Stev. 26,_
Izl a|a vsak dan, tudi ob nedeljah in prazr.lkili, ob 5 zjutraj.
L-edaiftvo: Ulica Sv. Frančiika Aaiikcga št. 20, 1 nađstr. — Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoraij Usta' .Edinost*. — Tisk tiskarne .EdlnoaU\ vpisane zadruge a oneienim poroštvom v Trstu, ulica Sv. PrančKka AaJSfcega SI. 20. Telefon arednistva in uprave itev. 11-57.
Naročnina znHi: Za celo leto.......K 24.—
Zi pol leta ...».............
ta tri mesece................. ■
ca nedeljsko Hit}« za eeto let*.......&2J>
za pol leta................2.60
V Tr«tuf ¥ sr#do 26. Januarja tfH,
Letnik XII.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarele številke^ po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu tista do pet vrst...... K 20—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema lase rat al oddelek .EdinosttV Narofcnlaf to reklamacije se pošiljajo »pravi lista. Plačuje se Izključno I« uprav« »Edinosti*. — Plača in to« se v Trstu.
Uprava i« inseratni oddelek se nahajata v ullel Sv. Franćiflrt Asiškega tL 70. — Poštnohranllnični tečna 5L 841.65"
Pregled noMilli flosodkov.
Balkansko bojišče. — Razoroževanje črnogorske armade se gladko nadaljuje. Sovražna poročila o novih bojih v Crni-gori so popolnoma izmišljena, čeprav m jasno, kdo izvršuje vladno oblast v dezeh. V Skadru uplenjenih 12 topov. 500 pušk in 2 strojni puški.
Italijanska fronta. — Živahnejše topovsko delovanje sovražnika na primorski fronti. Pri Oslaviju se vrše zopet boji.
Zapadno bojišče. — Uspešne akcije nemške artiljerije v Flandriji. Bombardiranje Nancyja. Sestreljen francoski dvo-krovnik.
Turška bojišča. — Pozicijski boji pri Kutelamari se nadaljujejo. Angleški napadi pri Melanhie odbiti. Sovražnik se je moral umakniti ob Tigrisu z izgubo 3.000 mrtvih za par kilometrov proti vzhodu. Tudi angleški napad zapadno Korne odbit. — Sicer nič novega.
Razno. — Crnogorska kraljevska dinastija v Lyonu. — Vojna debata v švedski zbornici.	_
BslKonsko fiolltfe.
DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. januarja 1916, opoldne.
Razoroženje črnogorske armade se prejkoslej gladko nadaljuj©. Povsod, kamor pridejo našo čete, izročajo črnogorski bataljoni pod poveljstvom svojih oficirjev orožje brez obotavljanja. Številni oddelki iz krajev, ki Jih še nismo zasedli, so naznanili pri naših predstražah pripravljenost za predajo orožja. V Skadru smo uplenili 12 topov, 500 pušk in dve strojni puški. Kdo izvršuje tačas faktično vladno oblast, še ni mogoče točno dognati, a je brez pomena za vojaški rezultat črnogorske vojne.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. januarja 1916.
Nič novega.
Vrhovno armad no vodstvo.
PARIZ, 24. ^or.) Agence Havas javlia: Pariški črnogorski generalni konzul objavlja sledeči komunike: Princ Mirko ostane s tremi ministri v Crnigori, da organizira obrambo in da vodi eventualno izpraznitev. Armada generala Vukotiča, bivšega ministrskega predsednika, nada-liuje boj v svrho združenja s srbskimi četami v Albaniji. S pomočjo aliirancev upa črnogorska armada, da se uspešno udeleži bojev v Albaniji s Skadrom kot oporiščem. (Skader je že v naši posesti. Op.)
Neverjetne vesti o dogodkih v Crnigori.
LUGANO, 22. (Kor.) Italijanski listi javljajo, da se general Martinovič na čelu več tisoč Črnogorcev in Srbov upira odložitvi orožja in da je vsilil kralju Nikoli svojo željo ter da dejanska vsebina avstro - ogrskih mirovnih pogojev ni odločilno vplivala na kraljevo odločitev. V ostalem se priznava, da Crnagora ne more storiti veliko več, kot da se umakne še dalje in da računa na simpatije.
LUGANO, 23. (Kor.) »Tribuna® poroča: Crnogorska armada in ljudstvo sta v nevarnosti, da ju sovražnik obkoli. Armada in general Vukotič se borita obupno, da dosežeta proti jugu stik z ostanki srbske armade. Ko bi se ta stik ne dal doseči, se bo nadaljevala gueriljska vojna v gorovju. Pričakuje se po morju pomoč zaveznikov' za obrambo Skadra. »Idea Na-zionale^ doznava, da Skadar branita princ Mirko in general Martinovič.
RIM, 23. (Kor.) Crnogorski generalni konzulat sporoča na ^odlagi brzojavke, ki jo je prejel od ministrskega predsednika Mmškoviča iz Brindisiia: Ker se nadaljujejo neki komentarji o zadnji fazi črnogorske vojne, naj se izve, da je bila izmenjava sporočil z avstro - ogrskimi oblastmi po padcu postojanke na LovČe-nu, kar smo upali, da preprečimo, in po prihodu sovražnika na Cetinje za obe
___ PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xaviar d« Moutćpia
Kako vendar ... jaz ... za kaj me pa smatrate vendar?
Strela! Kaj menda še niste nikoli doživela kaj takega?
—	Mogoče, toda sedaj ne doživim več kaj takega. Grem v justično palačo iz moralnih vzrokov, dragi moj.
—	Ai, aj, aj!
—	Vložim tožbo.
—	Ali so vas okradli?
—	Hočejo me okrasti.
—	O, to pa ni lepo, in kdo je ta lopov?
—	Dva sta.
—	Ali ju poznate?
—	Mislim, da!
—	Torej povejte mi njuni imeni.
—	Zakaj neki?
strani obvezna. V časopisju se objavljalo splošno namenoma napačna presojanja. Crnogorske pristojne oblasti bodo v kratkem mogle poučiti javnost o resničnih dogodkih, ki so se godili v CrnigorL Crnogorska armada se pod povelj ništvom generala Vukotića še dalje bori proti sovražniku, da se združi s srbsko armado.
Črnosorskl dvor v Lyonn
Crnogorski dvor se je nastanil v Lyonu na Francoskem.
Lyonski časopisi priobčujejo, kakor se poroča iz Ženeve, dolga poročila o nastanitvi črnogorskega kraljevega dvora. Kraljica Milena ?n princezinji Ksenija in Vera so prispele čisto nepričakovano v Lyon z dvornim vlakom italijanskega kralja. Lyonski župan ni bil obveščen in se je nahajal v Parizu. Kraljico in princezinji sta sprejela prefekt in general d' Amade. Poskrbljeno ni bilo niti za hotel. Kraljica je s hčerama morala čakati v vlaku, dokler niso pripravili hotela. Prtljaga ni bila posebno velika in se je nahajala v največjem neredu. Škatlje in zavoji so bili povezani z vrvicami
Iz francoskih poročil izhaja, da se na Francoskem čudijo, da sta si črnogorska vlada in dvor izbrala ravno Lyon za svoje bivališče, ne pa kakega solnčnega mesta na južnem Francoskem. Glavni vzrok je pač, da je kraljica Milena pred leti težko obolela na potovanju in se potem dalje časa mudila v Lyonu, kjer jo je zdravil neki tamkajšnji zdravnik. V hvaležni spomin, da jej je ta zdravnik tedaj rešil življenje, si je izvolila sedaj Lyon za bivališče. Častniki iz njenega spremstva so pripovedovali časnikarjem, da se je samo na nujno prošnjo kraljice Milene izbral Lyon. Potovanje preko Skadra v Sv. Ivan v Medovt da je bilo izredno težavno.
Kakor se poroča iz Lyona, je tudi kralj Nikola na potu v Lyon. V nedeljo ob 8 zjutraj je bil napovedan prihod kralja Nikole v Rim. Brzojavka iz Napolja pa je javila, da kraljevi vlak pride šele ob 11 dopoldne. Malo pred 11 ie prispel pred postajno poslopje kraljevi avtomobil, iz katerega je stopil kralj Viktor Emanuel. Pred kolodvorom čakajoče ljudstvo je priredilo kralju ovacijo in ga je pozdrav-jlalo s klici: »Evviva il re! Evviva Sa-voia!« Ob 11 je dospel dvorni vlak. Kralj Nikola je stopil iz vlaka, oprt na princa Petra.
Pozdrav med tastom in zetom in svaki je bil zelo prisrčen. V vlaku se je nahajalo spremstvo 45 črnogorskih vojakov. Kralja sta stopila v dvorno čakalnico, kjer se je vršilo predstavljanje nekaterih ličnosti. Potem sta odšla vladarja na Kolodvorski trg, kjer jima je ljudstvo prirejalo ovacije. Odpeljali so se na to v vilo »Savota«, kjer jih je pričakovala kraljica Jelena in njeni otroci. Pozdrav med očetom in hčerjo je bil zelo genljiv.
Kralj Nikola je tekom dneva konferiral z zavezniškimi veleposlaniki in se je ob 6 zvečer vrnil na kolodvor, kjer ga je zonet pozdravljalo ljudstvo. Nato se je s sinom Petrom in dvema italijanskima kavalirjema odpeljal proti Lyonu.
• m m
LUGANO, 21. (Kor.) Crnogorski ministrski predsednik Miuškovič je, kakor poroča milanski »Secolo«, poslal črnogorskemu zastopniku brzojavko, v kateri se pravi, da bo Crnagora nadaljevala vojno do skrajnosti. Kralj ima pri sebi samo dva sina. Ministrski predsednik upa, da bodo zavezniki v potrebi uspešno pomagali Crnigori* kakor so storili enako že za srbsko vojsko.
LYON, 21. (Kor.) V drugem sporočilu objavlja črnogorski generalni konzulat po ministrskem predsedniku podano informacijo, ki ponovno pravi, da se nahajajo kralj in njegova sinova še v Crnigori v sredi črnogorskih čet, da organizirajo zadnjo obrambo in olajšajo morebitno u-meknitev. Miuškovič je dostavil: Nas tragični konec menda napravi konec obrekljivim obdolžitvafn. ki so bila ško-dljivejša kot pa sovražnik. — Po neki pa-
—	Da zadovoljite moio radovednost
—	Pa naj bo! Eden teh pridan i če v se imenuje Leonida.
—	Leonida! — je ponavljat zdravnik, ki ni bil zdravnik, in se je zakrohotal na glas.
—	Kaj, ali se vam to zdi smešno?
—	Seveda. In drugi?
—	Drugemu pa je ime Tircis.
—	Jaz?
—	Vi sam, sinko moj.
—	Pa menda vendar ne! In tožiti naju hočete, gospa Brankador?
—	Da.
—	Prisegam vam, da ne vem, kaj hočete reči z vsem tem.
—	Aha, torej mislite vidva, Leonida in vi, da se more kar tako-le ropati na mojo lastno pest in zlorabljati zaupanje poštene žene, da bi se ji prikrajšali njeni mali dohodki? Ne tako, draga moja! Vidite, sedaj je že več kot dve uri, da sem nastavila stražo pred stolpom, v neki veži na koncu Pigaiske ulice, in videla sem tudi
riški vesli agencije »Štefan!« se nahaja kralj Nikola v Skadru, da organizira odpor.
PARIZ. 22. (Kor.) Kakor poročajo listi, se je sedež črnogorske vlade preložitev Lyoo.
LUGANO, 23. (Kor.) Agenzia Štefani javlja iz Brindisija 22. t. m. Danes ponoči je črnogorski kralj Nikola s princem Petrom in spremstvom dospel sem, da se poda v Lyon. Princ Mirko in trije člani vlade so ostali v Crnigori na izrecno željo vojske, da se boj nadaljuje.
LUGANO, 23. (Kor.) Crnogorski kralj Nikola in princ Peter sta v črnogorski narodni noši, v spremstvu 30 častnikov m 50 vojakov dospela v Rim. Na kolodvoru ju je pozdravil kralj Viktor Emanuel in ju spremil v kraljevo vilo »Sa-voia«. Na kolodvoru sta se baje kralja objela in pred kolodvorom da ju je pozdravila množica. Kralj Nikola se s svojim vojaškim spremstvom še danes odpelje v Lyon.
LYON, 23. (Kor.) »Havas« javlja: Crnogorski general Govosdenostke in poročnik Radović sta izjavila napram časnikarjem, da je bHo potovanje kraljice in črnogorskih prinčev v Adriji zelo nevarno, ker so večkrat le s težavo ušli sovražnim podvodnikom in letalom. Oba sta potrdila, da je razpoloženje med črnogorskimi četami izvrstno. Izgubo Lovčena da je pripisovati edino le pomanjkanju živil in municije. Pogajanja radi premirja da so se sicer vršila, toda le v ta namen, da morejo kralj in oba njegova sinova do zadnjega hipa ostati pri četah in organizirati zadnji odpor.	,
LUGANO, 24. (Kor.) Kakor javljajo italijanski listi, je črnogorski kralj povodom svoje sedemurne navzočnosti v Rimu sprejel veleposlanike Francije, Rusije in Anglije ter poslanika §rbije. Kralj Viktor Emanuel in kralj Nikola sta se dozdevno poslovila prisrčno. Dvojica italijanskih dvornih uradnikov je spremljala črnogorskega kralja v Lyon.
Dogodki o Črnisorl.
S poučene strani se javlja: Odložitev orožja v Crnigori v tem trenutku sicer še ni po-polnoma končana, kar je pa razumljivo, ker se Crnagora nahaja v stanju nekake negotovosti, kajti vojna je v Crnigori preobrnila vse. To se ne tiče samo črnogorskega prebivalstva, temveč tudi vladajočih krogov. Dokler se popolnoma ne odloži orožje v Crnigori, se v smislu naših pogjev ne smejo pričeti mirovna pogajanja s Crnogoro. Nasprotno je tudi resnica, da je faktično osvojena vsa dežela. da se nahajajo vsa mesta in večji kraji Crnegore v naših rokah in da je glavna črnogorska cesta Nikšič—Danilov-grad—Podgorica— Skadar naša.
Tekom dosedanjega odlaganja orožja ni s strani Črnogorcev počila niti ena puška proti našim četam, nasprotno, črnogorsko prebivalstvo je sprejemalo naše čete kar najprijazneje, kar se pač da tolmačiti tako, da je prebivalstvo moralo veliko trpeti po zadnjih vojnah in da zato le pozdravlja odložitev orožja. Potemtakem naša armada, kakor je bilo že povedano, ni zadela nikjer na odpor in so celo visoki generali črnogorske vojske sami prišli v naš tabor in se dali na razpolago.
Prvi predpogoj za poseben mir s Crnogoro je, kar je treba poudarjati še enkrat, popolna odložitev orožja. Potem šele smo pripravljeni za pričetek mirovnih pogajanj. Primerjanje Crnegore z Belgijo in Srbijo ni na mestu, kajti črnogorska vojska je razbita popolnoma. Poteg tega je dežela v posesti naše armade, dočim se, kakor se ve, ostanki srbske armade zbirajo na Krfu, ostanki belgijske pa na Francoskem. Reči moremo, da je vojna v Crnigori za nas končana s popolnim za-sedenjem dežele. Ce se v poročilu našega generalnega štaba govori o neprijetnih dogodkih v Podgorici, se nanaša to na dogodke, ki se niso dogodili med našo armado in črnogorsko, kajti ko so prišle naše čete v Podgorico, je bil tamkaj že popoln mir.
vse s svojimi lastnimi očmi. Povedal vam je nekdo moje male ljubavne stvari in Galimand, ki ni tako neumen, kakor ste vi, mi je davi povedal vse.
—	O, ta lopov! To mi poplača!
—	Prav nič vam ne bo plačeval. Je pod mojfrn varstvom. Uvidel je, da ne pride daleč z bankirjevim denarjem in da me bo potreboval, preden poteče šest tednov. Kar se pa tiče vas, moj prijatelj Tircis, pa lahko napravite križ na moja vrata in prečrtate v svojem proračunu one lepe svotice, ki ste jih pridobil v moji družbi z ujetjem grlic v mojem smislu. Seveda tudi lahko računate na to, da povem gospodu cesarskemu prokuratorju tudi storjico o dogodku, ki se je dogodil danes. Ugrabitev dekleta z vsemi otežujo-čimi okolno&tmi! To bo zelo zanimalo imenovanega uradnika.
—	O, ljuba moja gospa Brankador! — je jecljal Tircis zelo poparjeno, — tega vendar ne storite!
Vojaški sotrudnik graške »Tagespost« pa pravi: Diplomatske spđetke v Crnigori je izjalovilo energično ravnanje našega armadnega vodstva, še preden so mogle škodovati Odredba, da naj naše čete nemudoma prodirajo dalje, se je izkazala kot najboljša rešitev tega vprašanja. Vsa Zetska dolina od Nikšića pa do Skadrskega jezera je v naših rokah in je tako nasprotnikom miru s Crnogoro vzeta vsaka možnost, da bi mogli z uspehorn omajati tako ustvarjeni položaj. Po naših četah zasedeni kraji Nikšič, DanilovgradL Podgorica, Bar in Ulčinj so najvažnejša mesta kraljestva. Z zasedenjem Skadra smo zavarovali severno Albanijo in tako napravili konec nadaljnim spletkam Italijanov in njihovega plačanca Ešsad paše. Tudi upanje Srbov, da bi odtod zopet pričeli svoj osvojevalni pohod, je splavalo po vodi.
V Italiji bodo pač znali primerno oce-njati zadnje vesti s črnogorskega torišča, posebno vest o zasedenju Skadra, v vsej njihovi važnosti. Morda se pod vtiskom te vesti, če je ne zatre cenzura, hitreje izvrši oni razvoj, ki smo ga videli, da prihaja, in ki mora priti, če se narod po brezvestnih sleparjih in plačanih agentih nahujska v vojno brez poroštva. Močen vtisk napravi najbrž naše odločno postopanje na severoalbanska plemena, kar gotovo ni čisto brez militaričnega pomena, ker se mnogoštevilni Arnavti že sedaj prostovoljno vojujejo za nas, in sicer tisti, ki smo jih na Kosovem in novo-pazarskem sandžaku osvobodili iz srbskega suženjstva.
Z ozirom na vsa ta vseskozi zanesljiva, avtentična poročila moramo pač res smatrati za pravcato laško časniško raco vest, ki jo je priobčil berolinski \Yolffov urad iz Rima in v kateri se pravi, da sta pač črnogorski kralj Nikola in princ Peter odpotovala iz Skadra in dospela v Brindisi, odkoder nadaljujeta potovanje v Lyon, dočim pa da je princ Mirko s tremi člani črnogorske vlade ostal v Crnigori na izrecno željo armade, ki da nada ljuje boj. — Kje in kako neki, ko je vendar vsa Crnagora v naših rokah!
Iz Italije sicer še ni vesti, ki bi govoriie o vtisku, ki ga je napravilo v Italiji zase-denje Skadra po naših četaii, pač pa prihajajo od tam doli zelo si nasprotujoče vesti o nadaljni italijanski akciji v Albaniji že z ozirom n kapitulacijo Crnegore same. Tako poroča turinska »Štampa«, da je zadnji italijanski ministrski svet sklenil energično militarično akcijo v Albaniji. Preko Ženeve pa prihaja vest, ki je baje razširjena po rimskem časopisju, da Italija zooet vkrca 10.000 mož za Albanijo, baje v ojačenje črnogorskih bojnih sil (?). V popolnem nasprotju s tema dvema pa je vest, ki jo razširja pariško časopisje, da je Italija sklenila odpoklicati svoje čete iz Albanije, da opuste Drač in Va-lono ter da tamkajšnje svoje čete odpo-Ije v Solun.
Koliko je resnice na vsem tem, je pač težko reči. Verjetna pa je vsa stvar, če se sme verjeti vesti, ki jo je priobčil c. kr. korespondenini urad po pariškem »Jour-nalu«, da je Italija prepustila odločitev o Albaniji londonskemu vojnemu svetu, !i kateremu pa niso bili povabljeni zastopniki Italije. Da je londonskemu vojnemu svetu več za Solun kot za Albanijo, je pač umevno, kakor je tudi umevno, da je to preziranje Italije pobudilo v Italiji veliko nezadovoljstvo.
Kakor poročajo iz Curiha. se v Italiji smatra splošno, da je londonski vojni svet ostro kritiziral ravnanje Italije, ne da bi bil dal italijanski vladi in italijanskemu vojskovodstvu priliko, da bi se bila opravičila. Misli se tudi, da je vojni svet sklepal tudi o nadaljnem vojevanju Italije in da bi Italija morala izvesti te sklepe, ne da bi jo bil kdo kaj vprašal poprej. Javno mnenje v Italiji je zaradi tega ostentativnega preziranja Italije silno o-gorčeno in govori se, da so morda šteti dnevi Salandrovega ministrstva, ki se mu očita, da je zapeljalo narod. Morda se francoskemu ministrskemu predsedniku Briandu na posetu v Rimu — ki
—	Kaj Še! Kaj naj bi me vendar zadrževalo.
—	Kako morete vendar s tako mržnjo govoriti o svojih prijateljih?
—	To sta mi lepa -prijatelja vidva!
—	Saj niti ne govorim o Leonidu. On je lopov, on je uprizoril vse to, toda ni moja krivda. Jaz sem popolnoma nedolžen.
—	Kar je rečeno, je rečeno!
—	Dobra moja gospa Brankador, rajši bi poginil za bodalom ali strupom, kot pa da bi se spri z vami.
—	No, pa skočite v vodo.pa bo konec.
—	Dajte se vendar omečiti.
—	Ostaja vam samo eno sredstvo, da zopet spravite v rea svojo stvar.
—	Kakšno? Govorite hitro!
—	Biti morate popolnoma odkritosrčen napram meni.
—	Dobro! Povem vam vse.
—	No, torej! Kam ste odpeljali dekle?
—	V Neuilly.
—	No, to že vem. Toda Neuilly je velik, pa naj človek najde tu kaj kar tako
pa še ni gotova stvar — posreči ublažiti nastajajoča nasprotja in pridobiti Italijo za enotno politično in militarično postopanje entente.
Kapitulacija Crnegore pač res poraja vedno občutrtejše posledice za četvero-zavezo.
Armadno povelje bolgarskega kralja.
SOFIJA, 24. (Kor.) Kralj je izdal sledeče armadno povelje: Na željo moje zveste armade, ki mi je bila naznanjena po generalissiniu in voditeljih čet, sem podeljeno dostojanstvo feldinaršala v znamen V hvaležnosti napram Bogu in v priznanje napram mojim vojakom za njihovo požrtvovalno junaštvo in sijajne zmage, streje'.	_
Torpediran angleški parnik.
MILAN, 24. (Kor.) Kakor javljajo tukajšnji listi iz Soluna, je predvčerajšnjim neki nemški podvodnik izven solunskega pristanišča torpediral neki angleški parnik z 250 vojaki, 200 mezgi in municijo na krovu. Posadka je rešena. Lov na podvodnik je ostal brezuspešen.
GrSRn zbornica.
ATENE, 24. vKor.) Agence liavas javlja: Zbornica je bila otvorjena. Ministrski predsednik Skuludis je prečital otvoritveno povelje kralja, na katero so odgovorili poslanci s klici »Živel kralj«. Nato je sledilo zapriseganje. i udi poslanci severnega Epira so se udeležili sej i in zaprisege. Nato se je zbornica edgod'la.
Rusko Uoflsče.
DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. januarja 1916, opoldne.
Včeraj so bili zopet razni deli severovzhodne fronte v ruskem topovskem gnju. Na mnogih točkah je bilo poizvedovalno delovanje sovražnika zelo živahno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. januarja 1916.
Ruski napadi so bili na raznih fiu^ilfl z lahkoto odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Rusko uradno poročilo.
»Berliner Tageblatt« priot>čuje naslednje rusko uradno rx>ročilo, izdano 21. t. m.: Zapadna fronta: Iz okolice D vinskega se poroča uspešno delovanje naše artiljerije. Pri kolodvoru Wilejka (35 kilometrov vzhodno Smorgona) smo zajeli nemško letalo. Severno Czartorijskega je poizkušal sovražnik zavzeti po nas zasedene višine, a je bil zavrnjen. V ozemlju se-verozapadno Zbaraža (18 kilometrov severovzhodno Tarnopola) je eksplodiral sovražni zrakoplov in zgorel v zraku. Njegova ladjica je pozneje padla v naše črte. Kavkaška fronta: V obrežnem ozemlju so nas poizkušali Turki v široki fronti vreči nazaj, a so bili odbiti z velikimi izgubami. Naši oddelki so po boju zavzeli mesto Hasankala in so zapodili bežečega sovražnika do erzerumskih utrdeb. Ujeli smo pri tem 1500 mož in zajeli en top, veliko municije in šotorišče. Turki se na-gloma iz vseh smeri umikajo v okrilje trdnjave Erzerutn in puščajo v naših rokah veliko skladišče municije ter velike zaloge kuriva. Južno Urmijskega jezera smo ponovno vrgli oddelek Kurdov čez reko Djaghatu._
Rusko posojilo.
PETROGRAD, 24. (Kor.) Kakor poroča »Rječ«, je bilo na novo posojilo podpisanih skupno 322 milijonov rubljev. Vrh tega so prevzele hranilnice 80 milijonov, tako da so morale privatne banke prevzeti 600 milijonov.
i
DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. januarja 1916, opoldne.
Na tirolski fronti le obstreljevala sovražna artiljerija kraja Creto (v Judika-
na slepo srečo. Prej bi našla šivanko v seniku.
—	Odpeljali so jo v majhno, belo hišico z zelenimi vetrnicami, levo od mosta, za Saint Jamesom.
—	Ali se ne lažete?
—	Ali naj vas povedem tjakaj? Potem boste videla, ali sem se zlagal ali ne.
—	Ni treba, verjamem vam. Koliko denarja vam je dal Leonida?
—	Bankovec za tisoč frankov, da si ga razdelimo trije.
—	In se daste tako oslepariti?
—	Oslepariti?
—	Da, vi trikratni tepec! Leonida je dobil najmanje dvatisoč frankov.
—	Ni mogoče!
—	Jamčim vam za to.
—	O, ko bi bil v edel jaz to!
—	No torej, sedaj veste.
—	Lopov, to mu poplačam.
—	Prepir.... slaba misel____ potem
ste izgubljen.
(Dalje.)
S (ran FT.
»EDINOST* ttev. 26.
V Trstu, dne 26. januarja 1916.
rijafi) in Caldonazzo (Suganska dolina). Ob goriškem predmostfii se vrše zopet boji pri Oslavju. Včeraj zvečer je bilo delovanje italijanske artiljerije na pri-inorski fronti vidno živahnejše. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fnil.
DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Glede manjših bojev, ki so se vršili te dni na naši jugozapadni fronti, je omeniti posebno dve drzni patruljni akciji. Patrulja pod poveljstvom nadporocnika Gcrla je v dolini Adame zasedla eno italijansko nastani-ŠČe, uničila posadko in se nato brez lastnih izgub s šestimi ujetimi Italijani vsled velike sovražne premoči vrnila. V zapadni dolini Chiese so izgubili Italijani pri napadu naših patrulj okoli 40 mož, do-čim so imele naše patrulje le dva ranjena.
DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Reuterjev urad poroča po rimskih listih, da je en angleški podvodnik v severni Adriji uničil eno avstrijsko povodno letalo in ujel moštvo. Torpedovka, ki je prihitela na pomoč, je bila torpedirana in potopljena. — Z ozirom na te vesti je treba konstatirati, da avstrijska vojna mornarica ne pogrela nobene torpedovke niti nobenega ru-šilca. V slučaju, da je angleški podvodnik faktično torpediral kako torpedovko. potem je bila to le ladja ententnega brod >-v j a. S tem bi angleški podvodnik ie sledil vzgledu francoskega podvodnika >Fou-caulta«.	_
Z zopadnsia Mličfl.
BERLIN. 25. (Kor.) Veliki glavni stan,
25. januarja 1916.
V Flandriji je naša artiljerija krepko obstreljevala sovražne postojanke. Patrulje, ki so na raznih mestih fronte prodrle v močno sestreljene jarke sovražnika, so dognale njegove velike izgube, ujele nekaj mož in uplenile 4 minovke. Terapelski stolp in katedrala v Nieuportu, ki sta bila dobro opazovaiišče za sovražnika, sta bila porušena. Vzhodno Neuvilla so naše čete v zvezi z uspešnimi razstrelitvami min napadle dele najsprednejših francoskih jarkov, uplenile tri strojne puške in ujele nad 100 mož. Nato Izvršeni sovražni protinapadi na osvojene postojanke niso uspeli preko bornih začetkov. Le posamezni pogumni ljudje so zapustili jarke. Bili so postreljeni. Nemška letalska bro-dovja so napadla vojaške naprave v Nancyju in tamkajšnje letalsko pristanišče kakor tudi tovarno v Baccaratu. Pri St. Beloitu (severozapadno Thlaucourta) je padel en francoski dvokrovnik z letalci vred nepoškodovan v naše roke.
Vrhovno armadno vodstvo.
S Mih bojišč.
CARIGRAD, 24. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Pozicijski boji pri Kutelamari se nadaljujejo. Angleške Čete, ki so prišle iz Iman Ali Garbi, so dne 21. t. m. pod zaščito monitorjev napadle naše postojanke pri Menlahie (35 km vzhodno Kuteiamare) na obeh bregovih Tigrisa. Bitka je trajala šest ur. Vse napade sovražnika smo odbili s protinapadi in se je moral sovražnik umakniti za par kilometrov proti vzhodu. Našteli smo na bojišču oko!i 3.000 mrtvih Angležev In ujeli enega stotnika in par vojakov. Naše izgube so razmeroma majhne. Dovolili smo Angležem enodnevno premirje, ki je je zahteval angleški poveljnik Hilemer v svrho pokopanja njegovih mrtvih. Ujetniki so izpovedali, da so Angleži poleg v tej bitki zadobljenih izgub, izgubili v prejšnjih bitkah v okolici Šejh Saida 3.000 mrtvih in ranjenih. Z napadom z naše strani je bila neka druga angleška kolona, ki je skušala prodirati zapadno Korne Iz smeri Muntefika, prisiljena, da se ie umaknila. Pustila ie na bojišču tisoč mrtvih. Uplenili smo množino kamel in okoli sto šotorov. — Sicer nič važnega
Izpuščeni francoski uradniki ameriškega poslaništva v Carigradu.
CARIGRAD, 24. (Kor.) Ameriškemu poslaništvu pridelieni francoski pisarniški uradniki, kojih aretacija je bila odrejena v
svrho represivnih odredb za odvedbo turškega konzula in funkcijonarjev iz Soluna, so bili danes zopet izpuščeni.
Sveds državni zbor. — Vojna debata.
STOLL MOLM, 24. (Kor.) Državni zbor je pri .L s proračunsko debato. Ministrski . _ ednik je naglašal, da ni nobenega vzroka, da bi se doma in v inozemstvu dvomilo, da je politika švedske vlade politika nevtralnosti. Ministrski predsednik je ponavljal v prejšnjem poletju podano izjavo, da je želja Švedske, da ohrani mir iir da dela z vsemi sredstvi na to, da pa računa obenem Švedska tudi z vsemi možnostmi, pri čemer bi ne bila Švedski kljub vsem prizadevanjem ohranitev miru več mogoča. Voditelji desnice in liberalci so se izrekli za ohranitev nevtralnosti na vse strani. Socijalni demokrat Brantmg je izjavil, da je potrebno, da se sklene pameten dogovor, da se doseže razmotanje položaja, ne pa, da se z dozdevnimi nepremostljivimi nasprotstvi tira do skrajnosti. Ministrski predsednik je ponavljal zagotovilo, da želi vlada ohranitev miru, da pa se mora računati s tem, da bi zamoglo postati to kljub vsem prizadevanjem nemogoče.
Potovanje Brianda v Rim.
RIM, 24. (Kor.) O potovanju irancoske-ga ministrskega predsednika Brianda v Rim se poroča iz Pariza, da se bo. če pride do tega, vršilo začetkom februarja. Potovanje je v zvezi z Briandovo navzočnostjo v Londonu v svrho vzposta-
vitve skupnega diplomatičnega, gospodarskega in tudi vojaškega delovanja en-tentnih držav. _
Cesar Viljem na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) Cesar Viljem je dne 20. t. m., prihajajoč iz Belgrada, prispel ob IV?. zjutraj s spremstvom in vojvodo Ivanom Albrehtom meklenbur-škinu v Bazias. Ko je pregledal častno stotnijo, je sprejel cesar poročilo poveljnika temešvarskega armadnega zbora. Po daljšem razgovoru se je podal cesar Viljem na bližnjo gorsko višmo m si dal točno poročati o razvoju prehoda čet preko Donave. Nato je odšel cesar v Or-šovo s parnikom. Bil ie tekom vožnje ves čas na krovu in izrazil ponovno svoje občudovanje fri očaranje nad krasno okolico. Ob 3 je stopil v OrŠovi na suho in je bil sprejet z velikimi- vojaškimi slovesnostmi. Po prisrčni poslovitvi od gospodov in vojvode meklenburškega, ki je ostal v Oršovi, je stopil cesar v avtomobil, da se vrne v Bazias, odkoder je ob 7 zvečer nadaljeval potovanje z dvornim vlakom.	_
Politični razgovori v Rimu.
RIM, 24. (Kor.) Ministrski predsednik Salandra je imel daljši pogovor s kraljem Viktorjem Emanuelom. Nato je sprejel francoskega veleposlanika.
Baron Burian v avdijenci pri cesarju.
DUNAJ, 24. (Kor.) Cesar je danes ob 11 dopoldne sprejel v Schonbrunnu ministra zunanjih stvari, barona Buriana, v daljši posebni avdijenci.
Avstrijski ministrski svet
DUNAJ, 24. (Kor.) Danes popoldne se je, kakor javlja korespondenca »Wil-helm«, vršil ministrski svet, ki' so se ga udeležili vsi člani kabineta.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 24. (Kor.) Zbornica je sprejela zakon o vojaški službeni obveznosti v tretjem čitanju s 338 proti 36 glasovom.
Nedeljko Čabrinovič umrl.
PRAGA. 25. (Kor.) V terezijanski jet-nišnici je Nedeljko Čabrinovič, ki je bil radi sarajevskega atentata obsojen na 20 let težke ječe, umrl na jetiki.
Železniška nesreča v Italiji.
LUG AN O, 24. (Kor.) Pri Balogni sta trčila dva vlaka,, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. Skoda je zelo velika.
Položaj.
25. januarja.
Naj nadovežemo na včerajšnja naša razmotrivanja o vzrokih, ki so izzvali kapitulacijo Crnegore, o ozlovoljenju Francije proti Italiji in o neodločnosti in nejasnosti grške politike.
K poglavju kapitulacije Crnegore bo zanimiv prispevek spomenica, ki jo je baje sestavil Črnogorski kralj. Ta obširni spis Nikole da težko obtožuje entento, a glavni namen da mu je, da zavrne očitanje izdajstva. Spomenica pa da bo v glavnem služila za privatno porabo članom črnogorske kraljeve rodbine. Vsekakor pa je to nov dokaz o teži udarca s kapitulacijo Crnegore za entento in za resničnost glasov, ki trde, da so vlasti četverospo-razuma razjarjene na vladarja Crnegore. V tej domnevi nas podkrepja tudi vest iz Milana, da so poslaniki entente vse poizkušali, da bi kralja Nikolo odvrnili od kapitulacije. Zagotavljali da so mu integriteto dežele tudi za slučaj, da bi Avstro - Ogrska zasedla Crnogoro. Vzlic tem obljubam da je kraij naložil svojim ministrom, naj podpišejo brezpogojno kapitulacijo in naj začno z mirovnimi pogajanji. Celo to je trdila rečena milanska vest, da kralj ni hotel niti več sprejeti poslanikov čet v e ros poraz u ma.
Mej tem pa nam je prišla za položaj v ententi simptomatična vest, da je črnogorski kraljevi dvor poiskal gostoljubja na — francoskih tleh. Kraljica Milena in princezinje Ksenija in Vera so iznenada dospele v Lyon.
To dejstvo potrja vesti o ozlovoljenju Francije proti Italiji. O tem govore izjave francoskih listov. »Journal des Debats« pripoveduje, kako da je francosko občinstvo že leta 1914. pričakovalo od dne do dne, da vojne sile kralja Nikole ob sodelovanju francoskega brodovja zavzemo Kotor. Francosko brodovje da je upravi-čevalo najlepše nade. In vendar se ni nič zgodilo. Vzrok temu pa da je bil v tem, da je rimska konzulta delala ovire, ker je — tako sodi rečeni francoski list — mejne operacije podrejala izveštnim občutljivostim. — »Temps« ne more razumeti razlogov, ki so ovirali Italijane, da niso pomagali Crnigori. Ne glede na razloge čustvovanja, ki so Italfjo naravnost opominjali na to dolžnost, da je bilo tudi v nje lastnem interesu/ da ne dopusti, da bi se Avstrija šopirila nad Jadranom. »Fi-garo« vprašuje, kaj da je Italija storila, da prepreči to zmago Avstrije. Spoštovanje, ki smo je — pravi »Figaro« — dolžni izkazovati neoporečnemu pravu drugih narodnosti, posebno one Srbov in
Hrvatov, se protivi načrtu, k* bi Jadran napravil italijanski.
Kot znak zmešnjave, nastale vsled .odločnega koraka Crnegore, je smatrati sedanje vrvenje med italijanskimi diplomati in državniki. Neprestano se vrše razgovori in posvetovanja z diplomati drugih vlasti entente. Verzija, ki zveni splošno in ne pripoveduje nič konkretnega o namenih teh razgovorov in o morebitnih sklepih, pušča odprto vprašanje, ali gre tu za nadaljne operacije v Albaniji ali za sodelovanje Italije na balkanskem podjetju entente. Druga verzija pa sega dalje in trdi konkretno, da gre na teh konferencah za vprašanje, ali naj italijanske čete še ostanejo v Albaniji, ali m na) se sploh umaknejo od tam!!
Naj zabeležimo tudi vesti o bližnjem prihodu francoskega ministrskega predsednika Brianda v Rim in predstoječem potovanju Salandre v Turin m Genovo. Ne moremo pa soditi, je- li Je ta sedanja nemirnost Salandre v kaki zvezi z glasovi, ki so se širli pred par dnevi, da je namreč Šef italijanskega kabineta prišel v navzkrižje z nekaterimi drugimi ministri in da se bavi z mislijo na — demisijo.
Značilna je tudi vest, ki Jo prinaša »Grazer Tagespost« v nekem poročilu od švi^rsko - italijanske meje, da se jeza srditežev v Italiji proti kralju Niholi prenaša tudi na njegovo hčer Jeleno — italijansko kraljico, češ, da je imela ona roke vmes in da je zavedla svojega očeta k temu »izdajstvu«. In prokletstvo tega zločina pada po vsej zdravi logiki tudi na slavnega švadronerja in frazerja in pri-podnega pesnika za vojno hujskanje in smešne epistole na naslov tržaškega prebivalstva — Gabriela d' Anunzio. Svojo predzadnjo odo je posvetil — kraljici Jeleni, zapeljivki k izdajstvu na veliki stvari Italije. Smola je to, velika smola za tako velikega patrijota!
Naš nazor, da niti vsa grenka izkustva niso mogla dati Grški potrebne energije za primeren energičen nastop proti ententi, potrja tudi razgovor grškega ministrskega predsednika Skuludisa z dopisnikom Reuterjeve agencije v Londonu. Čudil se je, zakaj da ylasti entente še vedno dvomijo o politiki njegovega kabineta, in je naglašal, da ti dvomi prihajajo do izraza v omejenem dovozu živeža in ogila.
Ali ne zveni to kot mila prošnja za milo sodbo? Kot podobno opravičevanje zveni tudi izjava grškega kralja napram dopisniku new-yorškega lista »Sun", češ, da bi se bila Grška s svojo vojno silo 300.000 mož, ako bi bila hotela, lahko uprla Izkrcanju prvega kontingenta v Solunu. Opravičevanje napram Četvero-sporazumu in — samoobtožba pred centralnima vlastima.
Nu, vzlic vsemu temu moramo s previdnostjo sprejeti vest, ki jo prinaša angleški list iz Aten, da je prišlo med angleškim m francoskim poslanikom in Sku-ludisem do zadovoljivega dogovora slede Krfa.
Nekateri so menili, da je ententa s svojim podjetjem na Balkanu odvisna od vedenja Grške. Ali to razmerje nas spominja vojaka, ki se je ponašal, da Je ujel sovražnika, ki ga pa sedaj (ujetnik namreč) ... noče izpustiti!! Kdo je bil resnični ujetnik ?
In sedaj se vprašujemo, na kaj opira ententa svoje obtožbe napram grškemu kralju? To ravno mora biti najbolj grenko za kralja Konstantina: glasila entente nočejo nehati z očitanjem, da na uravnavanju svoje politike nima pred očmi interesov Grške, marveč, da ga vodijo le rodbinski oziri in Čutstva lastnega pokoljenja češ: Nemec je. Celo ruska tedenska publikacija »Novy Ekonomist« priznava, da je to očitanje brez podlage. Piše: »Mnogo se govori pri nas, da kralj Konstantin gosi simpatije do nemškega cesarja Viljema, ki so v nasprotju z javnim mnenjem vse Grške. Konstantin ni nemški princ, ampak sin starega grškega kralja in vnuk danskega kralja. Njegova mati je ruska velika kneginja. Bratranec je carja in kralja angleškega.«
Vso neosnovan ost sumničenj in nezaupanja dokazujejo analogije pri drugih dinastijah. Belgijski kralj, ki danes gotovo ne želi zmage Nemčije, nosi naslov princa »Sachsen - Koburg - Gotha«, njegova mati in soproga ste bili nemški princesi! Kralj romunski je oženjen s princeso, ki je prešla iz angleško - ruske dinastije. Radi tega pa se Romunska noče dati vpreči v voz Anglije in Rusije.
Bilo je pač nekdanjih časov, ko so vezi sorodstva določale tudi smeri državne politike. Ti časi so minuli. Zato je brez vsake podlage prizadevanje entente, da bi svoja nasilja proti Grški opravičevala s sklicevanjem na vezi sorodstva med kraljem Konstantinom in cesarjem Viljemom.
0 Ceflnjo In Mori
Na potu iz Kotora je Njeguš prvi večji kraj v Crnigori, ki te sprejema. To |e precej raztreseno selo na višini 900 metrov nad morjem s kakih 2000 duš. Na kraju Njeguškega polja pod skalovjem so tri skupine hiš: v zadnji teta se ie rodil kral] Nikola, in to v hiši, v kateri je »kula«.
Tu je bilo kasneje letovišče črnogorskih prinčev.
Od Njegušev vodi cesta, vijoča se ob brdu, a od Dubovika prihajamo na Ce-tinjsko polje. Greino naprej ob selu Bajcc, a dva kilometra pred Cetinjem naletamo na Džebano.
Od daleč se vidi spomenik kneza Danila, a kolikor bolj se bližamo Cetinju, tem nepfodneja so tla.
Cetlnje leži na višini 660 metrov nad morjem. Hiše so iz kamna, pokrite z opeko. Središče mesta tvorite obe kraljevi palači, okolo katerih se nahajajo najzna-meniteja poslopja Cetinja.
Historično najznameniteja je zgradba Monastir na obronku Orlovega Krša, ki jo je leta 1484/1485 sezidal Ivan Crnoje-vić po uzorcu samostana Maria Dolorosa v Jakinu. Turki so večkrat porušili ta samostan, a so ga Crnogorci vsikdar zopet sezidali po starem načrtu. Na Mona-stlru je kula (utrdba) treh nadstropij, a nad njo ie bila prej glasovita Tabla; manja kula, kjer so natikali turške glave. V Mo-nastiru je zvon, ki ga je zlil Benečan Bar-tolomej. Na zvonu je označeno leto 1718 in naslov Danila I, prvega vladike iz doma Petrovičev. (»Metropolita di Scanderia et oltra Marina«.)
V	Monastiru so rezidirall črnogorski vladike, a seda} je tam rodbinska grobnica kral|eve hiše. Tu so pokopani: vladiki Danilo 1. in Peter I, veliki vojvoda Mirko Petrovič, oče Nikole, in Darinka, žena kneza Danila II.
V	glavni ulici Cetinjski je stara palača Biljar, ki Jo Je sezfdal Peter II. Palača ima ime po biljardni sobi, kjer je nekdaj drugi prednik kralja Nikole sprejemal svoje obiske. V tej hiši so kasneje namestili: v gornjem nadstropju ministrstva, v prizemlju šole, v stranskem poslopju pa državno tiskarno.
Nasproti Biljaru je kneževski dvor, ki ga je zgradil Danilo I. Zgradba je na zunaj enostavna, a znotraj lepo urejena. Med novimi poslopji se iztica s svojo eleganco hiša avstro-ogrskega rezidenta. Med nova poslopja spadata tudi vojašnica pod Belvederjem in gledališče.
Balšiči so se leta 1389 napravili neodvisne, v nekdanji Duklji, pozneji Zeti in so vladali malo državo do 1. 1421, ko so izumrli. Tedaj so prevzeli oblast Cmoje-viči. Prvi je bil Štefan Crnojevič, a naj-glasoviteji med njimi je bil Ivan, sodobnik Skenderbegov in Janka Sibinjanina. Ivan-begov sedež je bil v Žabljaku na Skader-skem jezeru, ki so ga Črnogorci zavzeli 1. 1878. Ivan beg pa je rezidiral tudi na Cetinju v Monastiru, ki ga je on postavil. Tu je umrl leta 1490. v visoki starosti. Njegov sin Djuradj I. se je oženil iz Benetk in se tudi tja preselil. Sledil mu je Djuradj II., Crnojevič, ki se je tudi (1516) preselil v Benetke. Tako je prišla uprava v roke vladik, ki jih je bilo iz raznih rodov, dokler niso od leta 1697. dalje začeli izbirati vladike iz njeguškega rodu Petrovičev.
Prvi vladika iz rodu Petrovičev je bil Danilo I. (1697—1735) in so v njegovi dobi Turki dvakrat prišli na Crnogoro. Danilu je sledil slabotni Sava (1735— 1781). V času Save se je pojavil Štjepan Mali, ki se je izdajal, da je v resnici umorjeni ruski car Peter III. Sčepanu Malemu se je posrečilo, da je omajeval Črnogoro nekoliko let.
V	času, ko je zavladičil Danilo I., ni bila Črnagora mnogo večja od Katunske nahije na njeguškem polju in okolo njega. Črnagora je obsezala tedaj kakih 1000 kvadratnih kilometrov. Kralj na Skadr-skem jezeru Kući (severovzhodno od Podgorice) in Brda (vzhodna Črnagora), so malokdaj spadala pod Črnogoro in so bila večinoma pod turško oblastjo, ali so vsaj plačevala »harač«.
To se je izpremenilo, ko je leta 1781. postal vladika Peter I. Petrovič, ki ga Črnogorci nazivlfejo velikega ali svetega vladiko. Potem, ko so Turki v tretje osvojili Cetinje, je vladika Peter L 1787 proglasil neodvisnost Crnegore in so se v borbah s Turki tudi Brda pridružila Crnigori. Peter I. je dne 22. septembra 1796. pregnal velikega vezirja Kara Mustafo. Peter I. je tudi dal Crnigori prv^ zakonike.	(Konec pride)
stoje le nejasne ideje o tem in tla še davno niso tako irdna, da bi se mogle na njih podlagi ukreniti kake pozitivne odredbe.
Razne politične vesti.
Avtonomija občine praške. -Že nekaj dni sem čitamo po nekaterih listih nejasna in nedoločna namigavanja o nekih namerah centralne vlade, s katerimi bi se znatno skrčila avtonomija občine praške la bi se nje uprava postavila pod državno kontrolo. Pritegnile da bi se tudi bližnje občine in ustanovila „velika Praga", ki pa ne bi jej bil na Čelu svobodno izvoijen župan, ampak kak državni organ. Hkratu da se ima preurediti raba občinskega poslovnega jezika in rešiti nekatera politična, vprašanja", v smislu, ki ne bi bil ugoden Čehom. Dunajska „Information* pa izjavlja na podlagi — kakor trdi — zanesljivih informacij, da so vsi ti glasovi brez podlage, tendencijozni, ter da jim je namen, da bi — poleg raznih drugih — vznemirjali javnost. Res da je sicer, da so velike občine potrebne reforme in tako tudi praška. O tem pa se je razpravljalo in proučevalo že pred vojno, toda tudi danes cb-
DGMiče «esti.
Vse kar je prav. Pod tem naslovom sino prejeli: Tukajšnji delavski list z nekp posebno slastjo napada revne okoličanske krušarice, češ, da odirajo meščanstvo s pretiranimi cenami. Mi tudi ne odobru-jeino nobenega oderuštva. Zato ne odo-brujemo tudi pretiranih cen krušaric. Pri teh poslednjih pa ni vse tako, kakor opisuje omenjeni list.
Pisca teh vrstic so že parkrat prosile napadane krušarice, naj jim preskrbi bele moke. Ponujale so mu celo 2 kroni za kilogram! One namreč morejo rabiti le popolnoma belo moko, ki se pa danes zelo težko dobi in ako jo kdo ima, je gotovo ne da po določenih cenah. Tudi to ni prav, ali dejstva so dejstva! Ker premnoge krušarice že iz prejšnjih časov žive le na tem, kar zaslužijo pri res mojstrsko napravljenem kruhu, je razumljivo, da skušajo tudi sedaj pri teh krizah — živeti! Niso torej toliko krive krušarice, pač pa bi bilo treba prijeti one, ki jim prodajajo moko po nezakonitih cenah. Krivo pa je tudi meščanstvo, ker plačuje kru-šarski kruli po visokih cenah, ko ima na razpolago dovolj dober kruh po primerni ceni. Ako pa se hoče odpraviti ves lu-ksus, p-' se odpravi tudi drugo, v prvi vrsti zlatnina, svila, šampanjec itd. Marsikaj si še dopovemo o oderuških cenah, toda sedaj ne! Že pride čas in tedaj bomo govorili tudi mi, kakor fe treba.
Nekdo.
Rdeči križ. Slovensko čtivo slovenskim junakom. Zentralstelle fiir Soldatenlektiire (Z. F. S.) Wien, IX/4 Canisiusgasse 16 prosi za vsakovrstno slovensko čtivo našim slovenskim ran [enim in bolnim junakom, raztresenim po raznih bolnišnicah. Prosimo slavno občinstvo, da se v obilni meri odzove pozivu in pošlje čtiva na gornji naslov direktno ali pa potom bližnje podružnice ali deželnega društva Rdečega križa.
Odpravite škodljivce! Prejeli smo: V predmestjih in v okolici je vrtov in zemljišč, na katerih rastejo borovci. Vlndna naredba zapoveduje, naj vsi lastniki tekom zime — ako se ne motim, do 10. februarja — odstranijo in uničijo zapredke, v katerih se nahaja milijone jajec, iz katerih se pozneje izležejo gosenice. Opazujem pa, da je po drevju še vse polno takih zapredkov. Osobito na Greti na bivši Marenzzijevi kampanji jih je velikih kot otročje glave ! Naj se to odpravi, da ne bo prihodnja letina uničena po mrčesih.
Našel se je srebrn obesek, ki ima na eni strani sliko moža in žene, na drugi pa moško sliko. Kdor ga je izgubil, ga d jb\ v Žga-njarni v ul. Carradori št. 18.
Mestna zastavljalnica. Danes, 26. t m. se bo v mestni zastavljalnici od 9. dop. do 3. pop. vršila razprodaja nedragocenih predmetov, zastavljenih meseca avgusta 1. 1914. na bele listke serije lo6 in sicer od štev, 204.500 do štev. 205.500.
ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v, Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
	NULI OGLASI			
□□ □□ □□		se radunajo po 4 Btut. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :	□□	
Dobro
hrano po ceni dobe boljš; gospodje. Kje? pove Ins. odd. Edinosti.	38
MffkCfl Innol v Logatcu razpošilja po pošti nUlUU JUiJKl od 1 do 5 k p: Fžol rodeč in bel po 90 vin. DomaČo mast po K 9.—. Domačo slanino staro K 8 —. Domačo slanino novo po K 7-50. Domačo slanino papricirano po K 8'50. Domačo surovo mas o po K 7-—. Domače suho pre-šičje meso po K 7 — DomaČe ocvirke po K 5-—. Zbrana jabolka po 60 vin.	34
DvTn llillfl jagode kupuje tvrdka Ivan Kofcu, DrilljCVG Ung. Brod. Mahren (Moravsko.) 32
RimilfOm zastavne listke, zlato, pokvarjeno ItUpUJcIll umetno zobovje. Via Maria Tereza 15, I. nad Vsaki dan od 10—12.	637
f0t0graf Anton Jerkičjposluj^zopet v rrojem
štev. 10.
ateljeja v Trstu, Via delle Po^te
2466
KaPUlem	VBa^e Trste- Jakob Margon
nišn ci)
. Solitario št. 21 (pri mestni bol-
23
71fttfl sr®bro, briljante kupuje in prodaja nova frlUlUf zlatarnica in urarnica Mihael ZitrLn, Corso 47.	20
I Umetni zobje i
" z InBrezteDimuiafe Krone !n 0MRI ♦
VILJEM TUSCHER :
konces. zobotehnlk	i
TRST, ul. Coserma St 13, u. n.!
I Ordinira od 9 zjutraj te « zvečer. |
FJJJ.
Tržaška posojilnica in hranilnica
—m—m ji
registrovana zadruga z omejenim poroštvom ^RST - Piazra della Caserma Stv. 2, I. nad. - TRST {v lastni palači) vhod po glavnih stopnjifah.
POSOJILA DAJE
ra vknjižbo 5 l/M i	na menice po 6*/«
Pf' na zastave in amortizadfo za daljšo dobo po dofovom ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE.
■(.r»j— od vMfcega, tudi ni ud in jih obrestuje po
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
RMtol davek plačuje uvod mm. - Vl**a se lahko po eno krM«. • ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKI? (HRANILNE PUSlCE).	_
IHTE
Poštno hranilnifni račun 16 004.	TEGEFON *t 952
Ima varnostno celico (safe deposits) ra shrjmbo vrednostnih listin, datume d to v in raznih drugih vrednot, pOpolnoiM varno proti nlomu in požaru, urejeno po najnovejšem n&žinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih conah* STANJE VLOG	10 MELM3NOV KCtOK.
Mi n: ri S b 12 «?s!i in od 3 to 3 pajjoli iiplilij« n mk toliraik rt mfežfc
AVTih^^BtrifTnrMiflliil I