pot v 88. letu starosti sklenila naša draga Ana Jakopin roj. Pucelj. iz Stražišča Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 16. januarja 2008, ob 13. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od 11. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči vsi njeni zahvala Mineva eno leto, odkar sta tako nepričakovano odšla naša draga sinova, brata, svaka in strica Jože in Rado Jurčič Za vedno sta v naših srcih in hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njuni Doi pri Medvodah, Dob, Železniki 24 info(Sig-gicis.si GORENJSKI GlAS torek, 15. januarja 2008 Anketa Mladi in gore Stojan S aïe Minulo soboto so gostUi v Škofji Loki 19. državno tekmovanje Mladina in gore. Na srečanju se je zbralo osemindvajset ekip iz vse Slovenije, kî so jih izbrali na regijskih tekmovanjih. Pet udeležencev smo vprašali, zakaj jih mikajo gore, oziroma» kako dejavni so v planinstvu. Vesna Perič, Žiri: "Uživam v lepotah gorske narave. V gore zahajam od otroštva s starši, 5olo ali planinskim društvom. Tam sprostim svojo energijo in se družim s prijatelji. Lan smo bili med finalisti." Tine Oblakovič, ŠkaQa Loka: "Od prvega razreda sem v planinskem krožku. Planinske urice, predavanja in izleti so me prtviačili. Rad fotografiram živali, cvetje in naravo. V gorah ne gre brez znanja. II MIha Kravanja, Polje: "Sem član PD Bohinjska Bistrica. Doma sem pod gorami. Oče Pavel me je pri treh letih vzel v hribe, tja pa hodi tudi sestra Anja. Najlepše u gore, ko trud po- je na plača razgled. Urban Stele, Loke: "Oči in mami rada hodita v hribe, kamor ju spremljava jaz in brat Martin, Če imam Čas, grem na Izlet tudi s PD Kamnik. Pozimi nosim s seboj smuči. Najlepša smuka je z Velike planine." ]aka Kopač, Idrija: "Pred štirimi leti so me zamikale lepote gora. VŠeČ so mi skupni izleti s krožkom. Doslej serr bil najvišje na Mangartu. Na tekmovanju sem lani spoznal Mežico, etos pa Škofjo Loko." tremi majhnimi otroki na cesto Mlada mamica Nataša Kastelic bo 23. januarja ostala brez strehe nad glavo. Urša Peternel jesenice - Devetletna Klavdi-ja, sedemletni Nejc in triletna Tia bodo skupaj z mamico Nalaâo Kastdic konec mese- ca, natančneje 25. januarja, postali brezdomci. Iz začasnega najemniškega stanovanja v Mostah pri Žirovnid se bo družinica morala izseliti, saj se jim je najemna pogodba iztekla, novega stanovanja pa jim vse do danes ni uspelo najti. Mamica Nataša mrzlično išče novo bivališče, a ugotavlja, da najemniških stanovanj na lesenicah in okolici sploh ni. Kot občanka Jesenic se je sicer prijavila na razpis Nataša Kastelic s sedemletnim Nejcem, triletno Tio in devetletrto Klavdijo. ^oto: k«;« Pogač^r za pridobitev neprofitne ga stanovanja Občine Jesenice, prodatL Nataša denarja za od- za okolje in prostor, redno upravičencev," so pojasnili vendar pa postopki trajajo kup stanovanja ni imela, dnevno obravnavajo pisne ali na Občini Jesenice. Na vpra- dolgo, in kot je dejala, bodo nova lastnica pa je najemno ustne vloge občanov, ki jih Sanje, ali lahko kakorkoli po- februarja Šele točkovali stanovanjske razmere prosilcev. A kaj bodo točkovali pri Nataši, pogodbo prekinila. V treh mesecih so se morali izseliti prizadene stanovanjska sti- magajo Nataši Še pred 25. jaška. A pomagajo jim lahko le nuarjem, pa so odgovorili, da ... K sreči so še pravočasno v okviru zakonskih možnosti so v postopku dodeljevanja če njena družinica sploh ne naiii najemniSko stanovanje oziroma v skladu 2 razpisom stanovanj vse stranke obra- bo Imeia doma? Zgodba o Mostah, a najemodajalka za oddajo neprofitnili stano- vnavane enako, glede na kri- iskanju strehe nad glavo je jim je pred slabim mesecem vanj v najem. Zadnji razpis je terije v javnem razpisu. Pra- pri Natali stara pet leL Tedaj poslala odpoved najemnega bil objavljen v začetku okto- vila razpisa žal ne dopuščajo je od Metinga dobila najem- razmerja. Tako bo Nataša 25. bra, nanj pa se je prijavilo 97 izjemnih obravnav posamez- niško stanovanje v Podmeža- januarja z otroki spet na cesti. prosilcev (med njimi tudi Na- nega prosilca na račuji dru- kJi na Jesenicah, kjer se je Zato se je obrnila na Občino taša Kastelic). "V postopku družinica kljub precej visoki Jesenice, da bi pospešili po- obravnave vl<^ si stanovanj- gih prosilcev, so pojasnili. Tako se bo Nataša Kastelic s najemnini dobro počutila, stopke dodelitve neprofitnega ske in sodalne razmere pro- tremi otroki po 2$. januarju Imeli so pogodbo za nedolo- stanovanja oziroma ji začas- silcev ogleda strokovna komi- očitno morala znajti sama in čenčaš in prihodnost je kljub no dodelili eno od praznih sija, ki bo oglede razmer si poiskati začasen dom. Ob NejČevi hudi kronični bolezni stanovanj, Id jih je po njenem opravila januarja in v začetku tem pa mora tudi upari, da pljuč, zaradi katere je bil več prepričanju na Jesenicah pre- februarja. Stanovanja bomo bo prišla na vrh liste upravi- let na kisiku, izgledala dobro. cej. A na Občini Jesenice ji pričeli dodeljevati v juniju, čencev in bo junija vendarle A nepričakovano se je Meting kaj dosti ne morejo pomaga- oziroma takoj potem, ko bo dobila občinsko stanovanje odločil večstanovanjski objekt ti. Kot so pojasnili na oddelku objavljena pravnomočna lista zase in za svoje tri otroke. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko v torek in sredo bo pretežno oblačno s padavinami, ki se bodo v sredo še okrepile. Meja sneženja bo na okolt 800 m. V sredo bo tudi po nižinah zapihal jugozahodni veter. V četrtek bodo padavine ponehale, čez dan se bo zjasnilo. FS 21 , Urad 24 MeW6rl«|î]o TOREK ^ á J 0/5X SREDA o * » * 4 « 3/7^C ČETRTEK 3/6®C Mur&)cA Sobota^ • 1FW .. 10^7-C Od leve: Podžupan Maasmechelna )ef Albrechts, belgijski veleposlanik Louis Mouraux in ško^eloški župan Igor Draksier Škofja Loka Pomoč pobratene občine Za pomoč pri odpravi posledic ujme v Škofjf Loki so se odloČile tudi v pobratenem belgijskem mestu Maasmeche- len. Na dobrodelnih prireditvah so zbrali 22.500 evrov. Pomoč so škofjeloški občini predali včeraj v Miheličevi galeriji v Kašči, ob tem pa je župan Igor Draksier poudaril, da je zelo vesel, da so se prijatelji iz pobratenega mesta spomnili nanje v njihovi nesreči. Tri tisoč evrov so namenili za specialno Črpalko za črpanje vode za PCD Škofja Loka, preostali denar pa bo šel za obnovo dvorane Poden, ki bo po besedah direktorja zavoda za Šport Aleša Murna stala 250 tisoč evrov. A. H. Kranj Bencin gor, dizel in kurilno olje pa dol Danes, v torek, so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Cena oktanskega motornega bencina se je zvišala za 0,4 centa, na 'i»059 evra za liter, cena 98-oktan5kega bencina pa za 0,2 centa, na 1,076 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 1,7 centa, na 1,055 evra, kurilno olje pa za 1,9 centa^ na 0,72 evra za liter. C. Z. Novorojenčki Minuli teden se je na Gorenjskem rodilo novorojenčkov. V Kranju se je rodilo 14 dečkov in 13 deklic, med njimi tudi sestrici. Najlažja je biía ena od njiju, ki je tehtala 1.650 gramov, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 4.580 gramov. Na jesenicah je prvič zajokalo 7 deklic in 4 dečki. ^Jajlažja je bila deklica z 2.510 grami porodne teže, najtežjemu dečku pa je babica natehtala 4,290 gramov. — -k wmmio^sms tuΠuàKiM 9 rnmtn