Leto 4 MINNESOTSKI ZVON HEBKUAR - SVEČAN Štev. 2 MESEČNIK ZA SLOVENSKO MLADINO * Za uredništvo: Za upravo: Franci Medved Anica Krulc Albin Medved Zaatopnik v Clevelandu: Marijan Kosem 794 s. 154 St. Cleveland 10, Ohio Vsebina; 0 prazniku in mesecu luči (Rev. Jože Vovk) .17 0 materinem jeziku: Franc Erjavec (gdč. Lojzka Verbič) ....-..^^.20 Sveta podoba v Luccl (S. Lagerloff - gdč. Verbič).........21 Grla s mladine: Nagrada obnovljena. 23 Na ledu (Pavla Bajda)... 24 Pismo iz N. Dakote (Nežka Kraljič) ..24 Požar (Peter Fishinger) .. 25 Druga uganka odpravljena, huda zanka nastavljena (P. Bernard Ambrožič OFf)........26 Nova uganka (1. Bernard Ambrožič OFM) .. ...28 J&i sijoni: Ali že veste? .......28 Slovenski misijonarji .. 29 Božje in človeško delo pri ustanovitvi družbe za širjenje svete vere .. -30 Prigode nagajivega Bobi ja.. ..31 ***************** Naslov} Naročnina: MINNESOTSKI ZVON Celoletna $1.50 3ox 563 ? Biwabik, Minn. Polletna $1.00 čujno z našim Gospodom v sv* Obhajilu, da nam bo bolj in bolj razsvetlil dušo v posvečujoči milosti in potem bo srečni in veslo tudi naše zadnje srečanje z Gospodom, ko nas bo k sebi vabil: Prav dobri ia zvesti hlapec.. .pojdi v veselje.’" Poznate in radi pojete pesem: "Lepa si, lepa si roža Marija", povedal vam bom še zadnjo kitico te pesni, ki je najbrž ne znate, pa je lepa in pomenljiva. Takole poje: Zdaj pa mi hočemo pesem skleniti, Tebe, Marija, prav lepo prositi, k' bomo držali v rokah luč, pridi Marija na pomoč: In se ponovi: dolga bo raj-a, temna noč pridi Marija na pomoči - C.NJ - Na svojem službenem mestu na Brezovici pri Ljubljani mi je re¬ kel nekega dne šolski upravitelj; "Danes ste se učili o žabah, sem poslušal spodaj na vrtu. Pa Brjavčev sestavek o žabah ste brali, on zna res zanimivo opisati žabje življenje v mlaki. Tudi tu je mnogo mlak in žab in časih boste lahko šli z nami lovit žabe." Nekega dne pravi upraviteljeva žena; "Post je in tako rada bi pripravila žabe za večerjo. Pojdimo pogledat zanje." Pa smo šli. Na tihem sem aelela, da ne bi nobene vloviia, pa upravitelj je dal V3aki izmed na§u dolgo leskovo palico s trnekom in prav hitro smo jih nalovili. Seveda jedia jih pa nisem, niti drugih nisem mogla gledati, ko so jih jedli. Danes vam bom povedala nekaj o možu, ki je ljubil naravo in spidal toliko lepega. FRAP je bil rojen 1. 183^ v Ljubljani in je umrl 1. 1887 v Gorici. Po poklicu je bil profesor prirodoslovja. Pisal je prirodopisne sestavke, slike iz narave, posebno iz živlastva, potopise in pove¬ sti. Najboljši so ngegovi orisi živali v knjigi "Domače in tuje živali v podobah." Izmed povesti sta še danes cenjeni - Hudo bre¬ zno - in - Ni vse zlato, kar se svet:.- . Lrjavec je pisal orise. Oris je zanimivejši od omisa. V njem pove pisatelj o žival¬ ih vse, kar je zanje važno in značilno. Tega pa ne opisuje dolgo¬ vezno in suhoparnotemveč oriše žival pri njenem delu, zabavi, sredi življenja, v stiku s človekom, v boju pred sovražnikom. Tako nam Brjavec zanimivo oriše ježa - ponočnjaka, ki hodi na lov, ko je sonce že davno zatonilo za gorami. Takoj pove, kako je prikoracal ispod grmičja in ga opiše. Obenem že vemo, kaj mu služi v hrano: d;: lovi miši, masrtinčke kuščarje, kače, črve, polže, pa še ščurkov se loti, četudi mu skušajo ubežati. Zanimivo pripove¬ dovanje, kako si znaša posteljo za zimovanje, bodice mu tako dobro služijo. Omenja, kako se ježi pripravijo hiše, da so v veliko ko¬ rist gospodarjem po vrtovih. Pred sovražniki se brani z bodicami, vendar pripoveduje Erja¬ vec, kako ga zna pltkana lisica prevarati. Oris je res zanimiv in za ljubitelje narave so ^rjavčevi spi¬ si privlačni in zbujajo veselje do narave in stvarnika, ki ga hvali vsaka bilko, vsaka živallca ter mu pojo hvalo in slavo drobni ptič¬ ki. SE L MA LA^ERLOFF jiVEHA P©0 XDB/a (Nadaljevanje) poslov emia LOJZKA VHA&IC Komaj je cerkovnik odprl vrata, že sta hitela staral dva v cer¬ kev. Tu sta obstala, ker je bilo pretemno. Prav spredaj je mig¬ ljala lučka, pa vendar nista vedela, kako bi prišla tja, ne da bi zadela ob stebre. Žena bi bila skoro padla čez stopnice in je pre¬ strašena obstala na mestu. "Ljubi niz," je rekla. "To je pa res nesreča, saj dobro vem, da je sveta podoba tu v bližini, pa vendar ne roreva do nje v tej terr.il' "Počakaj nekaj minut, da se bodo najine oči privadile teni," je šepetal mož, ki je bil od svtosti kraja tako prevzet, da ni upal spregovoriti glasno«. V tem hipu se jima je zdelo, da se je drobna lučka spredaj razdelila na dvoje. Lna polovica je plaval sem in tja, in kamor je prišla, so se začele sveče prižigati ob lučki. Naenkrat je bi¬ lo vse razsvetljeno. "Oh, ljubi noš," je rekla žena, "po fc lej že nama prižigajo luči. Kmalu bova lahko pfišla do svete podobe." "Poglej, ljuba žena, cerkovnik nama je le bil naklonjen, če¬ tudi sva mislila, da je nejevoljen. Skozi zakristijo je prišel in prižgal luči, Le nekaj ne marera doumeti, zakaj se za ngju tako trudi. Dve, tri sveče bi vendar zadostovale, pa glej, ne le samo na glavnem oltarju, tudi v stranskih kapelah že gore luči." Vsa cerkev je žarela od luči. Ob misli na čudodelno podobo sta bila oba tako prevzeta, da nista več rezrnišljala o tem, zakaj in kako se je vse prižgalo. "i..o to oče se bo praznoval & od kakega svetnika, 11 je rekla starka. “Ha vsak način sem vesela, da gori toliko luči. Še enkrat bolj pobožno bom lahko molila, želim še to, da bi orgije igrale." Komaj je to spregovorila, ko se je zalisal lahki šum orgel¬ skih glasov. "Ne, to je pa že čudežno, danes se ti je izpolnilo še vse, kar si želela. In take lepo igrajo. Tako krasne godbe nisem čul niti v stolnici v Palermu." "Tako lepo je, da bi človemislil, angel igra," reče žena, "no,pa nekaj talcema bi megla pričakovati v tej cerkvi. Ko bi še dišalo po kadilu, potem bi še bolj la&ko mislila, da sem na svetem kraju." Komaj je spregovorila, ko je mož vzkliknil: "*li si že kda: vdihavala tako prijeten vonj? To je najžlahtnejše kadilo, skoro nt- nšm še nikdar vonjal prijetnejšega." Nikogar nista videla, da oi dvigal kadilnico, tudi na koru. ni nihče igral, pa saj tudi nista poizvedovala, odkod prihaja vse to» Živela sta samo v mislih na sv. podobo. Napotila sta se, da bi jo našla čim prej. Počasi sta stopala po glavnem vhodu. Ko sta prišla sredi cerkve, sta obstala, ker jima je prihajal nekdo nasproti. Ljubeznjlva gospa v novi obleki, zavita v rdeč plašč je stopala po cerkvi. Ha glavi je imela krono obloženo s kri¬ stali in žlahtnimi kamni ter težke dragocenosti okoli vrati in na r okah. Z najprijaznejšim smehljajem je pozdravila naša znanca in jih vprašala, kaj iščeta v cerkvi v tej pozni uri. "Visoko spoštovana gosjia Kraljica," je rekla žena prijazno, zakaj tako dobrega in lepega obličja ni še nikdar videla. "Midva, moj mož ir jaz sva prišla sem, da bi položila najin dar pred sv. por 1 : c-c Križan ga, ki mora biti tu nekje v cerkvi." P./.' tv..a . o - ca gospe vso Zgodbo i znova od srečanja z menihom pa do njunega prihoda v ceri©v. : je dobrohotno opazovala, zdelo pa se jima je, da je 1 raz vedno otožnejši. - 23 - "Oh, 11 je rekla, ko je poslušala to z & odbo, H ne vem, če se va¬ ma bo vajino upanje uresničilo, bojim se nasprotno, itedkokdar u- streče Bog takim željam. Vaša žalost bi bila lahko kazen, ki vama jo je Bog naložil morda za kak prestopek." (D a lje prihodnjič) Nagrado za spis, ki je bila razpisana v prejšnji številki, si je prislužil Peter Fishinger iz Chicage, 111- Petru častitamo in želimo, da bi se še kdaj oglasil. - o - Uredništvo MINNESOTSKEGA ZVONA bo spet dalo en dolar nagrade tistemu, ki bo poslal prvi prispevek za na¬ slednjo izdajo MINNESOTSKEGA ZVONA, Spis, opis, doživljaji, spomini, ali kaj podobnega mora biti dolgo za eno natipkano stran MINN. ZVONA. Za dolar se pa že izplača.' POHITI, Da DOLaR NE ODHITI' Uredništvo 'd.Z. Naslov: MINNESOTSKI ZVON Box 563 Biv/abik, Minn. Pavla Bajda l J Dragi prijatelji in naročniki MINNESOTSKEGA ZVONA. Dolgo časa je še od tega, ko sem zadnjikrat poslala moj spis za naš list. Upam, da mi vi zaradi tega ne boste preveč zamerili. Saj bi se ra¬ da oglasila bolj pogosto, le žal, da večkrat ne vem kaj naj napi¬ šem. Tokrat pa imam nekaj za vas. Ker je zima v Minnesoti huda, bo¬ ste razumeli, da imamo pravega ledu, - zimskega veselja otrok - v izobilju. Postavite sedaj drsalke na led, ki se šibijo pod mejo težo in večkrat tudi zaradi moje nerodnosti in boste dognali takoj zakaj sem se oprijela te^a športa s takim navdušenjem. V Elcorju, Iv;inn. nam je rudniška kompanija napravila drsališče na bivšem tenis igrišču. Tudi lično hišico so postavili ob njem, katera nam daje zavetje, ko lačna in kruta zima le pregloboko ugrizne v ušesa, roke, noge in tudi večkrat v smrkavi nosek. Poskrbeli so tudi za večerno razsvetljavo na tem prostorni. Imam še vedno stare drsalke, ki pa postajajo majhne, pa upam, da mi bo drugo leto sestrica kupila druge, drugače si bom pač mora¬ la njene izposoditi za vedno. Povedati vam moram, da se mi že obne¬ se nekaj umetnij na ledu; rada pa tudi priznam trde in nesrečne pad¬ ce, še posebno če rni spodleti kakšana umetna poteza. Gremo se tudi lovit, kar po angleško imenujemo "Pump-Pump Puli Awa 5 t". kad a grem na drsališče, samo ko bi smela še večkrat; pa zvečer ne smem - grem pa ob sobotah in ob nedeljah popoldne. Za zaključek: V Minnesoti bi lušno bilo, če ne bi b*lc mrzlo tako! kinot, 24. januarja 195 ^» DragiJ Poč O. jam Vam znesek $ 3 .. 00 za poravnavo naročnine MIMSSOTSKEG-A ZVOKA- Za minulo leto in uekoče. Novih naročnikov Vam pa ne morem nič pridobiti... . . N. Dakota je obsežna planjava razdeljena na dve Škofiji: Fargo in Bismarck - pod to spadamo mi. V celi škofiji pivimo samo štirje slovenski otroci. Imam dva brata Janka in Franceta ter sestro i.iarijo. Tako vidite da je nemogoče, Indijancev je pa še mnogo tukaj. Blizu mojega strica župnije je še Bertholdska indijanska reservacija. V šolan so tudi Indijanci, pa so prijazni. Prihajajo tudi k sveti maši. V tej reservaciji ima- j& tudi Katoliško cerkev. Kadar se pogovarjamo o Indijancih mi vedno pride na misel njihov zahrbtni način vojskovanja, katerega so prevze¬ li komunisti v starem kraju. V zadnjih treh letih pred odhodom v begunstvo* smo to dobro preizkusili, kajti nikoli nismo vedeli kdaj bo- domač Indijanec lok napel in puščico pognal v hrbet naših mož in fantov. Tukaj smo sami in smo zelo zadovoljni. Kratkočasi nas gramo¬ fon: plošče Romanja in Album božičnih in velikonočnih pesmi, potr¬ kavanje zvonov iz žalostne gore, katere imamo tako zelo radi, ker so sosedje naše rojstne župnije. Če Bog da, na svidenje na romanju ne. ameriških Brezjah. Ko smo še živeli v Avstriji v taborišču se je primeril ta-J.e dogodek? Bilo je sredi meseca avgusta. Poletna vročina v lesenih bara¬ kah je bila dvakrat hujša. Kaše taborišče je ležalo na desnem bre¬ gu reke kure pod strmimi hribi. Tik naših bornih barak, katerih strehe so bilo polite s črno smolo, je stala ponosna stavba z vsemi gospodarskimi poslopji nekega bogatega avstrijskega kmeta. Kaše begunsko življenje v barakah je potekalo v siromaštvu, a poleg nas pa je valovilo življenje udobnosti in bogastva v lepih poslopjih. Velikokrat sem od daleč zrl v te lepe prostore in si mislil: "Bla¬ gor ljudem, ki prebivajo tam in imajo svoj dom-mi pa smo brezdomci." Zdi se mi, da mi je hotel 3o & ob takih mislih takoj pokazati minlji¬ vost pozemskih stvari. Kek vroč popoldne hipoma zaslišim glas: Lepe pozdrave pošilja Nežka Kraljič Peter Fishinger: V "Gori, gori}" in še vidim, da vse hiti h posestniku na meji našega taborišča. Res, mogočni plameni so objemali gospodarska poslopja,. Grozno je bilo 'to videti in hipoma je bila tudi ponosna stavba v plamenih. Naše lesene barake so Dile kar razbeljene. Začeli smo celo iznašati svoje ubožno premoženje. Meni je bilo zelo hudo, a bratec je jokal na glas tako, da ga mama ni mogla potolažiti z no¬ beno stvarjo. Postalo pa je še hujše; veter je začel pihati v smer taborišča in videli smo plamene nagibati proti našim lesenim bara¬ kam. Obupen klic brezdomcev je nostal še dvakrat obupnejši; "Joj sedaj nam bodo zgorele še te lesene streha nad nami." No, dobri Dog se nas je usmilil in je ukazal vetru, ki je pogan¬ jal plamen proti barakam, da se je obrnil proč od nas. Tedaj je mogo$ni plamen butnil daleč doli po desnem bregu Pure in zajel v svoj ognjen objem še štiri druge hiše. Po dol a em trudu gasilcev je bil ogenj po s ašen. bedaj so v večernem mraku stale kakor pošas¬ ti, črne zoglene hige, ko se je že pred par urami igralo sonce na njihovih umith oknih. In glej, čudo, barake, rjave, lesene, s čr¬ no smolo polite, so ostale nepoškodovane. V eni iumed btirak smo imeli taboriščno kapelo in Najs^etejše v njej. Kairo smo se zahva¬ ljevali Njemu, ki se nas je usmilil in nam oi-ranil revno stanovanje. Od takrat naprej smo vsak verčer molili k sv. Florjanu, koj bratec in jaz sva bila žalostna, ko sva drugi dan gledala tisto črno podr¬ tijo. Parna pa nama je rekla: "Vidita, tako je tudi z dušo. Kako je lepa in vsa v sijaju, kadar je brez grelia, in potem kakšno je razdejanje v duši kader jo zajamejo plameni greha." Takrat sem na¬ zorno spoznal greh. Od tistega časa pri nas vsak večer pristavimo včerni molitvi še en očenaš z vzdihijajem: "bv» Florjan, obvaruj nas, časnega in večnega ognja..." Spošp.van? gcspod pater) Danes sem prejel prvo številko Minnesotskega zvona. Ko - 27 - sem vse lepo po vrsti prebral pa neaenkrat na koncu zagledam Vašo uganko. Hitro sem se je lotil. Ko sem jo drugič pre¬ bral sem si že zavihal rokave, in sem si mislil: tale uganka je pa zavita, ampak moram jo pogruntati. Vzel sem svinčnik in papir v roke in začel pisati imeni. Pa se mi je hipoma po¬ svetilo. Črke f, k, a, v imenu Štefka in Breakfast zopet iste Čke in začenm primerjati še ostale črke in sera prišel do te¬ ga, da imata obe imeni iste črke, ali ni res tako, gospod pa¬ ter? Ali sem prii uganil? Ce pa nisem, nisem jaz kriv, ampak pošta, ker sem šele danes 1. februarja prejel januarsko števil¬ ko. Ali boste še kdaj stavili uganke, jaz jih rad rešujem.' Vas lepo pozdravlja Andrej Pishinger. Chicago dne 1. februarja 195^» ****** Seveda je Andrej (kako, da so oavno Andreji tako brihtni.') do¬ bil obljubljeni tolar, ker je bil prvi. Hitro za tem pismo je prišlo zopet od Andreja Kregarja - žal, to pot je bil mož prepozen. Rešil je pa prav. Enako prepozno sta rešila uganko k. Kosem v Clevelandu in I ajda Tavčar v Universal, Pa. Še prej sem pa dobil naslednje pismo: Spoštovani p, Bernard OFMl Bral sem Vašo ug-anko v Minnesotskem zvonu št. 12. Zdi se mi neverjetno, da bi se mo & li pri zdravnikovih besedah spomni¬ ti, kaj je klicala Vaša sestrica, ko sta pasla Čado, kajti zdravnik ni besed črkov&l nazaj. Jaki Toni, dijak Hev/ York To je pa zanka, da sem se je skoraj ustrašil, i.oram se lotiti dela, da bom temu Tinijevemu neverniku primerno odgovoril. To bo dolga reč, se mi zdi. pričel bom v prihodnji štvilki, kako dolgo bo do konca, pa ne vem. Eno stran mi bo že dal urednik vsak mesec, tako upam. In toliko se zanesem na svojo zmožnost, da bo ob koncu spisa Jaki Toni postal iz nvernika - verniki ila svidenje,, JaltiLJ P. Bernard Ambrožič OPfc Šolarček je opisoval razgled, z visokega hriba. Na skalanatem ro¬ bu tam doli je videl vasico in vedel, da ec- j : pravi Kača. Hotel je povedati, da ima pripravno ime, ker je tam gotovo dosti kač. Pa je tako-le zapisal: DOLI NA ROBU V*S KaČE JL ČISTO TO, KaR JO VEŽE NA KAČE. Res, .nerodno povedano. Komaj, komaj zadostno.' Ampak če se za¬ gledaš v gornji stavek, boš iz njega razbral, kaj počne neki moža¬ kar, ki se piše - kako? In pa - kaj počne? Odgovor na naslov: p. Bernard Ambrožič Or i, 238 E. 19 th Street New York 3 , N.Y. Februar je mesec katoliškega tiska in & otovo je to tudi v zve z i z našim misijonskim tiskom. Za vse nas misijonske prijatel¬ je je to še posebno važno. Se bomo skušali nakratko malo -o tem porazgovoriti. Takole poročajo: Časopisje je osvojilo svet. Ono vlada banke, ruši vlade, dviga prosveto in kulture, vero in moralo in ju tudi gazi v prah. Vsekakor na eni strani dviga-gradi in zopet na drugi strani ruši in raz d ra. Časopisje je velesila in ako je - 29 - v dobrih rokah, blagor narodu, ali ako je v slabih rokah, gorje mu. Kakor časopisje piše, tako narod misli in č^ti. Komunistični časopisi širijo ideje svogega duha, kapitalistični branijo kapitan ližem, katoliški tisk pa širi, brani in utrjuje katoliška načela v življenju narodom in držav. Iz časopisov črpajo ljudje svoje znanje in se tudi po njem ravnajo. Dragi misijonski prijatelji ali se mi kaj zavedamo te preva- žne naloge, namreč kaj sami beremo in kak zgled s tem dajemo dru¬ gim,. Od nas mladih je odvismo,'; IS SLOVENSKIMI KNJIGAMI I Brezplačno in brezobvezno lahko dobite SEZNAk SLOVENSKIH KNJIG Pišite na naslov: pTr ZDEAVKO NOVAK \ M 184o 6 Neff Hoad Cleveland 19» Ohio TO Kdor naroči vsaj eno knjigo dobiva brezplačno list "SLCVENSka Knjiga v domovini vm tujin/ y/ ki prinaša članke o slovenski knjigi. MBWMS J M , ' • . . n iiiraiMEllis tIGfi KRT SLOV RmERJKRnCEV B *38 East 19 th Street New York 3 , N.Y. POŠILJAJTE PAKETE SOJINI DOMAČIM PREKO i 51 .iisiiLicifma; Ll QE ■ «. CFMH I HIIHE OllBf iiflESiOFKi S C€q AKO STE V ZADREGI GLEDE DARU, KI Ga ŽE* LITE POKLONITI ZA ROJSTNI DAN ALI MATE¬ RINSKI DAN ALI GOD ITD. SE OBRNITE NA 1 'jBRem ccra mi c s ’ UjpfS' — NASLOV: SVETLIČ, IGI 5 A So. 10 th St. /J MILTiAUKEE 4, .3ISC0NSIK ^ NUDIMO V ALT VSAKOVRSTNA DARILA, UMETNI—. O* ŠKG IZVRŠENA V KERArIČNI IN PORCELANSKI TEMI KI: KOT VAZS, BONBONI JERE, OB¬ TEŽI LNIEB, PEPELNIKE, FIGURINE, OKRA¬ SNE KROŽNIKE, itd. Ka ZAHTEVO IZVRŠI¬ MO TUDI PRILOŽNOSTNA POSVETILA. AKO NAROČITE PRI 1US STE La- HKO BREZ SKRBI, DA BI V^Š OBDAROVANEC PREDMET ŽE IMEL, KER IZVRŠUJEMO VSE DOMA PO LaoTNI ZAMIbLI. PIŠITE ŠE DaHES PO CENIK! V J