Poštnina plačana v gotovini.
Leto I.	V Kočevju, dne 25. avgusta 1926.
St. 11.
Izhaja
vsakega 10. in 25. v mesecu.
Narotnina do konca leta 1926 30 Din.
Številka poštno-čekovnega urada Ljubljana 12.592.
Uredništvo in upravniStvo: Kočevje St. 18.
Telefon Štev. 5.
Oglasi:
mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10-—
V hitia* Naše notranje bolečine. — Naša gospodarska kriza. — Politične vesti. VbCDinti. _ |z Nps _ TeJenske vesti. — Dopisi. — Gospodarstvo. — Inserati.
Naše notranje bolečine.
Kočevje, sredi avgusta 1926.
Osem let ujedinjenja v skupni narodni državi bi po normalni sodbi imelo pomeniti osem let ustvarjajočega dela doslej pod tujčevim jarmom vezanih energij mladega svežega naroda, ki je komaj pričakoval svoje samostojno udejstvovanje v enakopravni družbi drugih kulturnih narodov.
Ako pa napravimo bilanco teh osmih let, pa vidimo, da obstoja še vedno šarena zakonodaja šestih ali sedmih držav, iz katerih je naš narod ustvaril lastno državo, vidimo sedem različnih upravnih teles, ki se z izjemo Srbije in Črne gore upravljajo po načelih, ki jih je našemu podjarmljenemu ljudstvu napisal in postavil prejšnji njegov gospodar, vidimo šest najvišjih sodišč, ki predstavljajo vse kaj druzega kot pa v ustavi določeno enotno sodstvo. Pa poglejmo parlament, tega poleg kralja najvišjega predstavitelja ljudske volje in države. Res, da sedi v njem kakih 140 poslancev enotne stranke in smotrenih ciljev, toda to še ne pomeni delavne ustvarjajoče večine, ker poleg teh 140 poslancev radikalne stranke sedi 175 poslancev, razprtih in razdeljenih v najrazličnejše grupe in grupice, od katerih vsaka gleda le polje okrog svojega provincijonalnega plota, ne vidi in ne briga se pa za interese celotne države ter ne presoja okoliščin iz višjega, vsedržavnega, morda tudi evropskega vidika. Večina teh poslancev se je dočepalo svojega mesta le z demagogijo, to je laskanjem inštinktom in ozki sebičnosti svojih volilcev v določenem okraju ter se trese za težko priborjeni man-datek kot kmet za težko pridobljeni grunt. Ker se pri poslancu ne gleda na drugo kot število krogljic, je v povojni atmosferi in demagogiji lokalnih patronov vspelo številnim kandidatom, da so postali poslanci in morda tudi visoki državni fukcijonarji, dasi jim manjkajo vsi stvarni in osebni predpogoji za pravno, upravno in gospodarsko urejanje in vodstvo države. Še danes obstojajo v parlamentu grupe, ki smatrajo državo kot ono tujca, ne za skupno zadrugo, skupno posest in hišo, ampak kot svoje dni pod tujcem, za eksplo-atacijski objekt za svoje volilce, katerim je treba metati kosti iz težko obložene državne mize in za katere se med posameznimi grupami vrši konkurenca. Oni ne smatrajo parlamenta za skupno državno delavnico in kovačnico duševnih sil v prid države, ampak le za sredstvo, s katerim se ohranjuje naklo-
njenost volilcev svojega okraja ali svoje stranke. Vsled tega naravno taki poslanci tudi nimajo smisla za vsedržavne potrebe in zato še danes niso vstvarjeni predpogoji skupnega vsedržavnega gospodarskega telesa, to je skupni sodni in upravni zakoni. In ker pomeni poslanski mandat tudi lep vir dohodkov ter vzgledno socijalno stališče, je treba, ako se ne cedi iz državne mize sam med in mleko za nje, tudi z drugimi sredstvi držati volilstvo skupaj: s podžiganjem verskih in plemenskih strastij, s podpiranjem izključnega provincijalizma in separatizma, z zabavljanjem na isto državno upravo, katero voditi bi morali isti poslanci ter vstvarjajo s tem tudi mučno atmosfero neenotnosti v narodu, nezaupanje do lastne države in s tem tudi nevarnost za razpoloženje za nekako inštinktivno iskanje novih potov iz tega nezadovoljstva v provinci.
Verno sliko tega nezrelega in nedostojnega početja daje naše provincijalno časopisje, ki je poleg osebne propagande s shodi glavni steber in sredstvo za pridržavanje volilcev nesposobnim podeželskim političnim formacijam.
Naloga pozitivnih ustvarjajočih vsedržavnih strank je pri tem položaju, da odstrani te razdirajoče grupe in elemente iz javnega življenja, predvsem da jih izloči kot političen faktor ali da stisne njih vpliv v javnosti na minimum, pri tem pa da ojači pozitivne sile.
To delo se vrši s polno paro. Pa tudi z vspehom; najhujšim razdiračem in voditeljem razdiralnih negativnih grup so danes izruvani zobje. Politični zobozdravniki derejo take zobe tudi v mehkih foteljih, magari ministerskih. Cilj je, da se zruši žalostna dedščina preteklosti in da se istočasno ubira vse pozitivne sile za predstoječe nujno skupno delo v parlamentu in izven njega, da pridemo tako že enkrat ven iz večnih prepirov in smešnih prepirčkov na prosto polje smotrenegavelikopoteznegaustvar-janja moderne države. Za to delo in cilj pa je treba železnih živcev in angeljskega potrpljenja, ne samo voditeljev, ampak tudi volilcev in davkoplačevalcev.
In na tej poti pomeni sedanja vlada Nikole Uzunoviča važno razdobje.	S.
Naša gospodarska kriza.
Pod tem napisom je priobčil zadnji „Trgovski tovariš", glasilo trgovskih nameščencev, zanimiv doslej najbolji članek o na-
stanku, razvoju in izhodu naše gospodarske krize. Zasluži, da ga našim bralcem v nekolikih potezah podamo.
Med- in povojna Evropa, poprej svetovna vladarica, je zašla v gospodarsko odvisnost Združenih severoameriških držav, ki tirjajo neizprosno po gotovih načrtih svoje dolgove, videč, da se dolžniki v gospodarskem popravljanju ne poslužujejo uspeh obetajočih me od in trošijo na škodo občega blago stanja in konsolidacije nadnormalno največji del svojih dohodkov. Vidijo torej slabo gospodarstvo in pripravo k nadaljnemu medsebojnemu uničevanju, kar mora privesti Evropo ob tla, kjer takorekoč že danes kleči. V to pa civilizirana Amerika noče prispevati in ne želi imeti deleža na evropski blaznosti. — V svoji odvisnosti od Amerike se preje vojujoča Evropa slabo počuti in ne more najti primernega znosljivega izhoda do zajezitve posledic tega stanja. Vendar pa je viden večji ali manjši trud in uspeh pri posameznih državah, kako se skušajo izviti iz nevarnega objema. — Med slovanskimi državami bo najprva Čehoslovaška, ki se bo rešila iz teh klešč, kot priznano ena najsolidnejših evropskih držav, druge so bolj od zadaj. V naši državi, ki je nastala iz več državnih tvorb v eno, kjer razmere še niso dospele do zdrave, zadovoljive konsolidacije, in kjer se iz raznih zaprek niti domačih zapletkov ne more mirnim potom razvozljati, so nastale posledice povojnosti pri pomanjkljivosti izkoriščanja naravnih bogastev naravnost neznosne. — Vsled tega neprijetno občutimo škodoželjne poglede Italije, Nemčije in celo Nemške Avstrije, ki so uravnale vsaj vsaka svojo upravo v red in normalno funkcijoniranje in imajo jamstvo za boljši izid iz vojnih posledic, nego ga je bilo sprva pričakovati. — Nemška in avstrijska republika ste v prvem redu z energičnimi socijalnim! ukrepi zadovoljili nižje sloje, zlasti jako in organizirano delavstvo, in zagotovile notranji mir in stop-njema priborile zgubljeno vpoštevanje sveta. Pri nas pa se je na socijalnem polju več grešilo nego popravilo. Odtod ni zadovoljnosti in je ne bo. Mir je za zdaj pripisovati le močni oboroženi sili in strogi zakonodaji ter miroljubnosti troedinega naroda, od katerega je slovenski del priznano najpotr-pežljivejši. Iz mnogih opustitev in napak ter strankarske brezglavosti se je pri nas vgnezdila trdovratno kriza, ki kliče po nujni sanaciji in ki se da ob nekoliki jačji eneržiji vlade kaj enostavno reševati. „Treba je dvig-
niti kupovno moč našega potrošača in prenehala bo notranja trgovinska, industrijska in obrtna kriza v državi. Dvignjeni konsum je zmanjšana kriza." — Tako „Trgovski tovariš". Kmet in delavec trdita podobno: „Ako imata kmet in delavec denar, ga imajo vsi!" — To je tudi resnica, ker sta oba najreelnejša odjemalca in najboljša plačnika, ako je denar pri hiši. Da pri nas ni tem neprilikam le vlada kriva, marveč predvsem direktni interesentje, ni treba globokega proučavanja. Proces duševne ločitve med bogatim in revnim, ki tišči v razkolje delodajalca in delojemalca na škodo obeh, ne dopušča premaganemu delavstvu, da si opomore nad vsakdanjo pičlo hrano. Delodajalec pa ne vidi, ali iz raznih zanj merodanjih razlogov ne prevdari opasnosti, ki daje bacile za splošno nezadovoljnost, iz katere pozneje brez velikih žrtev ne bo izhoda. K tej nezadovoljnosti prispeva mnogo davčni vijak, ki drži draginjo ali jo zvišava vzlic padanju vrednosti na višino, katere potrošač ne more zmagovati. Ako pomislimo, da pri kilogramu sladkorja dobiva država 5 Din na trošarini in uvozni carini, vidimo, da tudi država po svoje k današnji krizi prispeva. Dokler se ne ustvari pridnim in zmožnim ljudskim plastem življenske eksistence in se ne preneha ustvarjati z brezsrčnostjo delodajalca in nezadovoljstvom delojemalca bojnega stanja in preživljalne ter stanovanjske bede, bo šlo vse naše gospodarstvo navzdol do eksplozije, kjer delavec ne bo na gospodarjevi strani. To pa pomenja tudi njegov gospodarski polom. — V tem oziru Slovenija že od nekdaj občutno trpi. V trpljenju pa še nikdar ni kdo iskal, še manj pa našel zadovoljstva in blagostanja.
Ako jemljemo v pretres invalidsko vprašanje in zakonodajo, ne rabimo drugih pojasnil za vir ljudske nesreče in visokega neumevanja in nespretnosti. Tudi to vprašanje bi se dalo praktičnejše, cenejše in povoljneje takoj prvo leto osvobojenja izvesti in likvidirati.
Mrgoli raznovrstnih vprašanj, ki čakajo na železno, a pravično roko v svrho rešitve in približanja h konsolidaciji, katere današnji ljudje in parlament nikamor naprej ne premaknejo.	H.
Politične vesti.
Prijateljsko in zavezniško pogodbo sta te dni podpisali Jugoslavija in Grčija. Naši državi je zagotovljen prost pas v luki Solun v smislu svoječasne predvojne pogodbe med Srbijo in Grčijo, kar pomeni prost izhod naše države tudi na Egej-skomorje, v Levanto, Egipt itd. Prijateljska pogodba s Poljsko se podpiše začetkom septembra t. I. Z Madžarsko se vodijo pogajanja,. enako z republiko Avstrijo na širši podlagi kot je obstojala meddržavna pogodba med obema državama doslej. Enako z Nemčijo, Anglijo in Francijo. S tem je faktično vpeljana nova nota v našo zunanjo politiko, ki prekoračuje ozek okvir Male Antante, ki zasleduje le Specijalne regijonalne mejne cilje. Ta nepričakovana delavnost našega zunanjega, birokratično delujočega ministerstva je javnost prijetno iznenadila.
Začasno premirje se je doseglo med mehikansko državo, ki izvaja ustavna določila glede premoženja cerkva in njegove uprave tudi nasproti katolišKi cerkvi, in med mehikanskimi katoliškimi škofi. Nameravana meščanska vojna in revolucija proti „brezbožni" mehikanski vladi se je torej izjalovila.
Jedro spora je v tem, kdo bo upravljal cerkveno bogato premoženje, ali škofje s podrejenimi duhovniki kot je to bilo doslej in kot je to tudi pri nas, ali odbori iz vrst vernikov samih. Izgleda, da je prešla uprava iz rok škofov v roke vernikov, kot določa to mehikanska ustava.
Vojaška revolucija v Grški je odstranila dosedanjega diktatorja Pangalosa brez prelivanja krvi ter vzpostavila zopet venizeli-stični med vojno Srbiji prijazni režim. Lahko smo veseli, da so v naši državi taki pretresi nemogoči, za kar se imamo zahvaliti narodni svoji dinastiji in odlični discipliniranosti naše vojske.
Iz NRS.
Pri občinskih volitvah v Srbiji in Črnigori dne 15. t. m. je odnesla NRS veliko zmago. Dobila je 70% vseh občin in nad 60% vseh oddanih glasov, torej v vsakem oziru absolutno večino nad vsemi strankami. To razveseljivo sliko moti le okoliščina, da sta vsled nedisciplinirane ambicije prejšnjega podžupana beograjske občine Bobiča bili v Beogradu vloženi dve radikalni kandidatski listi, ki sta dobili 8600 glasov, ker pa sta bili razcepljeni je oficijelno radikalna lista dobila le 6300, demokratska pa 6500. Ker se dele mandati po listah in ne po strankah, je pripadlo dve tretjini mandatov demokratski listi in stranki in s tem je vsled razcepljenosti v radikalnih vrstah prešla beograjska občina navzlic večini radikalskih volilcev v roke Da-vidovičevih demokratov. Pribičevičevi demokrati so dobili le 700 glasov in so dobili en mandat, radikali oficielne liste 9, Bobič 2. Ker pride v parlamentu kmalu občinski volilni zakon na vrsto za celo državo, je pričakovati prihodnje leto občinskih volitev po celi državi. Beograjski radikali upajo, da bodo takrat pogreško z dne 15. avgusta t. 1. temeljito popravili.
Tedenske vesti.
Osebne vesti. Višji šolski inšpektor srednjih šol prof. Josip Wester v Ljubljani je vpo-kojen. Da izgubi naša šolska uprava takb odličnega šolnika strokovnjaka sredi njegovega vstvarjajočega dela in ga v najboljših moških letih pahne v nedelo, je vzrok radi-čevska površnost, s katero so radičevci kot imejitelji prosvetnega ministerstva v vladi sestavljali lani državni proračun. Pri tem so namreč prezrli, da srednje šole rabijo — nadzornike in niso postavili vsled tega njih plač v proračun. Zato je moral gospod višji šolski inšpektor in vseh sedem njegovih kolegov iz cele države v — penzijon. V sekakor jako smotreno upravljanje države in porabljanje davkoplačevalskega denarja 1 — Na Bledu so se mudili te dni pri N. V. Kralju, ministerski predsednik Nikola Uzu-novič, notranji minister Maksimovič, minister za šume in rude Dr. Ni kič. Kon-ferirali so o važnih vprašanjih zunanje politike (kolektivna nota Bolgariji, zveza z Grško, prijateljska pogodba z Grško in Poljsko, zasedanje Društva narodov) in notranje politike (občinske volitve v Črni gori in Srbiji, konferenca o tem, ali naj se obdrži sedanja vladna večina za jesensko-zimsko zasedanje skupščine, ali pa je že dozorel čas za novo plodovitejšo kombinacijo, premotritev načrtov o novih železniških progah, zlasti zveze Beograda s Splitom in pritegnitev Ohride in Debra k progi Beograd-Skoplje-Solun itd.). S tem postaja Bled via facti letna prestolnica
in središče državne politike. Od ministrov sta bila zlasti prisrčno sprejeta oba velika župana iz Ljubljane in Maribora, katerih odstop želi Radič in njegovi slovenski prijatelji, da bi zasedli njih mesta s svojimi partizani. Pa pravijo, da iz teh želj ne bo kruha. — Vpokojen je višji drž. živinozdravnik v Kočevju g. Franjo Martelanc, prestavljen iz Kočevja pa drž. živinozdravnik g. Franjo Gol j ar v Beograd kot ministerijalni tajnik. Čestitamo! Enako je prestavljen iz Kočevja v Št. Jurij pri Celju učitelj tukajšnje mestne osnovne šole gospod Simon Gorišek Z njegovo prestavitvijo izgubi kočevska učeča se mladina odličnega narodnega učitelja pravega čistega narodnega duha kot je v Kočevju edino na mestu. Z ozirom na vedno boljše množeče nemško učiteljstvo v okraju pričakujemo, da nam šolska uprava pošlje za nadomestek vsaj prikritega Nemca, ako že odkritega ne, vsekakor pa kaj mlačnega. Gospod Simon Girišek je tudi odličen godbenik in muzik, ki je z veliko vnemo poučeval mladino v godbi in muziki. Kdo bo nadaljeval? —
Sprememba posesti v Kočevju. Staro meščansko hišo št. 18-19 na Glavnem trgu v Kočevju je s celotnim posestvom, kot isto stoji in leži, kupil, kot čujemo, od dosedanjih lastnikov Dr. Ivan Sajovic, mestni župan in odvetnik v Kočevju. K posestvu spada tudi več stavbnih parcel v pomeriju mestne občine. Iskreno čestitamo!
Na državni realni gimnaziji v Kočevju, ki bo letos popolna, se prične šolsko leto 1926/27 z dnem 1. septembra. Vpisovanje učencev za 1. razred bo v četrtek dne 2. septembra od 8 do 10. ure, nakar se začno sprejemni izpiti. — Vpisovanje učencev v višje razrede (II.—Vlil.) bo v petek dne 3. septembra od 8. do 12. ure. Otvoritvena služba božja bo v soboto 4. septembra ob 8. uri v mestni župni cerkvi. Redni pouk se prične v ponedeljek 6. septembra ob 8. uri. Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vršili med 24. in 31. avgustom po sporedu, ki je objavljen na uradni deski. Ravnateljstvo.
Dijaški Dom Kočevje je z nakupom Venuševe palače podvojil svoje delovanje. Prenaredil je vse potrebno okrog hiše in v hiši. Ker je 15 sob za gojence, se bo lahko v večji meri vpoštevalo želje poedincev, zlasti tudi po oddeljenih sobah. Izjemoma se bo dovolilo, da lahko pripeljejo posamezniki s seboj posteljino in ev. tudi posteljo in drugo, toda le za separirane sobe. Vsi gojenci se pri vstopu podvržejo zdravniškemu pregledu. Malaričnih ali tuberkuloznih se ne bo spre-
IMT Ali ste te poravnali naročnino?
jelo. Pregleda hišni zdravnik. Zavod ima perice, šiviljo itd. v zavodu, ki imajo samo svoje špecijelne strokovne naloge. Obeduje itd. se skupno. Zaeno z gojenci obeduje eden od gospodov profesorjev iz pedagogičnega vodstva zavoda, ki pazi tudi na obliko in pravilnost. Pri zadnji odborovi seji 21. t. m., kjer so se določile modalitete vodstva in gospodarstva za šolsko leto 1926/27, se je sprejelo 18 dijakov gojencev deloma za znižano oskrbnino, deloma zastonj. Pedagogično vodstvo bo obstojalo iz treh ali štirih aktivnih profesorjev kočevske realne gimnazije, ki otvarja letos osmi razred. V obeh objektih bo letos prostora za ca. 100 gojencev. Dosedaj je prijavljenih nekaj nad 80. S tem zavodom so stariši, ki dajo svoje sinove v
ta inštitut, popolnoma razbremenjeni tako glede vzgoje kot glede študija svojih sinov, ker vso to skrb prevzame inštitut pod vodstvom gospodov profesorjev ter nadzorstvom društvenega odbora oziroma predsedstva. Kot znano je vodstvo zavoda v rokah znanih kočevskih Slovencev. Tako na primer sestoji predsedstvo iz mestnega župana in odvetnika Dr. Ivana Sajovica kot predsednika in ravnatelja državne realne gimnazije kočevske gospode Antona Burgarja kot podpredsednika, v odboru pa so prof. V oštar, prof. Dr. Ilc, veleindustrijalec A. Kajfež, sodni predstojnik svetnik Jerman, bančni ravnatelj R. G u 1 i č, prokurist 11 c, srezki nadzornik Betriani, odvetnik Dr. Št. Rajh itd. Po dosedanjih prijavah sodeč se bo zbral v Dijaškem Domu kočevskem letos naraščaj najboljše slovenske inteligence iz umstvenega in gospodarskega sveta. Zasesti je le še kakih 20 mest.
Volitve v Trgovsko in Obrtno zbornico se vrše dne 22. septembra t. 1. Kot vsaka, pa naj bo to še bolj gospodarska stvar, pri nas, nosijo seveda tudi te strogo stanovske volitve pečat divjega strankarstva, v katerem stojita na čelu obeh front „Slovenec" in „Jutro". Pod firmo, ki jo zagovarja „Slovenec", se je zbralo vse, kar je proti vodstvu in politiki SDS v Sloveniji, „Jutro" pa kontrira s stanovskimi organizacijami, ki bi morale postaviti kandidature v stanovskem smislu, v katerih organizacijah je vodstvo večinoma v rokah pristašev SDS. Tako nam tudi te gospodarske in stanovske volitve nudijo žalostno sliko slovenske in samoupravne nezrelostosti.
Glede volitev v Trgovsko in Obrtno zbornico ter NRS v volilnem okrožju Ljubljana-Novomesto Okrožni odbor NRS ni ničesar sklepal ter ima torej vsak član NRS v tem okrožju pri teh volitvah prosto roko.
Važno za vojne obveznike. Razglasitev razporeda se ima v smislu zakona o ustrojstvu vojske in izdanih naredb za srezko poglavarstvo Kočevje do 15. septembra t. 1. na določenih srezkih zboriščih ustmeno izvršiti in sicer:
na dan 29. avgusta 1.1. občin zborišča Rašica pri Turjaku,
na dan 5. septembra t. 1. občin zborišča Kočevje jugovshod Hauffov drevored, na dan 8. septembra t. 1. občin zborišča Žlebič pri Ribnici,
na dan 12. septembra 1.1. občin zborišča Kočevje severozahod, vila Lassi gozd pri cerkveni podružnici Korpus Kristi — vsakokrat točno ob 6. uri zjutraj.
Od razglasitve so izvzeti: rezervni oficirji, ki so prejeli pismena obvestila o svoji dodelitvi za slučaj mobilizacije,
vsi stalno in privremeno (začasno) nesposobni, kateri imajo tozadevna uverenja ali potrdila,
vsi ostali moški (vojni obvezniki) se mo-
rajo razglasitve v navedenih določenih dnevih brezpogojno udeležiti.
Kdor bi se ne odzval, ga bodo zadele v smislu vojaških predpisov stroge posledice.
Na letošnjih vojaških naborih za srez Kočevje je bilo potrjenih iz občine: Banja-loka (od 24) 4, Borovec (od 6) nihče, Briga (od 3) nihče, Črni potok (od 5) 2, Dane (od 13) 8, Dolenjavas (od 40) 16, Draga (od 12) 4, Fara (od 31) 15, Gora (od 13) 4, Gotenica (od 10) 3, Jurjeviča (od 16) 6, Knežjalipa (od 3) 2, Koprivnik (od 11) 4, mesto Kočevje (od 27) 9, Kočevska reka (od 7) 2, Kompolje (od 11) 1, Koče (od 5) nihče, Livold (od 12) 3, Loški potok (od 56) 16, Lužarji (od 19) 6, Mala-gora (od 12) 2, Mozelj (od 19) 8, Nemška-loka (od 4) 1, Novilazi (od 9) 5, Osilnica (od 37) 7, Podgora (od 19) 3, Polom (od 7) 4, Ribnica (od 46) 18, Rob (od 28) 11, Spodnji log (od 3) 1, Sodražica (od 56) 23, Stara cerkev (od 16) 8, Stari log (od 12) 4, Struge (od 13) 4, Sušje (od 11) 3, Sv. Gregor (od 47) 14, Trava (od 17) 8, Turjak (od 47) 18, Vel. Lašče (od 17) 8, Velike Poljane (od 11) 4, Videm (od 39) 14, Željne (od 19) 7 nabornikov.
Iz sodnega okraja Kočevje je bil, kar odseva iz gorenjih številk, naj slabši materijal in sicer izključno iz nemških občin, iz slovenskih pa iz Osilnice. Slaba rast, nerazvitost, tuberkuloza, obča slabost, zlasti slabokrvnost in gotove dedne bolezni naravnost grasirajo nad kočevarskim prebivalstvom. Nekaj krivde na tem je iskati gotovo tudi v medvojnem pomanjkanju in slabi prehrani. Vendar pa v primeri s slovenskimi občinami je le prevelika razlika rezultatov. Krivda leži v rasi.
Gospodje od komisije so bili uvidevni in dobrohotni, kar je napravilo ugoden vtis na vse, ki so nekdaj v Avstriji okušali visokost in nedostopnost vojaških oseb ob takih priložnostih.
Ako se prevdari, da so bili v logaškem okraju potrjeni vsi fantje, v radovljiškem 90 odstotkov itd., v nemškem kočevskem pa komaj 15 odst., potem seveda o enakosti krvnega davka ne more biti govora.
im^~ Ali ste že poravnali naročnino ?
Dopisi.
Kočevje. Pretekli teden se je poslovil od nas velezaslužni kočevski Slovenec in šolnik višješolski nadzornik g. Josip Novak z gospo soprogo. Odhaja na svoje posestvo v Št. Vid pri Stični, v svojo ožjo domovino. Dasi pristaš SLS, si je gospod višji šolski nadzornik umel pridobiti simpatije in spoštovanje celokupnega prebivalstva v okraju, brez razlike stranke ali narodnosti. Zlasti učiteljstvo, katero je kot kočevski okrajni šolski nadzornik vodil v najtežjih časih po sigurnih potih, ga spoštuje kot svojega očeta. Tudi kočevski Slovenci bodemo težko pogrešali njegove vedno stvarne, dobro prevdarjene nasvete ter njegovo v vsakem oziru absolutno zanesljivo delavnost in poštenost. To je po-vdaril na poslovilnem večeru poleg dekana Ferdinanda Erkerja zlasti tudi mestni župan
Dr. Sajovic, ki je v toplih poslovilnih besedah pokazal, kaj je bil gospod višješolski nadzbrnik kočevskim Slovencem s svojo tiho, vztrajno delavnostjo, želeč njemu in gospej soprogi v njegovem domačem Tuskulu še mnogo let, pa tudi, da naj ne pozabi na svoje številne kočevske prijatelje. Ginjen se je gospod višji šolski nadzornik zahvalil za počastitev in priznanje, zagotavljajoč, da spada kočevsko njegovo delovanje v najlepši del njegovega življenja.
Gospodu višjemu šol. nadzorniku želimo tudi mi v ožji njegovi domovini: Na mno-gaja ljeta 1
Trebnje. Imamo v dobrem spominu delovanje SLS in njenega poslanca za ribniško dolino g. Škulja v kočevskem okraju, za kar je dobil zaslužen okrc v slovenskem časopisju, v nemškem pa pohvalo. Ko se je nekoliko to poleglo, je 8. t. m. g. dr. Korošec v Trebnjem nastopil kot svoječasno dr. Šušteršič v imenu slovenskega naroda in govoril potrpežljivim ušesom o zadevah: Balkan balkanskim narodom, mi in Italija, vlada ne-delnosti, izseljevanje in agrarna reforma, za kmeta lepe besede, nekdaj in danes, vlada brez srca, volitve v trgovsko zbornico, mi in delavstvo, proti korupciji, za poštenje in načelnost, izenačenje davkov humbug, borba za avtonomijo, za slovensko fronto. Na koncu govora so bile govorjene pričakovane zmagoslavne besede, da je SLS stranka vsega slovenskega naroda, da kdor drži s Pucljem ali z radikali, slabi slovensko moč in SLS strelja v hrbet (kakor SLS kočevskim Slovencem), kdor pa cepi slovensko fronto, je izdajalec in očiten grešnik ter ga bo narod obsodil.
To nam je dolžnost sporočati s prošnjo za pojasnilo, v koliko velja ta govor v resnici za celo Slovenijo in v koliko za Trebnje in Kočevje. Nam se zdi, da niti sam g. dr. K. v tem ne more dati določnega pojasnila. To je bilo govorjeno s hromega stola le za one Trebanjce, kateri komaj razločujejo vo-livne skrinjice. Ako hoče g. dr. K. oziroma SLS voditi slovensko politiko in Slovence, kakor je nje dolžnost, in ako hoče priprego od svojih političnih nasprotnikov, bo morala ne s Trebnjem, nego s trebljenjem v lastnih vrstah v kratkem na pravem mestu pričeti. Za zbližanje slovenskih strank SLS dozdaj ni niti z mezincem zganila, ostale stranke — razun edine radikalne — pa tudi ne, zato ostane vse pri starem, kmet in delavec pa kolneta.	P.
Gospodarstvo.
Industrija obuće na Praškom Velikom Sajmu. Na Velikom Sajmu u Pragu (od 29. avgusta do 5. septembra o. g.) izlagati će korporativno industrija obuće u Čehoslovačkoj republici. Dotičnu ekspoziciju priredjuje Savez tvorničara obuće u Pragu kao jednu praktičnu vrst jubilea dvadesetgodišnjice svojega

Glavnica .	3,000.000 Din
Rezerve proti 700 000 „ Stanje vlog ca 20,000.000 „
Brzojavni nasl.: Merkantilna
Telefon interurban: Kočevje št. 3 - Ribnica št. 4.
MERKANTILNA BANKA
centrala KOČEVJE, podružnica RIBNICA
kupuje in prodaja dolarje in druge valute, vrednostne papirje, srečke itd. Izvršuje nakazila in vnovčenje v tu- in inozemstvu. Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča posla. Zveza z Ameriko.
Je dragevolje strankam na razpolago brezplačno z informacijami glede kateregakoli denarnega posla.
Obrestovanje vlog do dneva pologa do dneva dviga: brez odpovedi . . . 5% na 1 mesečno odpoved 6% na 3 mesečno odpoved 7 °/o na 6 mesečno odpoved 8 %
Rentni in invalidski davek plača banka sama.
Uradne ure: od Vat), do 12. pred-pol. in od 3. do 5. ure popoldne.
-g	-	kateregakoli denarnega posla.	r101-	^
postanka. Čehoslovačka industrija obuće je glasovita radi izvrsnog kvaliteta svojih produkata, njihove modernosti i jeftinoće. Ova industrija zaposluje preko 20.000 radnika u 90 velikih tvornica, ne gledajući na mala preduzeća. Godišnja produkcija iznosi preko 25 milijuna pari cipela te mogu tvornice ovu produkciju još znatno povisiti. Čehoslovačka obuća izvaža se u Austriju, Njemačku, Jugoslaviju, Rumunjsku, Poljsku, ali takodjer u Englesku i Francosku. Svi trgovci sa obućom upozoravaju se na ovu prigodu, kad mogu vidjeti na okupu ekspozicije najvećih čeho-slovačkih tvornica obuče. Uz ekspoziciju tvornica obuće biti če još ekspozicija kože te ekspozicija tvornica na obućarske potrepštine.
Ljubljanski velesejem — pokrajinska razstava
4.—13. septembra 1926.
„Ljubljana v jeseni". Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja.
in kulturnem življenju današnjega časa, se priredi tudi radio razstava, da se tako ugladi temu izumu pot v najširše kroge naroda. Radio aparat je dobrodošel prijatelj tako posamezniku, kakor družbam v dolgih zimskih večerih. Na pokrajinski razstavi pa bode tudi zastopana naša industrija, trgovina in obrt z vsemi predmeti, ki pridejo v poštev za jesensko in zimsko sezijo. V splošnem bo ta razstava nudila vsakemu posamezniku toliko zanimivega, poučnega in koristnega, da bi ne smelo biti nikogar, ki je ne bi poselil. Legitimacija, s katero je zvezan poljuben vstop v vse razstave in polovična vožnja na železnici, stane 30 Din in se nahaja že v prodaji, pri vseh večjih denarnih zavodih, trgovskih in tujskoprometnih ustanovah, pri župnih uradih in županstvih ter pri podružnicah Kmetijske družbe za Slovenijo. Enkratni ogled razstave stane 10 Din in se bodo vstopnice dobile pri vhodih na razstavo.
P. t. potnikom in posetnikom Kočevja ter cenj. meščanstvu se priporoča
HOTEL „TRST", Kočevje
Prvovrstna kuhinja.	Najboljša vina.
Sobe za tujca. — Avtogaraža.
J. Klemenčič
hotelir.
Anton Bizjak, čevljarska delavnica Borovnica
izdeluje in oddaja svoje čevljarske izdelke zlast moško trpežno obutev najceneje.
Izdaja za konzorcij in urejuje Pavle Homan, Kočevje. Tiskarna J. Pavliček, Kočevje.
Kmetijska razstava,
Vrtnarska razstava,
Umetniška razstava,
Higijenska razstava,
Radio-razstava,
Automobilska razstava,
Industrijski proizvodi.
5. septembra: Razstava plemenskih konj.
8. in 9. sept.: Mednarodna razstava psov. Legitimacija, ki velja Din 30 upravičuje do polovične vožnje na osebnih in brzovlakih. Dobi se v denarnih zavodih, kmetijskih in tujskoprometnih organizacijah itd.
Največja razstava v državi. Oglejte si jol
Pokrajinska razstava „Ljubljana v jeseni", ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. septembra 1926 bo zelo pestra in zanimiva. Obsegala bo Specijalne razstave kmetijstva, vrtnarstva, umetnosti, higijene, automobilov, radio aparatov in potrebščin ter industrijskih proizvodov. 5. septembra se priredi obsežna razstava plemenskih konj, 8. in 9. septembra pa mednarodna razstava psov, kjer bo razstavljenih preko 700 najlepših živali. Kmetijska razstava bo med drugim obsegala tudi mlekarstvo in sirarstvo, pri čemur sodeluje 26 mle-karen ozr. siraren iz Slovenije. Obratovala bo ves čas razstave tudi moderna mlekarna v polnem obsegu. Dalje bodo tu razstavljena buteljska vina, preko 40 različnih vrst iz vseh slovenskih vinorodnih goric, in bodo vina občinstvu po kozarcih kot pokušnja na razpolago. Kmetijski stroji in orodje bo zanimalo gotovo vsakega našega gospodarja. Na razstavi bo prišlo do veljave tudi naše umetno vrtnarstvo. Vrtnarska razstava bo prvič prirejena v tako velikem obsegu. Nadvse zanimiva bo umetniška razstava, kjer bodo postavljena na Ogled novejša dela skoro vseh slovenskih upodabljajočih umetnikov. Mnogo poučnega bo nudila higijenska razstava, ki bo za to priliko popolnoma preurejena in povečana. Automobilska razstava ima namen interesentom nazorno predočiti najmodernejše tipe automobilov. Z ozirom na vse večji pomen, ki ga zavzema radio v gospodarskem
"/'Tv
"'/Tf1
ZOBNI ATELJE
BORIS BAN, Kočevje
vis a vis župne cerkve, hiša tvrdke Peter Petsche
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. — Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.
—-	CENE IN DELO BREZ KONKURENCE! .
"7i\^
-4^
Pozori	Pozor!
Poljedelci in obrtniki!
Brezkonkurenčno si nabavite Vaše potrebščine, kakor: železo, pločevino, žičnike, žico, štedilnike, razno kovaško, ključavničarsko, mizarsko in drugo obrtniško ter poljedelsko orodje, barve, razne lake, bencin, olje, firnež itd. Poljedelski stroji, razni plugi, brane, slamoreznice, mlatilnice, čistilnice pri stari na novo urejeni tvrdki
Fr. Gdderer nasl. FR. HUBER, Kočevje.
Zaloga najboljšega cementa in	Zaloga smodnika in vseh drugih
drugih stavbenih potrebščin.	lovskih potrebščin.
DIJAŠKI DOM
KOČEVJE.
Največji tovrstni internat Jugoslavije.
Prvovrsten internat za srednješolsko učečo se mladino pod pedagogičnim vodstvom in nadzorstvom aktivnih srednješolskih
profesorjev.
Krasna igrišča. — Smrekovi gozdovi. — Lastni vrtovi. — Lastna ekonomija.
Popolna prvovrstna oskrba.	Nizke cene.
—......—  ŠTEVILO MEST OMEJENO NA 120 GOJENCEV. ...........——
*
M
50L Mestna hranilnica v Kočevju
Stanje vlog dne 1. januarja 1926: Din 19,117.539’23
Obrestna mera za hranilne vloge (brez odbitka rentnega davka 5°/o. Obrestna mera za hipoteke 8°/o. Obrestna mera za menice 12%.
Uradni prostori so v Oradu Trg Kralja Petra Osvoboditelja.
Uradni dnevi vsak pondeljek in četrtek od 8. do 11. ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.