177. Jtnlfc i ijitljnl, i ptt. i. mnti H16. XI.IX.lcfi. ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ ^ .Slaveni« Narod« V*lf« p* »oMIl xa Avstio-Ogrste: . u NemSjo: edo leto skupoj napr%j . * 25"— I cdo teto napmj . . . . K 30*— pol ltta 13*— I cetrt Idi I • • • • « i M Amerfko ta vsc druge dcžcle i na mesec « I • ! ^ 230 ' cdo leto naprej . • . . K 35.— VpraJanjctn glede foseratov se naj priloži ra odgovor dopisnica aH zaamk** 3*r*Tnl*tTO (»podaj, đvoritte lcvo), KaaHoT* mlloa M. S, ttdafoa AltS. Inaerati veljajo: peterostopna petit vrsU sa eokrat p* 30 vin., za dvakrat po 18 vin., ca trikral ali večkrat po 16 vtn. Parte hi ttkva* rata 25 vin. Poslano vnta 30 vin. Pri večjib tnsercijah po dogovor«. UpiavnUtvu aaj te poSiljajo naročnine, reklanud}«, taaeatt Lti» to je administrativne stvari. — Ponaiui iteTilka *•*}• tO vtearl««. ——— Na ptoaiena narobila brez istodobne vposlatve »aročnine m a* orin. .Slovenski Narod* vclji v Liublfsni na dom dostavljen: > v upravnlštvu prejemaa: eek> Jeto naprej . . . - K 24'— ćelo leto naprej . , * . K 22*— pol leta m . • . . • 12'— pol leta...... II"-- Strt leti m ..... 6*- četrt leta „ . • . . . 5*50 na mesec m '•»«•• 2*— na mesec . • • • * • * =*> w Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nt vračajo. Vrctatftrot Saaflova alle* «. 3 (v pritHčju levo.) telofon St 34. Ntipiiii položaj na snen. NAŠE URADNO POROClLO. DunaJ, 3. avgusta. (Kor. urađ.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Pri Velesnjovu so vrgle naše čete sovražno krdelo, ki je bilo na oz-Kem delu fronte vdrlo v naše jarke popolnoma zopet veti. Armada gene-ralobersta von Bohm - ErmoHi je za-vrnila zapadno in jugozapadno Bro-dov napadalne poskuse. Tuđi ob že-leznici Iz Sarnov v Kovel in ob dole-njem Stohodu so se ruski sunkf po* nesrečili. Sicer je bil sovražnfk vče-raj mnogo mirnejši, kar je pač pripisati njegovim nad vse velikim izgu-bam, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. * • NFJMSKO URADNO POROClLO. BeroJin. 3. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzh ^1 no bojišče. Armadna skupina g i m. v. H i n d e n b u r g a. Na sevemem delu fronte nobe-nega posebnega dogodka. Ruski šunki na obeh straneh Nobelskega ieze-ra so se ponesrečili. Moćan napad se je jugozapadno od Lubjesov zlomil. Ob železnici Kovel - Sazni pro-dlrajoče sovražne stre'ske crte smo s svojim ognjem pregnali. V gozdu pri Ostrovu, sevemo od Kisjelina, smo ▼jeli nad 100 sovražnikov. Na obeh straneh železnice pri Brodih nameravani sovražni šunki so se izvršili samo proti Ponikovici ?n smo jlh zavrnili. V ostalem ie vladalo na fronti pičlo bojno delovanje. Pri Roži?ču in vzhodno od Tor-čina smo zbili ruska letala. Armada generala grofa v. Bothmerja. Jugozapadno od Velesnijov smo odstranili mala niska gnezda. Vrhovno armadno vodstvo. m m Na severu so velike krvave bitke pojenjale in Rusi se zadovoljujeio z napadi bolj lokalnega pomena. Posebno važno je, da čete general-obersta Bohm - Ermollija tr ino drže nove pozicije zapadno in jugo - zapadno Brodov. Te pozicije se nasla-rjajo zapadno Brodov na crta gore-Hjcga Stira tnemško poročilo navaja boj pri Ponihovici, ob železnici Brodi - Lvov) južno Brodov Ta na reko (jraberko, ki se izliva severo - zapadno Zalošč v vzhodno - galiski Stret. General Brusilov se >e oci-vtdno prestrašil dosedanjih strahovitih izgub, ki pomei^ajo za ruske armade resno nevarnost ter je vsaj za enkrat opustil dosedanjo samomo-nlno taktiko. Zdi set da so se na ruski strani zapovedniške razmere preuredile. Brusilov ni vec edini vrhovni poveljnik južno Pripjeta, ruske ar-inadne skupine, ki se bore v Voliniji, vodi marvec general Saharov kot samostojen vojskovodja. Iz snočne-ga nemske^a uradne^a poročila je razvideti, da secra zapovednisko ob-roočje gim. vorr Hindenbtir?! od Ri£e pa do fronte generala grofa Both-merja v vzhodni Galiciji, obsega tore] se Linsingenove in Bohm - Er-mollijeve armade, ne pa vec Both-menevih čet in naših južno Dnjestra se nahajajočlh skupin pod novelj- stvom generala Pflanzer - Baltina. • Rimska Tribuna^ piše o vojnem položaju: Nemske armade se sicer drže sedai v defenzivi, toda bilo bi nespametno misliti, da je sovražnik nesposoben za ^iergične protiudar-cc. Vest, da je nernški cesar odšel na vzhodno fronto, da pričakovati, da pripravlja Hindenburg nov velik uda-rec, ki naj zopet utrdi ugled centralnih držav. Ne smemo biti preseneče-ni, ako bo zgodovina vojne zabeleži-Ia še nadaljne nemske uspehe in zno-va pokazala, kako hiiaino so organizirane sile nemske države. RUSKA URADNA POROČILA. 31. j u I i i a popoldne. V pokrajini severo - vzhodno in južno od Baranovičev silen obojestranski o£enj. Sovražni letalci so metali bombe na postajališča Zamirje in Ljahoviči. Ob Stohodu so naše čete v boju napredovale. Ob nekem dotoku Stohoda smo vjeli tekom svojega napada med drugim ves 31. honved-ski polk s povelfnikom in polkovnim štabom; na drugih točkah Stohoda s>mo vjeli 21 častnikov in 914 voja-kov ter vplenili 4 strojne puške. V sineri na Kovel trajno ljuti boji. V smeri od Brodov so dospele naše čete, zasledujoče sovražnika ob reki Graberki na Seret. 31. ju li ja z večer. Ob Stohodu nadalje napredujemo. Mestoma je pričel sovražnik nenadno streljati z artiljerijo. Danes se je s podrobnimi poročili konstatiralo, da je hrabri polkovnik in polkovni poveljnik Kan-cerov, vitez reda Sv. Jurja, ranjen. V okolici Brodov je sovražnik s tež-ko artiljerijo obstreljeval mesto Brodi samo in prehode preko Roldurke. Skoro na ćeli fronti se edigravajo silni krvavi boji. Sovražnik napenja vse svoje sile. da bi držal svoje crte; v ta namen zbira odvsod čete, ćelo posamezne bataljone. 1. avgusta popoldne. Na crti Sjelce - Vjclik - Kuhari v kolenu Stohoda so naše čete vrgle sovražnika nazaj ter so v boju prodrle preko te crte proti zapadu. Ob c^lti Kovel-Luck smo zavrnili vse sovražne pro-tinapade. Pri napadu na vas Dubjen-ko (5 vrst južno od Monasterzyske) so prekoračile naše hrabre čete do vratu v vodi močvirni Koropjec, ker je bil sovražnik razđelal vse mostove. Na zapadnem bregu so vjele nad 1000 avstro - ogrskih vojakov ter se tam vstalile. 1. avgusta zvecer. V prostoru Stobiliva - Smoljari je silno na-padla nemška infanteriia naše na zapadnem bregu Stohoda stoječe čete. Naši hrabri pertki so vrgli sovražnika 7. velikimi izgubami 35a njega nazaj. Boj še traja. Rusko obrekovanje. Dunai. 3. avgusta. iKor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana po-ročajo: Rusko uradno poročilo z dne 31. julija vsehuje trditev. da so Rusi ob nekem dotoku Stohoda vjeli cei 31. honvedski oolk s polkovnim po-veljnikom vred. Ta trditev ne odgo-varja resnici. Rusom se je posrećilo v omenjenem oddelku vjeti oddelek polka, ki je bil v močvirnaii pokrajini izjrubil zvezo z glavno silo ter ga je velika sovražna premoć obkolila. Podobnih slučajev v močvirnatih in gozdnih pokrajinah ni mogoče vedno preprečiti. Dokazuje pa nizko moralo ruskega uradnega poročevanja, da skuša v dnevnem poročilu v kratkem času že dvakrat omadeževati čast kakega polka s potvarjaniem dej-stev. Cesar Viljem v avstrijskem glavnem stanu. Dunai« .3. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana: Cesar Viljem je obiskal feldrrferšala Fri-derika v glavnem stanu c. in kr. vr-ftovnega armadnega poveljstva. Ruski vojni minister o poteku vojne. »Ruskoje Slovo < objavlja razgovor z vojnim ministrom, ki poudarta. da je treba produkcijo municije še povećati. Kar priđe iz inozemstva, to srne biti le v pomoč; največja množina se mora izdelovati dbma. Vojni minister svari pred domišljanjem, da bo vojna še to jesen končana. Prepri-čanje, da bo Rusija zmagala, utemeljuje predvsem s tein. da bodo Nem-čiji pošla sredstfa in človeški materijal. Hoi iioliiiiei wk zait NEMSKO URADNO POROClLO. ^ Berolin, 3. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. I Severno od Somme je dal mo^ni sovražni ogenj med potokom Ancro i in Sommo pričakovati velik odločiien ! napad. Vsled našega zapornega ognja je prišlo le do časovno in kraievno ločenih, toda težkih boiev. Na obeh straneh ceste Đapaume - Albert in vzhodno od gozda Trones so se zlo-mili moćni anglešk! napadi. Med Maurepasom in Sommo ?e ie franco-ski naskok ponavlja! do sedmega krata. V žilavi borbi so ostale naše čete gospodarice svoje pozicije, samo v pristavo Monacu in v del jarka severno od Somme ie nasprotnik vdrl. Južno od Somme smo zavrnili pri Barleuxu in Estreesu franeoske unke. Na desno od Mose je poslal sovražnik proti Poprovemu vrhu in na fronti od hriba Thiaumont do severno od utrdbe Laufee moćne sile k napadu. Ustalil se je na zapadnem delu Poprovega vrha in iugozapadno od Fleurvia v delih naših najsprednjih pozicii ter le v gozdiču Laufee zopet zavzel predvčerajšjijem izgubljen© dele jarkov. Ob utrdbi Thiaumont in jugovzhodno od Fleurvja ?mo na-sprotnika gladko zavrnili, v gorskem gozdu smo ga, ko je začasno vdrl, s protinapadom in velikimi izgubarai za njega vrgli. Pri sovražnih bombnih napadih na belgijska mesta je bilo med dru šimi v Meirelbeku. južno od Genta usmrćenih ali težko ranienih 16 pre-bivalcev, med niimi 9 žen in otrok. Naši letalci so napadli sovražne flo-tilje In jih prisilili, da so se vrnile. Fn sovražni letalec se ie umaknil na hc-landsko ozemije. V zračnem boju je bil zbit en angle^ki dvokrovnik južno od Roulers in eno sovražno letafo, trinajsto poročnika Wintgensa. jugozapadno od Peronna. Z obrambnim ognjem smo zbili po enega sovražne-ga letalca pri Đoesinghu in sevemo od Arrasa. Vrhovno arniadno vodstvo. DRUG NAPAD NFMŠKIH ZEPPE-LINOV NA LONDON. Berolin. 3. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V noči od 2. na 3. avgust je na-padlo zopet vec je ste vito naših mornaričkih zrakoplovov jugovzhodne grofiie Anglije in posebno London, brodpvno oporišče Harwich, železni-ške naprave in vojaško važne industrijske naprave v grofiii Norfolk r razstrelilnimi in netilnjmi bombaml in dobrim uspehom. Sovražne lahke bojne sile in letala so zrakoplove i>r! prihodu napadla, številni reflektori) so jih pri napadu samem obsvetljeva-H in so sovražniki zrakoplove silno obstreljevali. Vsj so se nepoškodova* ni vrnili. 5ef admiralskega štaba mornarice. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 1. avgusta. Severno od Som-me čez dan nobenega infanterijskegi. podvzetja. Na desnem bregu Most smo izvršili več napadov od iMos^ do južno od Fleurva v zaporednih vrstab ter v gozdu vzhodno od Va-cherauvilla, zapadno in južno od Fleurvia. Naše čete so zavzele več nemških jarkov in pripravljenih opo-rišč ter viele kakih 600 inož in vple-nile 10 strojnih pušk. Na fronti Vaux-Chabitre - Chenois traja silni boj. Nemci so pridobili nekaj ozemlja v gozdičih Vaux, Chabitre in Chenois LISTEK. Chonchette. Francoski spisal Marcel Prevost. (Dalje.) Gospod Ducatel ie prvič po vojni v Afriki, katero sta se skupno ude-ležila, videl zopet Marcela de Mo-range neke nedelje v Soapizu. Vsi viharji, ki so medtem zatemnili njegov um.niso mogli izbrisati tega spo-mina. Da, prav razločno se je s;po-minjal. Bil je z Julietto sa*n v gradu, jesen se je nagibala kon^u. On, še vedno zaljubljen v svojo ženo in Iju-bosumen; ona, ljubezniva, nežna, na videz popolnoma zadovoljna s samo-tarskim življenjem Jlovoporočencev. To nedeljo sta se skupno peljala od mase; Antcm je vozil. Nameravala sta zajutrekovati v razvalinah gradu Bois - Sire - Amć, nekaj kiloraetrov od" Soupiza. Tedaj ju je sreča! na poti poštni sd ter jima izroćil pismo iz Pariza za gospoda Ducatela. V tem pismu je Marcel naznanjal, da je do- bi! enomesečen dopust, da povabi samega sebe k svojemu najboljšemu prijatelju in da priđe kmalu za pismom. Vrnili so se v Soupize. Nekaj ur pozneje je dospe"! Marcel. Takrat mu je bik> okoli 30 let. Imel je za seboj naglo in sijajno karijero. Pohajajoč iz vojaške rodbine, je predčasno izgubil svojega očeta. Vzgojila ga je tedaj njegova mati Lucienna de Morange v Bretagni v skromnih, skoro revnih razmerah. Toda, če mu Lucienna že pr.:moženja ni mogla dati, tedaj ga je priučila vsaj strogi disciplini in skusala v xdečkovo srce vsaditi svojo lastno vero, svojo Ijubezen do dolžnosti in plemenitih dejanj: njena duša je bila obenem polna krepke volje in glo-bokih čutov. prava duša heroine izza časa republikanskih vojn. Svoj namen je dosegla le na polovico. Mar-ceJ je bil sicer sprejet v Sarnt - Cyr, delal pa je tam malo in zapustil je zavod brez posebnega odlikovanja. V velikomestnem življenju v Parizu pa je že ćelo izgubiltrdno vero svoje matere in čistost, ki ustvarja krepke značaje. Na srečo je moral, komaj da je zapustil vojaško solo kot pod-poročnik. v vojno. Plemena na alger-sk! meji so se uprla in potrebna ie bi* la vojaška ekspedicija. Dobi! je ukaz, da se je udeleži. Ker je bil pogumen in se mu po pariških zabavan ni več žilo. je skoro obrnil naše pozornost svojih poveljnikov. Zaeno si je s svojo živahnostjo, svojo brezskrb-nostjo in dobro voljo, ki ga ni nikdar zapustila, pridobil mnogo prijateljev. Najdražja sta mu bila kapitan Ducatel in neki Tascher, ki je izšel iz pa-žerije. Bil je s cesarsko rodbino v so-rodu m podporočn'k, kakor on satn. Vplivu tega prijatelja je imel Marcel zahvaliti, da je bil po končani vojni prideljen cesarskemu dv>ru. Iste lastnosti, ki so mu pomagale pri regimentu, so mu pri dobile tuđi simpatije dvora. Kot kapitan telesne straže je mogel svoji duhovitosti in svoji lepi postavi pripisati nekaj doka i šija jn ih doživljajev; igral je in imel srečo ter tako z lahkoto živel kakor mlad mož iz dobre rodbine: v kratkem je bil eden naipriljubrlenejših gostov v Tuilerijah. Lucienna je zapustila Bretagno in se preselila v Pariz. Njeno srce je bilo razdvojeno: na eni strani Je bila silno ponosna, da ima nfen sm pri-stop v neposredno blizino cesarske-ga dvora, da mu vsi prorokujejo sijajno bodočnost in ga poznajo, — na drugi strani je s strahom gledala, kako ta mož omahljivega srca pod-lega številnim mogočnim skušnja-vam. kako se vdaja prošnjam žensk in ni več tišti mladenič, Ki si ga je vzgojila in skrbno čuvala pred zlom. Da pogubi dušo v tem sijaju, Ijubše bi ji bilo, da je ostal nepoznan in re-ven. In medtem ko je Marcel nada-ljeval svoje življenje kakor v čarob-nem vrtu, kjer si je mc>gel utrgati najizbranejših cvetk — je pobožna Bretonka premolila ćele dneve in prosila Boga, naj ga obvaruie kakor Danijela pred levi ... Tu in tam, kadar mu je to dopuščalo njegovo sijajno življenje, jo je prišel obiskat. Vsedel se je k njenim nogam, ji ne-žno poljubil njene bele roke in se ve-del poin Ijubeznivosti in nrtsrčnosti. Lucienna je z nekam otožnim nasme-hom poslušala lahkožive pripovedke o plesih. \ov\\\ in predstavah v Com-piegnu. Skrbno je motrila velike modre oči svojega sina, iz katerih po-gosto še nišo izgimli zadnji sledovi pravkar užite ljubezni. Prekinila ga je z vprašanji: »Ali si opravii veliko-nočno spoveđ? ... Ali si bil zadnjo delejo pri maši? Ali ne pozabiš opraviti svojo }utranjo in večerno ma-«tcv?« Nekega dne ji je Marcel zaupal, da se misli ženiti. Lucienna se je tega sklepa razveselila, zakaj že dolgo si je želela, videti svojega sina po-ročenega. Isti vplivni krogi, ki so doslej vodili Marcelovo srečo^ so vkovali nameravano poroka. Gospo* dična Jeanne de la Caze, ki so mu jo dolocili, je bila iz stare in bogate normanske plemiške hi^e. Dvojna sirota, je živela na svojem gradu Cal-vados s svojim stri:em grofom de la Roche - Boet d' Esćarpit, ki je bil obenem njen varuh. Cesarju je bHa zveza aristokratske dedinje z, gospodom iz dvorne službe všeč. J-ucien-na, ki je na povabilo preživela nekaj dni na gradu, je bila prepričana, da je Jeanne de la Caze res žena, ka-kršno potrebuje Marcei . . . Kar se tiče njega samega. je malo vprašal za svoje srce. Pravkar ga je bila zapustila sreča v igri- Brez denarja« preganjan od upnikov. je v tej zvezi videl edino sredstvo, da si denarno oponiore. ni se torej'branil. da ga oženijo. Po svojem značaju bi bil Marcel prav zadovoljen z ženo, podobno tištim številnim obiskovalkam Tuile-rij, katerih prva skrb je, odlikovati se na; dvoru in ki svojim možom dc- SttW Z.____________________________* _________________________.SLOVENSKI HAKUD*, Ctoe 4. avgttgU 191b, ______________________________________________________177. Siev. Na drugih točkah poskušenc napade smo zadržali. »Zeppelini« nad Londonom. London, 3. avgusta. (Koresp. ur.) Reuter. Včerajšnjih zrakoplovskih napadov se je udeležilo 6 ali 7 »Zep-pelinov«. Po dosedanjih poroci I ih so vrgli 60 bomb y redko obljudenih di-striktih. Neki zrakoplov je bil zadet od obrambnega letala iz obrainbne-ga topa ter so videli, da se je spu-ščal vedno niže ter končno izginil v megli. »Dailv Mail« izreka svojo nc-zadovoljnost, da pri tem zrakoplov-skem napadu ni bil zbit noben nemški zrakoplov* BoK na zapadu. — Verđun. — Trpljenje vofakov. »Lokalanzeiger« piše o vojnem položaju na zapadu: Četudi vlada na angleški napadalni fronti severno od Somme še vedno mir, bi bilo vendar napačno misliti, da je v tem spoznati konec ofenzive. Mnogo bolj verjetno je, da nadomeščajo Angleži svoje napadane čete z novimi. Pri Franco-zih. ki so nekaj dni na5kakovanje po-polnoma prepustili Angležem, je to nadomeščanje sedaj že popolnoma izvršeno, kakor se da sklepati iz novih napa-dov pri Maurepasu in ob Sommi. Ta napad je bil odbit in samo v blizini toplic jMonacu na sever-uem bregu Somme so imdi nekaj uspeha ter pustili tam zakopano majhno število svojih vojakov; vre-lec sam pa je še trdno v nemških ro-kah. Južno od Somme so se vršili močni artiljerijski boji. Angleško-franeoska ofenziva na severo - vzho-du tore] ni imela uspeha, pač pa uspeva naša ofenziva proti Verdunu. Francozi se zaman trudijo, odstraniti kij\ ki so ga zagvozdile naše čete v franeosko utrdbeno crto. Zopet so izgubili tam 19 častnikov in 293 mož, našim četam pa ?e omogočeno koncentrično delovati proti trdnjavi. »Norddeutsche Allgem. Zeitung« piSe: Današnje uradno poročifo nam naznanja'važen uspeh nemških čet pred Verdunorn, in sicer istočasno na dveh točkah. tako vzhodno in severo - zapadno o obstreljevali franeosko trdnjavo Belfort Dne 22. julija je crtvoril bombardiranje neki nemški letalec. Strašna je bila nato toča granat vseh kaJibrov na trdnjavo ter ie trajala od dopoldneva do polnoči. Zjutraj so si nato ogledali nemški letalci uči-nek. Ob isti uri se je bombardiranje obnovilo dne 25. julija. Amerttka legf}a. Kanadski .listi poročajo, da bo odšla s prihodnjim transportom kanadskih čet za entento tadi MMfiška legija, sestavljena iz ključno te is dr- žavljanov Zedinjenih držav. Zedinleoe države proti Aaglii. Berolin, 2. avgusta. (Kor. urad.) Zastupnik Wotffovega urada poroča brez/icno z dne 27, julija: Položaj, ki je posledica angleške crne liste, je pridobil po tukajšnji presoji na res-nosti. Ameriški trgovci imajo namen združiti se k uspešnemu protestu. Brzojavka »Ne\vyork America-na« iz NVashingtona pravi, da le sku-šal \\ ilson vplivati na Anglijo, da ne bi sprejela Amerikaricev v crno listo, Anglija pa je to zahtevo kratkomalo zavrnila. Neki upravni uradnik je mnenja. da obstoia resna nevarnost trgovinske vojne med Zedinjenimi državami in Anglijo, če se ne posreći zafleve diplomatičnim potom resiti. »Tribuna« poroča iz VVashingto-na: Zadnja dva dneva se je stališče Zedinjenih držav napram Angliji po-poinoma izpremenilo, kar se tiće dej-stva, da so Zedinjene države doslej trpele poseganje v pravice nevtral-nih držav. Ameriko so zbadali tako dolgo, da je sedai primorana oznaci* ti striktno,svoje stališče z ozirom na ono, kar Smatra kot angleško kršenje ameriških pravic. FRANCOSKE IZGUBE. Beroiin, 3. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Z vojaške strani se nam piše: Jasne dokaze imamo, da je pri franeoski armadi pomanjkanje moštva zelo občutno. Francoskarje bila že julija 1915 prisiljena znižati vojno stanje bataljona od 1000 na 800 mož, da štedi s svo-jimi rezervami. Francoska je storila sedaj na tej opolzki poti še en korak. Zadnji čas so razpustili, kakor se je ilalo dognati, pri vsej infanteriji, vstevši lovcev pri vsakem bataljonu po eno stotnijo, da dobe nadomestila za ostale stotnije. Očitno je, da se boje pred kruto potrebo postaviti že sedaj v fronto rekrute letnika 1917, torej leta 1S97 rojene, ki so bili vpo-klicani že januarja. Drugega nadomestila pa nimajo, da bi pokrili svoje velikanske izdube pri Verdunu in ob Sommi. Izgube Francozov pri Verdunu so se cenile skupaj na najmanj 350.000. ob Sornmi do sedaj na 200.000 mož. Mimogrede povedano presegajo angleške izgube ob Sommi že 230.000 mož. V nasprotstvu s tem ne more biti govora o izerpanju nem-skih rezerv moštva, kar ententno časopisje glasno naznanja. Naši sovražniki trde, da se na-haja letnik 1917 že na fronti. To je zavedna neresnica. Resnica je, da se nahaja naš letnik 1916, torej leta 1896 rojeni, sele deloma v fronti, de-loma v depotih. Naš letnik 1917, torej leta 1897 rojeni, se danes sele deloma vežba, dočim letnik 1918, torej leta 1898 rojeni niti še izbran ni. Z ozirom na slabotno franeosko bojno silo je posebno konstatirati, da imajo nemški polki, bataljoni in nem-ške stotnije, ki se nahajajo na fronti, polno bojno število. CASEMENT OBEŠEN. London, 3. avgusta. (Koresp. ur.) Reuter. Sir Roger Casement je bil danes ob 9. dopoldne usmrćen. Rotterdanu 3. avgusta. (Koresp. urad.) »Maasbode« priobčuje poro-čilo »Central Ne\vs« iz Londona, da je bil Casement obesen. Ljudstvo ni bđo prfettščeno k JustifikacijL Pred ječo se }c nal>rala velika množica, London, 3. avgusta. (Kor. urad.) *Daiiy N«ws«, U |e fl^tUl, da J# po- dučen, da Casement ne bo obeSen, piše v uvodniku, da je vlada ravnala zelo neprevidno. # . Bol u Jidranskem morio NAŠE URADNO POROCILO. Dmuil. 3. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dogodki na mori u. Skupina naših torpednih UdB fe obstreljevala 2. avgusta zjutrai voja-ske obiekt« v Molleiti. Demolirala \% en hanzar za letala, zažgala neko to-varao, poskodovala neko drugo; pri povratku so imele te torpeda« ladfc in pa križarka »Aspern«, ki se Hm te pridružila, kratek boi s sovražnim oddelkom, sestoječim iz 1 križarke in 6 ruštlcev. Od naših zadete so kreni-le sovražne lednote proti iugu ter so izginile. Naše iednote so se vrnile ne-poškodovane. V jutranjih urah istega dne ie S sovražnih aeroplanov metalo bombe na Drač. ne da bi napravili kakršno* koli škodo: naši hidroplani. ki so se takoi dvisnili, so }ih zasledovali. Eden naših hidroplanov (v od i teli pomorski praporščak von Friisch, opazovalec pom. praporščak Sewera) je zbit eno sovražnih letal nekaj morskih mili južno Drača ter ie le lahko poškodo-vano vplenil. Od obeh letalcev, ki sta zbežala, so pozneie naše čete viele 1 častnika. Torpedna ladia »Magnet« ie bila 2. avgusta dopoldne od nekega so-vražnesa podmorskesa čolna lansirana in na zadnjem koncu od torpeda zadeta. Pri tem sta bila 2 mola u bita, 4 ranjeni. 7 se Uh pogreša. Ladfo smo spravili v pristanišče. Brodovno poveljstvo. * Dunai. 3. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: I.t a 1 i j a n s k o b o j i s č e. Pri uspešnih, manišlh podjetjih smo vje^vCeraj v odseku Đorcola 140 Italijanov, med njimJ 2 častnika, ter vplenili 2 strojni puški. Na višinah jugozapadno Panevejjgia smo 1. avgusta zopet odbili 2 italijanska bata-Ijona z najtežiimi izgubami. Sicer noben ih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. * ITALUANSKO URADNO POROCILO. 1. avgusta. V dolini Adiže se nadaljuje sovražno artiljerijsko delo-va-nje, na katero energično odgovar-jamo. V dolini Astico je bil z izdat-nim artiljerijskim ognjem pripravljen sovražen napad na naše pozicije na Monte Cimone dne 31. iulija zvecer gladko odbit. Enako dsodo je imelo tuđi več drugih sovražnih napadal-rih poskusov na naše pozicije jugozapadno Casteletta. V dolini Tra-vignolo so se naše čete zd^j utaborile v Paneveggiu. ki je že nekaj dni v naši posesti. V odseku Tofana je nasprotnik v noči na 31. julija ob-streljeval z artiljerijo vseh kalibrov naše nove pozicije pri Foncelli-Boi-su. Napadel je z velikanskimi silami, a je bil odbiMn pri protinapadu po-gnan v beg. Stevilni, na mestu ostali mrliči kažejo, kako težke izgube je imel. V dolini Degano je včeraj pro-vzročila sovražna artiljerija v va-seh nekaj nožarov, ki so bili hitro lajo čast bolj s svojo razkošnostjo in lepoto, kakor s krepostnim življenjem. Ta žena pa je bila kar le mo-goČe različna od onih — prav tako resna, kakor so one bile lahkomišlje-ne, prav tako stroga, kakor one razuzdane. Pod krinko neotnajljive hlad-nosti je Jeanne skrivala globoko čut-nost — zadnje đarilo rase, ki ji je zapustila izbrano kri z oslabelimi živci. Sicer je bila lepa, nepozabno lepa za tistega, ki jo je enkrat videl: bela in prozoma, kakor Devica Luke de Leyden. Kakor lahkoživ je bil Mar-celt tedaj je bil vendar še dovolj mlad, da ga je ta lepotica vsaj zača-sno zadovoljila. Od vse^fa početka ga je orna^tnila ljubeznivost te žene. tako maio podobne oniitu ki jih je doslej Ijubil. Pet mesecev se ni gami od nie, prihaial 5e le za kratek čas v Pariz in zahteval dopust na dODtISt. da more ostati v Normandiji, na gradu de La Roche, kjer sta prebirala. Zakaj, komaj je svojo ženo predstavil v Tuilerijah, je Jeanne iz mržnje do tega pokvarienega dvora svojemn možu v prirojenem ji odločnem tonu izjavila, da ne pojde nikdar več tja. Po petih mesecih je Jeanne postala noseča. MarceI, katerega je šamota v La Rochu težila, se je dal poklicati nazaj v Pariz. Nosečnost njegove žene ga ie ftopolnoma ohla* cJtBiL LaUcomiSIienim linđem pomeo! materinstvo konec ljubezni. Povmil se je v Tuilerije; njegova dolga od-^otnost, kateri so se nasmehnile žene, ga je napravila še zapravljivej-šega. Slavile in zasledovale so ga bolj kakor prej. Norčujoč se iz njegove zakonske zvestobe, so mu dale od vseh strani razumeti, da bi io prav rade spravile v nevarnost. MarceI se ni ustavljal in pričel je zopet staro življenje. Dasi pozabljena in ločena od sveta na gradu La Roche. je Jeanne skoro zaznala. kako io vara njen mož. Kratka Marcelova pisma, polna izgovorov, — njegovo hladno vede-nje ob redkih posetih, vse to je vzbu-dilo njene sumnje. Konino pa bi bila vendar §e vedno mogla dvomiti o svoji nesreći, da se ni prav takrat v Parizu Drigodil skandal ki Je štiri-najst dni polnil vsc boolevardske časnike. MarceI de Morange, katere* gi ime je bilo* zapleteno v ćelo zade-vo, pri tem na svoji časti ni trpd; toda pri tej priliki je bilo njegovo razmerje do ©dlične igralke na tak način odkrito,ila Jeanne ni mogla nič več dvomiti. Jeanne je bila ena tistih žen, ki se vdajo samo enkrat. Od tega dneva, tako je izjavila svoji tašci, svojega moža noće več videti ki če se ji navzlic njeni prepovedi prikaže pred oči, zaprosi za sodno toči-tev. T*kx> te li m vkta popotooonj 0 mirna odločila. Obvladala se je z čudovitim naporom svoje volje v pre-pričanju. da je to dolžna svojemu otroku. ki ga nosi pod srcem. Kakor hitro pa je ta prišel na svet, se je zlo-mila vsa njena volja: neprestano je jokaia, tožila o bridkosti moževe prevare in si na kopala eno tistih težkih živČnih bolezni. ki so v zadnjih letih cesarstva skoro epiiemič-no nastopale v Franciji. Vse. kar jq je spominjalo na prevaro sopro^a, ji je bilo zoperno. — ćelo ime Marce-lovo. če se je kdo le spozabil in v njeni prisotnosti imenoval njegovo ime. že je nastopila huda živčna kriza, ki se je je vse balo. Poguma Lu-cienne je bilo treba, nienega brezpri-mernega samozatajevanja. da fe mogla p-renašati to občevanje. Toda, ta ubo^a mati. vsa obupana nad Mar-cclovim vedernem. je taKoi spoznala, da ji vefi dužnost, ostati ob strani Jeanne. Dočim se je njen sin spozab-rja! ob strani maitrese, — je ostala ona pri njegovi zakoniti ženi in se veselila svojega trpljenja« samo da |e mogla krivico odsotnega popraviti na ta ali oiri naCin. Končno Je upala, da doseže s tem. da danile vsak dan f3oiru svoje tn>I$enfe. spreobrnitev svojega lahkomiselneflra sina. (Dtd* prlbodBjli.) - — - ■ , ■ 4 pogaženi. — S soške fronte ni nič po-sebneca javiti. It*li}*iskl letalci zopet nad Reko. Listi poročajo z Reke: V torek ODOldne so prišli zopet tri je i talijanski Caproni - letalci nad Reko. Zdi se, da so bili del brodovja, ki je iz-vedlo prvi napad. Ttalijani so vrgli več bomb in so vsled ognja obramb-nih topov čez četrt ure zopet odšli. Izgubljeni Caproni - letali. Lugano, 3. avgusta. Italijani pri-znavajo, da so pri poletu na Reko in na Drač izgubili dve veliki bojni letali sistema Caproni. Cadorna še vedno upa. Lugano, 3. avgusta. Ob drugi obletnici evropske vojne so italijan-ski listi samo beležili dogodke s skupnih bojišč. Cadorna je na vpra-sanje »Matina« brzojavno odgovoril, da ima prej ko slej polno zaupanje v končno zmago entente. List »II Fronte Interno« pa označa Cadornovo vojskovanje za neučinkovito, dokler ne more vzeti neodrešenih dežel, kajti Avstro - Ogrska bo pri sklepa-nju miru odstooila samo to, kar je Italija poprej osvojila. — No, osvojila ni Italija doslej še nič, tam tiči njena armada, do kjer jej je pustilo prostora naše armadno vodstvo. Da bi kaj osvojila, to pa je samo prazno upanje. Ne le, da ni upanja, da bi si kaj osvojila, še one dele avstrijske zemJjfc, katere ima sedaj začasno, bo morala zapustiti, ker so pač naši. Pričatfovani napad na visoko planoto Tonezza. »Secolo« pravi h Cadornovemu poročilu, da je imel avstro - ogrski odpor na hribu Cimone namen, pridobiti časa za dobro pripravo obrambe visoke planote Tonezza, da italijanske Čete zadevajo sedaj na velike ovire, da pa ima italijansko armadno vodstvo namen, krepko prodirati na visoki planoti Tonezza. Srečen strd. Iz Lugana poročajo: Ker se Ita-Iijanom z neposrednimi napadi že kar nič ne posreči, da bi prišli naprej in zavzeli >neodrešena* ozemlja, pa po-skušajo svojo srečo z minami, kakor n. pr. svoj Čas na Col di Lana. Vso minojo zimo so marljivo del ali pri Sv. Mihelu in njihovi pijonirji so s sodelovanjem rudarjev izkopali rov za rovom proti avstrijskim pozici-jam. A zdi se. da je bilo njihovo delo zapažena zakaj tik pred koncem dela so jim Avstrijci in Ogri razbili osemnajst^rovov. Tuđi na prelazu Buole so z mino poskusili svojo srečo in skoro dosegli pozicije, ki so jih hoteli razstreliti, pa je izstrelek 30*5 centimetrskega možnarja zadel ravno tam, kjer so delali italijanski pijo-nirji. Vsi so bili raztrgani na kose in njih nacrt onemo^očen. Vojna imena za avstriiske državljane v italijanski armadi. Korespondenčni urad le izdal obširnejŠe pojasnilo o odredbah, ki jih je poveljstvo i talijanske armade ukrenilo glede tistih avstrijskih dr-žavljanov, ki so vstopili v italijansko armado. Iz povelja italfjanskega ar-madnega zapovedništva z dne 9. decembra 1915 številka protokola 4609, izhaja, da avstrfjski begunci tuđi če služijo kakor Battisti in Filzi v italijanski armadi. ne postanejo s tem še italijanski državljani, tako da se jih v Avstro - Ogrski popolnoma po-stavno smatra za veleizdajalce in *kot take obsodi. Pri spreletju avstrijskih beguncev v italijansko armado, je po rečenem povelju določeno, da si morajo taki prostovoljci nadeti vojno ime. a samo za čas vojne in ne da bi s tem postali italijanski državljani; premeni se navidezno rojstni datum in rofetni kraj z ozirom na na-rečje, ki ga dotičnik govori. Odpoved Italijansko - nemške • trgovinske pogodbe. Rim, 3. avgusta. (Koresp. urad.) Ministrski predsednik Boselli je imel z ministrom zunanjih del, z vojnim ministrom, z ministrom mornarice, z državnim tajnikom za municijske stvari, s podšefom generalnega štaba in generalnim ravnateljem za Ie-talstvo dolgo posvetovanje. Časopisi pripisujejo temu posvetovanju pose-ben pomen. ker so podlaga važnim sklepom. ki se store danes. Lugano, 3. avgusta. (Kor. urad.) •Corriere della serac lavlja, da je vest o odpovedi italijansko - nemške trgovinske pogodbe verjetna ter I pravi, da ie ta odpoved posledica aadnje pariške gospodarske konfe-mnrt četverozveze. Boji na morju. ODHOD TRGOVSKE PODMOR-SKE LADJE »DEUTSCHLAND«. Vlačilni parnik »Timlns« poroča, da je priplul nemški podmorski čoln »Deutschland« dne 2. avgusta ob 8. in 30 minut mimo predgorja Vtrginia^ ^ »Ncwyork Herald« poroča o od-poiovanju »Deutschland«: Vožnja tr-govskega podmorskega čolna iz zali-va Chesapeake je bila prav trlumf. Sirene v zalivu stojećih ladij so tulile brez Drenehanja in moštvo se je, kakor običajno, pozdravljalo. »Deutsch-landr« je imela razobešeno nemška zastavo. Kapitan Konig in moštvo je stalo na krovu. Podmorski čoln je zapustil, voden od vlačne ladje, pristanišče Baltimore med viharnimi pozdravi sto in sto nemških Amerikancev, ki so se poslavljali od čolnav vseh mogočih barkah. Vlačilne ladie% carinske in policijske ladje so stra-žile, da je ni potopila kaka zavezni-ška ladja. V blizini rta Charles je sprejel podmorski čoln ameriški tor-pedni lovec, ki je že cei teclen tam čakal, dočim so se vojne ladje zavez-nikov približevale, a ostale zunaj ameriških voda. Doslej ni dospela ▼ Baltimore §e nobena vest o kakem morebitnem zasledovanju. Zadnii pozdravi z »L XIX.« Kodanj, 3. avgusta. (Kor. urad.) »Berlingske Tidende« poroča iz Goe-teborga: Neki ribič iz Marstranda je našel v Skagerraku steklenico, ki obsega zadnje poročilo poveljnika Loweja z nemskega zrakoplova. »L XIX.«, ki se je 2. februarja 1916 v Severnem morju ponesrečil. Poročilo je naslovljeno na korvetnega kapi-tana Strasserja in se glasi: S 15 mož-mi na ploščadi »L XIX.« 3° vzhodne dolžine, plava zrakoplov brez gondo-le. Skušam podati zadnje^ poročilo. Lahen nasprotni veter na povratku je oviral vožnjo ter me pripeljal v megli na Holandsko, kjer so nas s pu-škami obstreljevali. Vsi trije motorji so istočasno odpovedali ter poslab-šali naše stališče. Popoldne nekako ob 1. je nastopila naJŠa zadnja ura. — Loewe, Steklenica Je bila navadna steklenica za pivo in je obsegala še nekaj poštnih potrdil in 15 zadnjih zalepnic posadke svojim rodbinam. Loewe piše svoji soprogi: Zadnja ura na ploščadi z mojimi možmi. Dolgo mislim na Tebe, odpusti mi v^e, vz-goji najino dete! Prvi mašinist Flade piše: Srčno ljubljena Marta in otrok! Sedaj je torei prišel trenutek, ko moram pustiti svoje življenje. Na odpr-tem morju na uničenem zrakoplovu Ti pošiljam zadnje pozdrave. Pozdravi tuđi starše in sorodnike. Zadnje srčne pozdrave in poljube od Tvojega zvestega moža. Drugo pismo se glasi: 11. dopoldne, dne 2. februarja 191/6. Vsi še živimo, a nima-mo ničesar jesti. Prej je bil tu neki angleški ribiški parnik, pa nas ni hotel resiti. Ime »King Stephan,« iz Grimsbvja. Pogum upada, nevihta vedno silnejša. Vaš še v nebesih na Vas misleči Hans. Ob pol 12. smo imeli skupno molitev, potem smo se poslovili drug od drugega. Vse skupaj s pošto je bilo oddano nemškemu konzulu v Goeteborgu. Potopljene ladje. V Sevemem morju so nemški podmorski Čolni potopili 4 angleške ribiske parnike in nizozemski parnik »Zeelaiid«. Posadke so reŠene. ■ * Turska vojna. TURSKO URADNO POROČILO. 2. a v g u s t a. rronta vlra-k u. Nobene izpremembe. — Perzijska fronta. Naše čete so do-spele pri zasledovanju Rusov, beže-čih iz Sakiza, v Bukan. — Kavkaska fronta. V odsekih Bitlis in Muš slabotni krajevni boji. Zavrnili smo trdovratne napade, ki jih je naperi! sovražnik že 5 dni z bojno silo, sestavljeno iz 7 infanterijskih in 4 konjeniških polkov ter nad 30 topov in havbic proti našim eksponiranim, Ie slabo branjenim pozicijam, ki tvo-rijo proti severo - vzhodu izbočeno crto naših pozicij v. odseku Ofnot. V tem boju je imel sovražnik nad 3000 mrtvih. Naše izgube so raz-meroma majhne. Dne 1. avgusta dopoldne je napadel sovražnik s pripeljanimi oja-čenji po sedemurnem obstreljevaniu iznova te naše pozicija, pri čemer ie imel zopet velikanske izgube. Ker se je smatralo nadalinje vztrajanje našega eksponiranega oddelka v tej poziciji za brezpomefmbno, smo ga vzeli v svoje, mak> zadaj ležeče pozicije nazaj. V centrumu in na levetn krilu ob obali nobenih pomembnih operacij. Delovanje sovrjažnika, da bi crto zapadno od Erzingjana £a-po^nil naprej, ie ostalo breznspešno. Polatane je sovražnik zase4el. Neko rusko letalo je bilo ob obali črnega moria zbito. Letalca, en momarjSdi ITT. Stev. __________ .SLOVENSKI NAKOP*. dne 4. avgnsta isife._______________________________Stran 3. lastnik m en vojaka sta vjeta, letalo /plenjeno. Dne 30. jullja se je rzkr-:alo vzhodno od ot3ka Samos kakih 500 roparjev, ki so imeli različne obleke, pod zaščito sovražnih vojnih ladij ob obeli Dipi Burun. Vsled našega odpora in proti na pa do v pa nišo mogli prodirati, marveč so morali cbežati na svoje ladj£, pri čemer jim fe prizadejal naš silni ogenj izdube. V severo - vzhodni smeri od Katije bo naia letala zađe!a z botnbami v polno. Pred dvema dnevocna je bombardirala neka pom^žna križarka in neki oborožen transportni parnfk, ki sta se peljala v zaliv Akabo, mesto Akabo in okoiico ter sta roskusila iz-krcati čete. Ker pa vsled našega <"*gnja svojega naklepa nlsta mogla izvršiti, sta se morala umakniti. V reh bofih-je irnei sovražnik razmero-ma resne izgube. Rusko poročilo Iz Male Aziie. 30. j u li j a. V prostoru GimiŠ-Kane smo zavrnili dva turska napa- f da. Prodirajoč v smeri Siva - Kar-put, smo iztrgali Turkom zopet ce!o vrsto utrjenih pozicij. 31. j u I i j a. V pDkralim pri f!r-zingianu so naše čete radrJJe napredovale. Zavrnili smo turske napade, izvršene v sngeri iz Mos'*la v prosto- ! ru Diza Ghever (12S km severo-zapadno od Revanduzn). Đogotfk! na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROCILO. Dunal. 3. avgusta. (Kor. urad.) Uiadno se razglaša: Jugo vzhodno bojišče. Nefzpremenjeao. Namestnik načelnik^ generalnega štaba pl. H 6 f e r , fml. Berolin, 3. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko b o i i š č e. Ničesar novega. Vrhovno armaino vodstvo. * m • Francosko uradno poročilo o boiih v Makedoniji. 1. avgusta. Operacije orijent-ske armade od 16. do 31. julija. Srb-ske predstraže so 24. julija pregnale bolgarska krdela, ki so imela zase-dene visine pri Kovilu (v dolini gorenje Moglenice) ter so se drugi dan polastile vaši Zborsko. kjer so se navzlic sovražnemu obstreljevanju ustalile. Dne 26. julija so prodrle po boju, .v katerem so se morali Bolgari, pustivši 10 mrtvih na bojišču, umakniti. severno Požara in Srapin. Srb-ske izgube znašajo le 2 mrtva in 3 ranjene. Na ostalih delih orijentske fronte od časa do časa obstreljeva-nje, ki ie bilo včasih na obeh brego-vih Vardarja ljuto. Srbska ofenziva proti Bolgarom. Iz Soluna poročajo: Ofenziva srbskih čet proti Bolgarom se je pričela. Napad se je izvrši! 12 krn ;'i:žno grško - srbske meje na gr-^ ških tleh. Bolgarska artiljerija razvija izredno živahno defavnost. Zaimis odstopi? Berlin. 2. avgusta. Novoie Vrem-:a javlja iz Aten: Zaimis bo odstopil. ker so se pojavile med njim in generalom Sarrailom resne diference. Romunija in svet ovna sojna. Položaj je mani napet? »Frankfurter Ztg„« poroci 2. av-šusta iz Carigrada: Po današnjih iz Bukarešte dospelih dobrih informaci-iah je napetost diplomatičnega položaja v Romuniji, ki je bila v soboto zelo velika* brezdvomno popustila. | Đukare&a, 3. avgusta. »Drepta- tca« poroča, da je vlada za mesee avgust nameravane koncentracije čet odložila na poznejši čas. Dopusti vf§}!h častniksv, ki so bili izdani le za 5 dni, so podaljšani do 15. avgusta, »NationahiU Javlja: Ravnate!) romunske banke Petersen Tzjavlja: Pred dvema dnevoma je bila Romunija že tik na tem, da pridne vojno. Danes pa je bolj kakor kdaj oddalje-na od te možnosti. Vest! o mobilizaciji na Romunskem. Curili, 2. avgrusta. Romunski di-Jaki na švicarskih visokih šolah dose-daj nišo dobili nobenih poklicev pod orožje. Romunski konzulat! v švfci v zadnjih 2 mesecih sploh nišo izdali nobenih novih nabornih pozivov. Padanje roiatnskib kurzov ▼ Berlinu. Iz Berlina porocajo 2. avgu-Ua: Kurz romunske rente je padel tu za 2%, akcije Steare Romane pa « Iziava romuask* koazervatlrM stranke. Oficijelni organ romuruke ko«-zervativne stranke »SteaguU objav-lja nastopno izjavo: Intervencija če-tverozveze pri romunski vladi ima, kakor se trdi, namen pridobiti Bratia-novo vlado za skupno postopanje med Romunijo in Rusijo. Pri pogaja-njih gre baje za vojaško konvencijo, ki naj dovoli Rusom pre-hod skozi Dobrurtžo proti Bolgarifl in skozi Moldavo proti Avstro - Ogr-ski. Ne vemo, koliko je na vsem tem resnice in kakšen rezultat so imeli dosedanii koraki četv erozveze. VpraSanje voja^ke konvencije pa je tako važno, da se moramo ž njim pe-Cati. Romunska vlada ne srne s k 1 e n i t i s t u j o d r ž a v o n i k a-ktpogodbe, kibi dopuščala če tuđi le provizorično okupacijo ro-munskega teritorija. Taka konvencija se izrecno protivi ustavi ter je po cl. 122. romunske ustave neve-1 j a v n a. Ta člen pravi, da smejo inozemske čete priti na romunsko ozemije le na podlagi posebnega zakona. Konzervativna stranka se čuti ođvezano vsake obzirnosti v svojem postopanju, dokler vlada ne krene na zakonito pot in ne predloži nameravane konvencije zakonodaj-nerau zboru v odobrenje. Mada nima sploh nobene pravice sklepati kon-vencij, temveč na podlaci ćl. 93 edino le kralj, pa tuđi te pogodbe morato biti predložene parlamentu v odo* brenje. Konzervativna straima izjav-Ija, da je konvencija, katero bi b;:a sklenila Bratianova vlada z Rušilo, nezakonita in da tuđi ne odgovarja zahtevam oportunitete. »Zmaga Rusije ie smrt Romunije.« Bukarešta, 2. avgusta. (Kor. ur.) Steagul piše: 2e dve leti smo priče nemškega, ohranitvi miru posveče-nega in angleškega, za vojno posebno ustvarjenega sistema. Odpad I ta* lije je povzročil, da smo tuđi mi od-padli od nemškega obrambnega sistema. Od takrat je razdeljena naša •dežela v dva tabora. Prvi, ki ga za-stopa konzervativna stranka, hoče slediti tradicijohalni politiki dežele, drugi je revoluciionaren in hoče po-dreti vse principe, ki so nas privedli k nemŠkemu obrambnemu sistemu. Odločiina ura Romunije mora kmalu udariti. Romunija se mora odlociti, ali hoče biti odbi-jalna država proti Rusiji ali pa država, ki jo Rusija trpi. »Steagul« polemizira proti nazoru, da se da romunsko vprasanie resiti ob strani Rusije proti Nemčiji. S tem tli se Romunija popolnoma izročila v roke ententi in bi se odrekla temeljem, po katerih je zgradila evropska politika državo ob dolenii Donavi. Zmaga Rusije bi pomenila za Romunijo počasno smrt. Boi na ruski strani bi bil prostovoljen s a m o m o r. Kazne politične vrti. = Poljsko vprašanje pred raz- rešitvijo. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Petrikovski »Dzien-nik Narodovv« objavlja 2. avgusta naslednje pomembno poročilo iz Var-šave: 2e teden dni so v Varsavi raz-širjene vesti, da je neposredno pričakovati odločitve centralnih držav o poljskem v p r a Š a n j u. Kot vir teh vesti se citirajo izjave visokih nemskih'urad-nlkov. Tako je rekel gubernator v Vloclavku nekemu politiku iz Varša-ve, ki Je nameraval prirediti v mestu javno predavanje: »Odložite svoje predavanje za dva tedna, potem ne bodete več potrebovali mojega dovoljenja.« Poljski politik je vpra-šal: »Zakaj ne, ekscelenca?« Gubernator je odgovoriliV bližnjem času se bodo izvršili važni dogodki, ustanovila se bo samostojna poljska d e ž e 1 a.« V Varšavi je pove-dal nemški cenzor nekemu uredniku, da bo venzura čez dva tedna že polj-je podal na dopust, so nemške oblasti naročile, da se mora brezpogojno vrniti do 20. avgusta, ker se bodo takrat izvršili važni dogođki. Vsa Var-šava je kakor elektrizirana in simp* tomatično za položaj ie naraščajoče navdulenje poljskih legftonarjev na ulicah. = General Rađko Dimitrijev. Bolgarska vlada je odredila, da se izvrši in contumaciam proces proti generalu Radku Dimitriievu, tože-nemu veleizdaistva. Radko Dimitri-jev, premagovalec Odrina, je zdaj v ruski službi. = Italija In Senusiii. Agenzia Stefani poroča: 31. julija se je potom medsebojnih not med italijanskim ministrom zunaniih stvari, sportium-no s kolonijskim ministrom, in angle-škim veleposlanikom sklenil dogovor, ki določa načela za skupno akcijo glede Senusijev. Ta akcija Da ne bo obstojala v skupni vojni proti Se-nusijem. temveč v prijateljskih priza- Senusijev. da se Italija in Angfrika nikdar n oče te dotikati njegovega verskega dostojanstva in bi mu bili hvaležni, če bi jima ne hotel kratiti njune čisto posvetne posesti. (Kor.) Veli iz prnmkih fezel. Umrla je v Dtičinu na češkem 191etna Alojzija Batistič, begunka iz Gorice. V bUzntei r Kromeriž« je umri dn^ 20. julija iVlihael Rovšček. pri stojen k Sv. L u čiji. Iz ruskega vjetništva se je ogla-sil Avgust A d a m i č iz Trsta. Na-haja se v Petropavtovskem, v za-F»adni Sibiriji. Enajst mesecev ni bilo nobenega gla-su o njem. Iz Moskve se j« oglasil ko-t vojni vjetnik Josip M a r s i Č od Sv. Marije Magdalene Spodnje. Poročil se je v Trstu gosp. Mat-ko P e n k o, c. kr. finančni nadpaz-nik, z gospico Jerico pl. R e y a. Bilo srečnol Spomenica furlanske katofiške ljudske stranke. Huna j, 2. avgusta. (Kor. urad.) »Korrespondenz Wil-helmc pjroCa: Izvršujoč sklepe ka-toliške ljudske stranke v Furlaniji, je izročil načelnik goriškega dežclno-zborskega kluba imenovane stranke, državni poslanec dr. B u g a 11 o, vladi spomenico, v kateri se zavze-ina stališče k vprasanju, ki ga je načela v neki izjavi Slovenska Ljudska Stranka, in se posebno poudarja brez razlike neomajno, lojalno vedenje prebivalstva v deželi, prospešno poslovanje avtonomne deželne uprave ter zaslužno delovanje deželnega glavarja dr. Faidutti-j a. Furlanska ljudska stranka je v tem težkem času. ko vse navdaja edina misel na zmago vsem Avstrij-cem kateregakoli jezika so, skupne domovine, trdno za mir med stran-karm. Tzjava zaključuje z željo, da Gorica in Ooriška preživita vihar svetovne vojne in neizpremt?nljivo in nerazrušljivo ohranita značaj dra-grija v kroni Habsburžatiov. V Zadru je spremenil vladni ko-misar dvorni svetnik Skarić imeni dveh trgov. in sicer Piazza Dondolo v Piazza Konrad v. Hotzendorf in Piaza Oelaurana v Piazza Tegett-hoff. Pot ob obrtni soli je dobila ime Viale Arciduca Eugenio in najnovejsi obrežni del se imenure Riva Arciduca Federico. — Zaćsr mora dobiti tuđi hrvatska ulična Jmerta! Policijsko ravnateljstvo na Reki opozarja občinstvo, da ako se prika-žejo sovražna letala, ne srne stati po ulicah in trgih in pasti radoved-nost, otroke treba takoj odvesti do-mov. Redarji imajo nalo^o, vsakega, kdor bi se ne ravnal pz> teh predpisih, da ga naznaniio, nakar se bo ž njim strogo postopalo. Dnevne vesti. — Odlikovan je bil za hrabro in junaško zadržan je pred sovražnikom c. kr. nadporočnik Ivan GII n § e k , učitelj pri St. Jurju p. D. — Odlikovanje. Podpredsednik dež. sodisča v Ljubljani, dvorni svetnik g. Josip P a i k , je odlikovan s komturskim križeem Franc Jožefo-vega reda. — Smrt na bolišču. Sodnik v Trstu, dr. Anton D e ! a r, je bil dlje časa perovođja pri vojaškem sodišču v Ljubljani in je bil pred kratkim kot nadporočnik - avditor premeščen na bojisče. Tam ga je zadela sovražna granata in ga tako poškodovala, da je 28. julija v Tridentu umri. Dr. De-far je bil doma v Vodnjanu v Istri. — S severnega bofišča se nam piše: Naš zrakoplpv je sestrelil veliko rusko letalo. Dne 24. m. m. okoli 8. ure zvečer je priplulo nad nas veiiko rusko letalo. Naša artiljerija je takoj začela sipati šrapnele. nato ga je za-pazil naš hrabri letalec ter letel s takšno sile za njim, da ga je dotekel. Naš aeroplan je letel vedno nekaj metrov nad njim ter ga uspešno ob-streljeval. Kmalu nato smo videli, da je na ruskem Ietalu nastaia eksplozija in v ognjenem plamenu se Je pre-kucoval navzdol ter Dadel na naši strani ob reki Stripi na tla. — Jožef T o m š i č. doma iz Baca. — Iz ruskega vJetniStra se je po 15 mesečnem molčanju oglasil Mi-hael Učakar, posestnik iz Lukovice pri Brdu. Nahaja se v Astrahanskt Malfarlnski, vas Bereznovka. — V ruski šrapoeL ki Ie spreme-njen v nabiralnik, je nabral učitelj Pibrovec Leo iz Jescnic pri go^po dih častnikih v Celovcu 119 K, ki jih je odposlal v vojne namene. — Darilo. Gospod Jožef Luck-mann, ravnatelj kredltnega zavoda, fflijalka Uubliana, fe darova! m&to venca na krsto umrlemu gospodu Cmerihu Mayerju, Rdečemu križu 25 kron. — Uarta ie po dolgi mučni bo-temi vttDDHI 92 IM MMDft Imhm Flaiiintn. v roiUcrJa, in kl Jfc s§bnosti z največjim priznanjem. Film se bo vprizarjal od jutri sobote 5. do ponedeljka 7. U. m. in borilo o ' njem Še poročali. — V dopolnilo se pokažejo Še štiri prvovrstne slike. — Prednaznanilo: Od torka 8. do če-trtka 10. i. m.: naivečia senzaciia vseh Časov »Jedna noć v Makslnu v Newyorku«c. Vesela vprizoritev v 4 aktih z originalno amerisko godibo. Senzacija nad senzacijo. — »Kino Ideal«. Razne stvari. * Centralni urad proti oderu-štvu v vojnem času so ustanovili na Pruskem. Podrejen ie berlinskemu poiicijskemu prezidiju. * Zapletuena kjjga. Pred nekaj leti izđaw§r"Knjfga aF. Karla Kra-mafa o češkem državnem pfavu'le s"eđaj" zaplenjena. * UbegH češki poslanec Diirich, ki je bil odšel v Pariz, je bil, kakor poroča olomuški >Nasinec«, zadnji čas v Petrogradu, kiar ga je sprejei bivši minister zunanjih del Sazonov. * Zlati čaši za kmetovalce. »Ku-ryer Poljski« poroča obširno o veli-kanskih dobičkih, ki jih zdaj delajo kmeto .alci na Poljskem. Neki posestnik blizu Varšave je nasejal pet orai zemlje s čebulo in je samo za to čebulo dobil 30.000 mark. * Nemci'na Kitajskem. ->Morning Post« javlja iz Šanghaja. da se je tam začela velika agitacija za od-stranitev spomenika nemškim po-morščakom, ki so se potopili z nem-ško vojno ladjo »Iltis«. V rlankavu blizu Šanghaja so bili veliki izgredi in so poleg kitajskega mestnega dela stojeće nemške naselbine pogorele. * Naklep na nemško žetev. Po-veljstvo 7. nemškega armadnega zbora je razglasilo: Kakor,čujemo iz zanesljivega vira. snujejo poseben francosko - angleški letalski zbor, ki naj, kadar dozori žetev in bo nekoliko suše, meče na polja posebne vžigalne lombe, da fci uničile in za* žgafi žetev. * Profesor časnlkarstva. Dose-danji profesor nacijonalne ekonomije na vseučilišču v Lipsku, Karei Bii-cher, se je odpovedal te5 profesuri in se bo posvetil vodstvu posebnega instituta za časnikarstvo. Nemci so v sedanji vojni na Jastnf koži spoznali velikanski pomen časnfkarstva in moč angleških in francosklh, ruskih, italijanskih in američkih časni-kov in časnikarskih a^encij. * Trasđčen sestanek sinov % očetom. Črnovojnik Mijo Jambreči-na iz Jakšinca je 22. t. m. popoidne prišel pred južni kolodvor v Zagrebu, da počaka svoja dva sina, ki sta tuđi pri vojakih. Pred kolodvorom je tramvaj povozil Jambrečina, da je obležal mrtev. Ravno tedaj sta iz došlega vlaka prihitela pred kolodvor Jambrečinovasina. Videč gneČo okrog tramvajskega voza sta hitela tja in zagledala — mrtvega očeta. * Ćela družina zastrupljena. V Charlottenburgu pri Berlinu je steklar Mozes zastrupil sebe, svojo ženo in dve, 25 in 21 let stari hčeri. Samo mlajši hčeri so zdravniki reSili življenje. Ena Mozesovih hčera Je bila nastavljena kot prodajalka v veliki trgovini in je pokradla mnogo blaga. Ko je policija pri njej Izvršila hisno preiskavo, ie našla polno ukradenih stvari. Starsi najbrže ntso ho^ teli preživetl te sra'mote in so dogovorno s hčerama izvršili samomor. * Proces Ivanka. Proces proti ogrsketnu državnemu poslancu Ivanki, proti prostu Rudnavu in tovari-Šem zaradi veli'kanskth go^lnfi} pri daj at vi živine za armado, seJ*nada-ljuje In nlč se ne v6, kdaj bo k(Miec. Dne 3. avgusta se je med obravnavo pet zagovomikov odpovedalo zašto-panju obtožencev, ker je sodišče od-klonilo predlog, naj se napravi za poskušnjo krmljenje živine s soljo m s papriko, da se vidi, kolibo vode po-pijo pri takem krmljenju goveđi. * Podraženie petrolela. Omenili smo zadnjič, kake dobičke so napravile tovarne za petrolej. Na dotični notici dodamo le Se nekaj malega. Pred osmimi leti je veljal meterski stot surovega petroleja 70 vinarjev, Kajti takrat so si petrolejske družbe đfelale med seboj konkurenco in je pri tiskala nanje ie amerikanska kon-kurenca. Danes pa velja meterski stot surovega olja 19 K. Od 70 vinar-jev na 19 K, to pomeni okroglo 2700 odstotkov podraženja. * Got)uff)a s čevHi. Danajsko domobransko sodišče je obsodilo dne 4, januarja potnfka Rikarda Steineria, čevfjarja Jurja Leisingerfa in proda:- , jalko Avgusto Zimmel 2raradi goljti-fije s čevlji, namenjenimi za arroado. Čevlji so imeli podplate iz lepenke. Steiner je bil obsojen na 16 let, Lei-singer na 7 let in Zimmelovka na 4 leta. Zdaj je nafviSje domobransko vojno sodlSče zmanj§ak> Stefnerju kazen na os em let; ostalima soobto-ieaccntSL je ostala odroerjena }im hmmm *fa^n 4-_______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, one 4. avgtisU 191b. ^ 177. Stev. * Obsoieoa ntfilanka. Triintride-set let stara šivilja Lujiza Nagy-K6-teles v Budimpešti se je naveličala šivanke in si poiskala dobičkanosnej-š\ poklič. Najela ie siiajno stanovanje in se etablirala kot — rufijanka. Lovila je naimlajše deklice in jih zape-ijevala v nemoralično življenje. Njen * salon« so obiskovali seveda samo toogati gospodje, tako da je rufijanka zaslužila mnogo denarja. Toda stvar }e prišla na dan in Lujiza Nagy - K6-teles je bila obsojena na poldrugo Ie-to ječe in 2400 K globe. * Bančni skandal v Petrogradu. Nemški listi prinašajo obširna poro* čila o banenem skandalu v Petrogradu. Pravijo, da je kompromitiran tuđi znani časopis »Novoe Vremja«, ki je imel jako ozke stike z aretova-nim ravnateljem franeosko - ruske banke Rubinsteinom. »Novoe Vrem-ja« je obdolženo. da ie podpiralo sle-parske spekulacije in baje bosta are-tovana izdaiatelia brata Suvorina. Pred banko Juncker so bili veliki izgredi. Ljirdje so vdrli v banko in za-htevali svoje vloge. Banko so zaprli in jo straži vojaštvo. Tuđi več petro-gralskih dam je zapletenih. Areto-vancem se tuđi očita, da so v Kijevu nakupili ogromne množine sladkorja in ga toliko časa zadrževalu dokler nišo napravili velikanskega dobička. * Obsojen slepar. 501etni stavb-ni uradnik Ivan Anton Ulrich je bil leta 1887. v Celju obsojen na dve leti ječe, ker je nekemu višjemu duhovniku ukradel 5200 K. Po prestani kazni se je preselil na Dunaj in se tam poročil. Po# petletnem zakonu Je žena tožila na ločitev in ločitev je bila tuđi izročena, a Ulrich je ostal pri voji ženi, samo pri drugih žen-skah je nastopal kot ločen mož. Tako ie vzel v svoje zanjke neko 57-letno žensko. Rekel ji je. da je inže-rtir in da se poroci ž njo ter ji je z raznim i zvifačami In sleparijami iz-vabil vsega skupaj 16.000 K. Denar je porabil zase in za svojo « družino. 2ena je vedela za vsc to početje in je sploh vložila tožbo na ločitev zakona, da bi njen mož mogel kot ženin slepariti. Ulrich je- bil obsojen na šriri leta težke ječe. Gospodarstvo. ~ — Me$tna hranilnica ljubljanska. Promet meseca julija 1916. 1396 s>trarrk je vtožilo 1,425.SS3 K 41 vm., 1421 strank je dvignilo 984.463 K 30 vio., torej več vložilo 441.420 kron 11 vtn. Stanje vlog 53f721.423 kron a? vfn. Število Tiožnih knjižic 32.352. Hipotečnih in občrnskih posoji! se je izplačalo 359.234 K 88 viru vmik> 291.972 K 21 vin. Stanje posojil 31,869.524 K 72 vin. — »Ljubljanski kredkaa ban-ka«. V mesecu juliju 1916 vložilo se je na tekoči račun in na knjižice kron vS%277.186*68. dvignilo pa kron 3,171.356*34. Stanje vlog koncem ju-lija K 24.742.947*76. — Mestna fcranUoJca v Novem mestu. V mesecu juliju 1916 je 193 strank vložilo 146.375 K 54 vin., 94 strank vzdigmlo 72.903 K 57 vin., torej več vložilo 73.471 K 97 vin. Stanje vlog 4,394.504 K S6 vin. Denami promet 495.523 K 18 vin. Vseh strank je bilo SI 7.____________________ Umrli so v Ljubljani: Dne 2. avgusta: Uršula Premk, posestnica. 75 let. Nadvojvode Fride-rika cesta 11. — Marija Zupančič, to bačne tovarne delavka, 53 let, Trža-ska cesta 43. — Barbara Munda, za-sebnica, 83 let, Gradišće 14. — Ivana Fleischman, zasebnica, 81 let, *Ra-deckega cesta 9. Današnji list obsega 4 strinu Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna (n tisk »Narodne tlskame«. BIS vešča slovenskega, nemškega in i tali-janskega jezika, stenojrrafiie in stroje- pi?;a liče *■**»* sisi**. Pismene ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „prihtflafMt 24$V\ Hmooadnt pttiek kt se dobiva v Ljubljani v trgovinah : JlM. Fablaai, PreSemova ulica in tuđi pri Jaa« lorman v Sp SiSki na Ceiovški cesti ter v vseh prcća;alnah I«sraaatf| araiUa za L|vbljano la olurtle«. — 1 z^vojček Sida-limonađnega praSka vftlfa 4# Ttm. ter da tri do štin kupice izvrstne, iefo ftetete, OffTOtaJote pljat*. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo. Naroča se pri Jos. Berdajs, Ljubljana av Z«l|arsk« «lto*. Đilnibenel peetefe Bakefc si usojajo naznaniti tvojim znancem I in kolegom, da je njih načelnik gospod, nadrerident Josip Forttč I daneš ob 7. ori tvtttr omri I RAKEK, dne 3. avgusta 1916. Gospa Min ka Grobelnikova nazoanja potrtega srca, eto je njena iskreno ljubljena, predobra teta, gospa Ivono Flolimon glasbenega učitelja in skladatelja vdava dne 2. avguita t L po dolgi, mokapolni boiezoi, Tecicrat pt*- j viđena s sr. tolaiili ▼ starosti 82 let preminula. Pogreb nepozabne naše tetke se vrši danes ▼ petek ob 6. ori popoldne iz hiše Radeckega cesta št 9. na pokopalilče k st. Križa. Sw, masa zadušnica se bo darovala v soboto 5. t m. ob 10. uri dopoldne t stolni cerkri. LJUBLJANA, 6me 2. avgusta 1Q16\ •fcrsalsaSi as Mi krita tm kooijo Ponudbe pod Ji. t M/MM" na upravn iit vo »Slovenskrega Naroda«. Kupim puna 248« vreće po najvi&jih cenah Pismene ponudbe na psilal prsisl 1IT, tl«U|«ui. hf iico T vrtom v mestu ali periferiji mesta lit« tr SS|#m za novembrov termin staloa stranka. 2467 Pimmene ponudbe na upravo. »S'ov Naroda« pod ,kiiU* w aa|Mt/t4t7f. Hiša pred ljudsko solo v Idriji z 3 stano- vanji in s prostorom za trgovino M pr^da« VeČ se poizve pri lastniku Fran Kosmaču V Mrt|l M. ••. 2482 U Lovro Sebenlki Sp. Siska pri Ljubljani. 2459 BA IZBiaO pošilja tuđi na deželo: K asne 2652 ni utr ****** i»»ie*i U I II I L kHUv kMtM«t«v III II f I noćn«h«lj«f p«. III III I Hlo.m*4a«prtili 11 Uh li »•ta.iportetklo- bmk« ta steulta. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Mskllaaa, Stari tr« t. Laatna ali«. Fine otroške oblekce n in krstne oprave, u Milo za pranje zajamčeno 28 % »n 36 % maš^obe, v originalnih žabo jih a 50 kg pa allkllt Maah, U&~ mspaillia ~W§ *•• kl«r iala§af tvrdka 2357 A. Ku&lan, LJUBLJANA, KaHovika oaata itev. 15. Prodalo. V Trst« 2% praia iz koakirzie naše ćelo modno trgovino ienskega in otroškega konfekcijskega blaga ka kor: angleSke obleke, pla&Če, spodnja krila, bluze, predpasnike i. t d. Blago je novo neobležano. Fakturna cena blagu je 35.000 K, oprava je cenjena na 10.000 K Vi« ataaof m proaa 1a SB.BOO krta. Pojasnila daje 2486 Franjo Tavolaio, m tJi«*Mi U knuu n dojemfte. S ajaw m t Irttntt uJf—mi po- ■ ■ ■ jhi i «M» •» «wdfcw, r*t^•py» ■;■■*■ m ■ mil pr*rMte dr« treriiai akta im «m M^t bW ^ mm * * - — - ^hIU «alaW laflaT M flp^k VBpf BM «B B|.aBaPJBJ iaar*^B»f t^^b> ^^^^ ^» m^^^^m* l^^^LS ^m* ^mk Ba^^^i^^^i^m ^kaaWttalBBV^K 9 a^afa^N m^^^^mmm^^ a^^^aM, a^^a^^M^^^^H^aaaaaa l^flL1 JaaaV- ™ **aa^^pjBaj W^BpWh9J • aKajaiap^»^^^^^^*^^^^^^^~ z^^^^ ^^^T^T^ ^*^^^^^—^—^^^^^_ aa 'j^^^^^^^ a • a Hpjflijpj* flaiaBp stanovanje obatoje^e ir sobe to kuhinje, ▼ pritličju vile St. 24 ma Ir|ava#vl oostt družini brez otrok. Natmočneje se poizve pri hišnem lastniku ravnotam. Pisanmkanec ==^ prvovrstna ===== se sprejme. Ponudbe na uprav. *Slov. Naroda« pod ^lioroapoadonea11. 2477 :£ lokal ^ ali stanovanje v /. nadstropju v blizini glavne pošte Ponudb* na uurav. „Slov. A aro da* pod »Z. C./24rQa. 2470 ---------- licem ---------- iiankega pouka in 2494 :: hlapca :: za kmečka deia, oba vojaSčine prosta. Nastop takoj. Ivan Dujć« mlinar ia posestaik, Savrhak t pri DtvaćL •talaa, atfraa Uranka (*v« imII) »rM otrok lit* %m atiiafciir stanovanje z dvema sobama (ali eno večjo) in kuhinjo. Ponudbe pod «stalno/t4T9M na upravn. »Sloveoskega Naroda«. 2475 Plina nito dobro izvežbana v kavarniškem obrtu, so ipro|me takof v 2465 hauarni tCentrar Ljubljana. ^—^— Odda ae ————■ STANOVANJE s tremi sobami in kopalnico, za no* vember, stalni stranki. 2420 Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. === Majhna ===== hiša z vrtom ob periferiji mesta se Viame V na|om ovoataolno knpl. Ponudbe pod HokollGa/2473lf na upravn. »Slov. Naroda«. 2473 Dobro vpeljana 2469 oosfilia k trsovina SO da ▼ najoai* Vpraša se direktno Mara Sulčičy Zidaal most, Štaforsko. I: Tovorna pohlitvo in stavbnesa mlzarstun :: I produktivna za9ruga ljubljanskih mizarjev I --------- Tr±aikai ceata (Glince) --------- ■ aa pi^potH^a za wta w njeno široko apadajo&a dela I _——___ in popravila, ------------------- I Enzesfeldske miiiilcl|8ke In kovinske tovarne, akc drataa ▼ laMstoM-Undabrvnaa pri Duujn 19"* IStejo "W večje število zdravih, pridnih in nemSkega jezika zmožnit pomožnih delavcev in delavk proti dobremu plačilu. Stanovanje in hrano si je mogoče preskrbeti, vsak dat vozijo delavski vi akt z Dana ja v Enzesfeld. Pismene ponudbe in osebno predstavljen je pri ravnateljstvu V Enzos-falda • LlaAabrvaaOf Nižje Avstrijsko. Potm troski se povrnejo v slučaj i sprejetja v delo. 246- St. 1455. 249: Razglas. € Vsled razpisa c kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 12. jurrijj 1916. Št 19441. in odloka c kr. deželnega šolskega sveta z dne 15. iunii? 1916. Št. 2958. ustanovi c kr. mestni šolski svet dvoje počitniftkili dnCWIlih ZSVetiič z več skupinami. eno v Ljubljani in eno v Sp. Š'ški Zavetišči se otvorita v ponedeljek, dne 7. avgusta 191C ob 8. uri zjutraj. Vpiaovanje se vrši v Siški v soboto, dne 5. avgusta 191C popoldne od 5. do 7. u/e v I. nadstropju bivšf občinske hiŠe, v Ljubljani ps V nedeljOv dna S. avgusta 1916 od 9. do 12 ure dopoldne na II mestoi Ueški ljudski Soli na Cojzovi cesti ▼ pritUČju (vhod čes dvorišče.) Z otroki naj pridejo k vpisovanju staršt ali njihovi namestniki ter prinese seboj tuđi zadnje otrokovo šolsko naznanilo. m C kn mestni šolski svet ljubljanski, dne 2. avgusta 1916. (lastniea Jadvig« Sare) I- LlaMlsaa, Selenbnrgova nllca štev. 5. UPERILO O#no> imsrne. Solidno delo« $p*eialni addelcK zo ncuc^tinc epreme. gerile za go^pede po meri. l7O3