METODIČNI PRISPEVKI Darko Radinja ZA IMPLICITNO GEOGRAFIJO (Severna Evropa — primer komparativne metode v geografskem pouku) Za sedanja prizadevanja v ¡naši stroki je zna- čilno, da skušamo geografskemu pouku poiskati pravzaprav movo težišče. V vsebinskem pogledu je bistvo morda v tem, da skušamo napraviti najprej nekakšen izbor geografskega inventarja, geografskega dokumentarija. Izbor, ki naj zmanj- ša memorativmo funkcijo geografije, oziroma iz- bor, ki naj zagotovi interpretaciji geografskih dejstev, pojavov in procesov ustrezno vlogo. Skratka, vrednotenje geografskih pojavov in pro- cesov. njihovo razumevanje in osvetljevanje vzročnosti naj nudi pogoje za ustvarjanje sicer enostavnih, pa zato preglednejših in trdnejših kompleksnih geografskih predstav. Mogli bi reci. da želimo v geografski vzgoji podčrtati čedalje bolj njeno intelektualno funkcijo. Za tako izo- brazbeno in vzgojno funkcijo geografije so zlasti ustrezne učnovzgojne metode, ki jih predvideva tudi reformirani zvezni program za geografijo (seminarsko delo, skupinske vaje. aktivno delo učencev in podobno). Seveda ee morajo te sodobne tendence geo- grafske vzgoje zrcaliti najprej že v samem ečnem programu, kasneje pa predvsem tudi v učbenikih. S tem namenom posredujem osnutek podrob - nega učnega programa za geografijo Evrope ozi- roma za njen prvi del (Severna Ev ropa). V učnem programu postavljam v ospredje interpretacijo geografskih pojavov in procesov, predvsem pa osvetljevanje njihove vzročnosti in sosledja, torej čim večje težišče na implicitni geografiji. Ker želim, da bi ta osnutek sprožil širše razpravljanje, so nekatere stvari bolj nakazane, kot dokončno izdelane, marsikje kar v obliki tez. POLOŽAJ IN OZNAKA EVROPE Namesto konvencionalne omejitve Evrope pri- kazati stopnjo sorodnosti in njene povezanosti s sosedstvom. Zlasti pa prikazati postopno spremi- njanje njenih pr irodnogeograPskih potez proti celinskemu vzhodu in hkrati s tem osvetliti pro- blem prirodinih meja in omejitev v geografiji v obče, z istočasnim prikazom v loge državnopoli- t i činih razmejitev. Na drugi strani pa s Sredo- zemljem prikazati prirodnogeografsko enotnost tega prostora, ki združuje robne dele treh konti- nentov; vzporedno s tem nakazati zgodovinski razvoj pojma evropskega kontinenta in prestav - ljanje njegovega težišča. Posebej osvetliti SV Atlantik (kot intenzivno prometno ploskev, bo- gato ribiško področje, kot področje zalivskega toka oziroma pomembnega klimatskega središča z vremenskimi akcijskimi centri itd.) kot močan integralni del Evrope. OSNOVNA PP.1RODNOGEOGRAFSKA KARAKTERISTIKA EVROPE Ta naj se podaja z vzporednim družbenogeo- grafskim vrednotenjem prirodnogeografskih po- tez. — Podčrtati velja zlasti ugodino lego Evrope v okviru klimatov; njen ugodni središčni položaj na kopni pohiti oziroma zemeljski obli; pestrost geološko-petrografske zgradbe tal s karakteristiko zemeljskega bogastva in enostranskim energetskim bogastvom; intenzivnost makro- in mikrorazčle- njenosti. izraziti medmorski položaj Evrope. Pou- dariti pa velja tudi ugodno hipsografsko razmerje evropskega površja in osvetliti hkrati intenzivnost centripetalnih vremenskih in podnebnih vplivov sosedstva, zlasti zaradi reliefne prezračenosti v vzporedniški smeri in intenzivnosti v prepletanju atlantskih in celinskih vplivov (primerjava s Sev. Ameriko). Osvetliti pestrost rečnih režimov kot rezultat podnebne in reliefne raznolikosti. Vred- notenje rečne mreže za promet, hidroenergetsko izrabo itd. Podčrtati vegetacijsko in pedološko pestrost Evrope. Osvetliti različne stopnje in oblike preoblikovanja prirodne pokrajine v Evropi. It \ZDELITEV EVROPE Oznaka geografskih makroregij Evrope in nji- hovih osnovnih potez oziroma razlik. Pri zonalni oziroma regionalni razdelitvi Evrope podčrtati dvojno usmerjenost, dvojno lice posameznih de- lov kontinenta in s tem opozoriti na možnost različne razdelitve Evrope. — Severna Evropa (Baltiška Evropa. Atlantska Evropa (Zahodna Evropa) itd. SEVERNA EVROPA Osvetliti družbenogeografske značilnosti Fe- noskandije z Baltikom iz prirodnogeografskih po- tez tega prostora v celoti. Poudariti na primer neugodno severno lego, toda korigirano z na- morskim značajem oziroma zalivskim tokom in razčlenjenostjo tega dela Evrope. Zemeljsko bo- gastvo teh dežel v luči njihove geološke karakte- ristike. Podčrtati reliefno usmerjenost ter dvoje jeder severne Evrope (atlantsko in baltiško), ki sta podkrepljeni tudi z ostalimi prirodnogeograf- skimi razlikami, na primer z razlikami v površju, podnebju, vodovju, vegetaciji in podobno. Se- verna Evropa — tipična glacialna pokrajina (po- liranost reliefa, reliefne stopnje, fjordi). Osvetliti zvezo med prepoglobljenostjo reliefa in hidro- grafijo (hidroenergija!); zvezo med reliefnimi stopnjami in vegetacijo (gozd); med jezeri oziro- ma močvirji in šoto; med morenami, fluvioglaci- 17 alnim gradivom, podnebjem in podzolom; med pradolinami in prometnimi potmi itd. V sintezi prirodnogeografske oznake podčrtati, da je kljub ¡neugodnim prirodnim pogojem ustvarjeno tu solidno gospodarstvo, z visoko stop- njo civilizacije in kulture, ki je organizirano v vitalnih, ¡naprednih državnih organizmih. Osve- tliti socialistične poteze v družbeni ureditvi skan- dinavskih dežel. Hkrati pa opozoriti, da je civili- zacija razmeroma pozno posegla v ta del Evrope — zlasti kot primer, na kakšni stopnji tehnič- nega ¡napredka so taki posegi uspešni in dovolj intenzivni: primerjava z laponskim načinom živ- ljenja in gospodarstva (odrinjeno staro ljudstvo — primerjava z drugimi starimi ljudstvi). Intenzivnost prilagoditv e človeka in gospodar- skega izrabljanja pokrajine, ilustrirati na primer z redko naseljenostjo, obmorsko konoantriranostjo prebivalstva in njegovo poklicno strukturo (delež prebivalstva, kinineposred.no, odvisno od agrarnih tal in podobno). Sploh prikazati način življenja \ severnih krajih. Pomen mednarodne trgovine in prometa za gospodarstvo teh dežel (SAS). Nara- ščajoča vloga severne Evrope v nanovo se razvija- jočem „ortodromnem" zračnem prometu. Pomen tega prostora za ostalo Evropo. Intenzivno sode- lovanje oziroma sploh odnos severnoevropsk ih dežel do mednarodnega živ ljenja in OZN osvetliti v luči njihove gospodarske strukture. Države (Norveško, Švedsko, Finsko) obdelati hkrati, komparativno in s poudarjanjem razlik Poiskati najprej na primer sorodne poteze, bo- disixglede na njihovo obsežnost in redko naselje- nost, meridionalno usmerjenost ozemlja pa lede- niški relief in hidroenergijo, gozdnatost, obmor- sko konoentriranost prebivalstv a (lega in funkcija prestolnic). Najti sorodnosti v gospodarskem te- žišču na jugu teh dežel, dalje sorodnosti med Mirko Avsenak Ker je metodika trdo vsakdanje delo v našem šolskem življenju, kjer so na videz najbolj ne- znatne stvari pogosto najvažnejše, si oglejmo tokrat nekaj takega iz izkušenj pridobljenega drobiža. Do orientacije prihaja naš tehnični čas skoraj izključno samo s kompasom. Ta splošna praksa ne sme ostati v šoli princip, ker mora tudi geo- grafija vzgajati čut za naravo, če že ne drugače, vsaj s tem, da otroke opozarja, kako so na dnu vse tehnike vendarle zopet naravne sile. Pogosto se zgodi, da ni pri roki kompasa (dostikrat ga sploh na šoli ni!). Kako učencem vseeno pokazati orientacijo na podlagi zemeljskega magnetizma z mnogo bolj preprostimi sredstvi kakor je še tako navaden kompas ? 2e nekajkrat sem uprizoril zadrego med di- jaki s tem, da sem izjavil po prihodu v razred, kjer bi moral razlagati to snov, da nimam kom- nekaterimi industrijskimi panogami, pa sorod- nosti, ki izvirajo iz zgodovinske preteklosti in podobno. i Na drugi strani osvetliti in poudariti razlike. Opozoriti na primer na sorodnost Norveške z atlantsko Evropo in njenim izrazito pomorskim značajem (obsežna in specialna mornarica, ribo- lov, ribe kot industrijska surovina). Pri Švedski podčrtati njene regije: „atlantski jug", ..finsko pojezerje". „norveški sever". Pomen švedskega gozda in železove rude, švedskega zračnega pro- meta in intenzivnosti lesne industrije (papir, ce- luloza, montažne hiše, vžigalice in podobno). — Finska in njeni problemi politično-geogralskcga položaja, prometna odmaknjenost dežele in njeno gospodarstvo. Značilnosti gozdne pokrajine na Švedskem in Finskem ter letni ritem življenja v zvezi z izrabo gozda. Danska — primer majhne države s pomemb- nim mednarodnim položajem (ventil Baltika, most iz srednje v severno Evropo). Spreminjajoči se položaj Danske v preteklosti (spreminjanje eko- loških pogojev Baltika, propad llanze. Ki e Is k i prekop). Prometni položaj v luči trgovine in po- morstva. Danska — ti[> agrarno-kapitalistične dr- žave s posebno obliko (zadružništvo). Osnovni regiji (otoška in polotoška Danska) in težišče v otoški Danski. Islandija -— njene skupne poteze z atlantsko in severno Fvropo. Naraščajoči pomen njene pro- metne vloge in strateškega položaja (tudi za pri- mer, kako se z razvojem tehnike in mednarodnih spremenil) prevrednoti položaj posameznih dežel) z vidnimi učinki v gospodarski poživitvi dežele, (ieotermični pojavi na Islandiji in njih gospo- darska izraba (primerjava z ustreznimi deželami: Nova Zelandija in podobno). Islandski ribolov in teritorialne vode. pasa s sabo, da ga sploh ni na šoli ali kaj po- dobnega. Nato sem se pa „spomnil", da ga lahko napravim kar sam. Niso mi verjeli — pa sem potegnil iz žepa močan magnet, izza zavihka pa večjo šivanko ter jo pred njihovimi očmi na- magnetil. Nato sem vzel navadno skodelico z vodo, položil košček lesa (morda dno škatle za vžigalice) na sredo vodne površine, na ta leseni, splav pa iglo. (Posoda ne sme biti preozka, ker sicer vzboklost površine potisne splavček k robu posode, kjer postane negiben). Otroci so zijali, ko se je začela igla in z njo vred splav v rteti sem in tja ter se je nazadnje ustavil v določeni legi oziroma smeri. Po spominu iz prejšnjih ur (ori- entacija po soncu!) so v en glas ugotovili, da kaže igla skoraj natančno proti severu. .Mimo- grede sem približal speči igli magnet, da je začela divje plesati in siliti k njemu. S tem sem jim pokazal, da jo tudi v njeni mirni legi privlači Metodični drobci 18