Uredništvo io opparaistro:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja r pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z «redniktvom se more govoriti nrk dan od 11.—12. ure dopolcL
Telefon it 113.
Baročnim listo;		
Celo leto		12	h
Pol leta	,	6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 &.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
At. 97.
Maribor, dne 18. avgusta 1911.
Letnik lil.
Cesarjev rojstni dan.
Danes praznuje naš presvetli vladar svoj rojstni dan, svojo edeninosemdesetletnico. Visoka, častitljiva starost je to, in vsakdo mora s spoštovanjem občudovati moža, ki že 63, leto vodi usodo habsburške monarhije, Ce se samo za hip zamislimo y to dolgo dobo, se porajajo pred našimi duševnimi očmi kaj pestre slike. Viharji revolucije so pretresali do takrat Še absolutistično državo, ko je zasedel 181etni Franc 'Jožef I. prestol svojih pradedov, in danes živimo v demokratični, ustavni državi, s splošno in enako volilno pravico. Čeprav mora nam Slovanom siliti marsikatera. bridka na jezik, kajti par, 19'. osnovnega državnega zakona obstoji samo na papirju, vendar moramo priznati, da je doba vladanja cesarja Franca Jožefa epohalnega pomena za našo monarhijo. Iz reakcionarne, absolutne države, se je izcimila pomlajena, življenja-polna velesila, ki sicer v svetovnem koncertu ne igra ravno vodilne vloge, katera pa kaže voljo do življenja in Udejstvovanja.
In kakor je bilo zunanje, politično življenje sedaj edeninosemdesetletnega starčka živahno, polno iz-prememb, mnogokrat viharno, tako je bilo tudi njegovo zasebno življenje zelo, zelo razburkano, in usoda ni prizanašala s svojimi udarci.
Kljub' vsem tem razburljivostim in silnemu valovanju vidimo danes sivolasega vladarja še vedno čilega in zdravega, V zadnjih mesecih so sicer neko-likokrat prihajala vznemirljiva poročila s cesarskih dvorcev, zlasti v Času, ko je bival cesar v Gödölle, je sledila ena senzacije željna vest 'drugi, vendar obhaja danes visoki jubilar svoj rojstni dan krepak na duhu in telesu. Ne vidi še, da mu leze že deveti križ na ramena.
Mi Slovenci smo od nekdaj udani podaniki avstrijske države. Marsikatero bojno polje je prepojeno s krvjo slovenskih fantov, ki so branili državo, vero in kulturo. Pri vsem tem se ne ravna z nami, kakor bi se moralo. Vrsta naših tožb je nepregledna in mar-
P ODLI8TEK.
Iz ptičje perspektive.
Recimo, da človek ne ve ničesar, e čemur bi si pregnal dolgčas. Tedaj mu ne preostaja drugega, kot grizti si nohtove, ali pa stopiti k oknu in gledati tjekaj na dvorišče, kako kure razbrskavajo vlažno, črnkasto prst in kako ob deževnem Času curlja ruja-vo-umazana voda preko posamezniji kamenčkov, ter opazovati, kako se vzdiga dim iz začrnelih, razkopanih dimnikov sosednih hiš in bližnjih tovarn.
Vsakdanje, a vendar izredno zanimivo!
N,a večer pa, kadar se povračajo delavci in pa delavke od duhomornega svojega! dela iz tovarn, stopiš k drugemu okencu ter gledaš doli na cesto. Bleda, upala’ lica, vdrte oči, osinele ustnice, vmes pa drugi ljudje, tolstih, točno friziranih lic, v obleki prikrojeni po najnovejši modi. Nehote opaziš) ta kontrast. In kdo bi ne bil prijatelj kontrasta?
Tako sem slonel čestokrat na večer ob malem, razrovanem okencu v svoji sobi, visoko gori pod streho in zrl na mimošetajoce ljudi ter na mačke, sprehajajočih se po bližnjih strešnih slemenih. Zamislil sem se vsakokrat v raznovrstna razmotrivan-ja, najrajši, kakov bi moral biti svet, in kakov, žali-'bog, dandanes ni. Ali jaz nisem sentimentalen. Moje misli so hladne, trezne, brez iluzij, brez utopij. Čemu bi tudi bil fantast v današnjem praktičnem Času?
Pregloboko pa se v svojem razmejevanju nikdar ne potapljam; in mislim, da je prav tako. Življenje mi je sicer zagonetka, ali jaz se ne mučim ž njo. Trudijo naj se drugi ; jaz sem zadovoljen, če samo čitam, kako so jo drugi skušali rešiti, ali more» biti v restoici rešili.
Zdi se Mi» d* sem nepristranski gledalec, sedeč ri so ko gori mm «krajni galeriji ter sroi, kake j5a
sikaj bridko-sarkastičnega bi lahko zapisali, toda, nočemo motiti svečanega, razpoloženja in prinašamo sa-mo izraze svoje homagialne udanosti pred prestol častitljivega edeninosemdesetletnega vladarja,
*
* *
V Mariboru je danes ob 9, uri predpoldne cele-briral prevzvišeni knezoškof pontifikalno sv. mašo z zahvalno pesmijo. Udeležili so se je razni vojaški in civilni 'dostojanstveniki in mnogo ljudstva, V mestu imajo razna uradna poslopja in nekatere druge hiše izobešene zastave.
v
Čuvajmo slovenska veleposestva!
Mariborska okolica, 16. avgusta 1911.
Marsikoga je presenetil izid volitev za mariborski okrajni zastop iz skupine veleposestva. Da imamo Slovenci v mariborski okolici tako veliko število velikih posestnikov, ki plačujejo nad 120 K direktnega davka, to si niti Slovenci sami nismo predstavljali, še manj se je pa Nemcem o tem sanjalo. Dasirav-no je še do 30 Slovencev, ki imajo volilno pravico v tej skupini, ostalo doma, je vendar le borih 3do Oglasov manjkalo naši slovenski listi do zmage. Predstavljajmo si dalekosežni vpliv in pomen, ki bi ga imela zmaga slovenske liste v skupini veleposestva! V ptujskem, celjskem, konjiŠkem; slovenjebistriškem, gornje-radgonskem in rogaškem okraju ne more slovenska stranka priti tako blizu zmage, kakor se je ponujala nam dne 14, avgusta y. Mariboru.
Ta naša velika moralna zmaga, nas ne sme zazibati v samo navadne, vsakdanje navdušenosti nad našim uspehom. Računati moramo z bodočnostjo! Delati in pripravljati se moramo za uspešpo napredovanje, za zmago v tej skupini v, prihodnji dobi,
Vzgledujmo se pri nasprotnikih! Premotrimo nekoliko volilni imenik veleposestva. Mariborski nemški meščani so si že pred leti svoja veleposestva tako razdelili, da ima mož za-se volilno pravico in žena istotako. Pred volitvami pa še znajo nasprotniki volilno listo tako izreklamirati, da gotovo ne ostane noben Slovenec po „krivem“ vpisan, dočim kar mrgoli nem-
drugi ljudje — več ali manj spretni glumači — na odru igrajo starodavne, a vendar vedno nove burke in tragedije. Opazujem značaje, gledam, kako čestokrat goli slučaj nanese to 'ali ono, in neredkokedaj si zabeležim kak prizor v svojo beležnico. Ne vzradoste me niti najbolj stmešni, ne razžaloste ter ne ganejo niti najbolj tragični momenti. Vedno ostanem hladen, mrzel.
Ako bi bil dramatik, ne iskal bi snovi daleč o-krog sebe, niti bi ne stikal po pozabljenih srednjeveških letopisih. Odprl bi samo svoje zapiske in po vrsti načrtal bi Vam, kar sem videl ali Cul. Jaz ne vem, Če bi Vam igra ugajala. Morebiti bi Vam, morebiti tudi ne. No, to je naposled vseeno, vsaj jaz se, kakor rečeno, ne pečam z dramatiko. Dovolj mi je, ako samo zbiram dramatične snovi. Uporabijo naj jih 'drugi!
Evo Vam tedaj nekaj več ali manj dramatiških prizorov!
Na trgu pred hišo opazim skozi okno deset- do dvanajstletno dekletce. Obleka ji je uborna; v ročiei 'drži nekaj raztrganih knjig. Mrzlo je. in zrak, katerega izdihava, spreminja se v goste pare, ki ji zavijajo obrazek v prosojen zavoj. Pod nogami ji Škriplje sneg, ali čreveljčki so raztrgani in ne varujejo je mrazu,	>, j ,
Dekletce prihaja iz Šole počajtenih korakov. la 'daljave opazim, kako drhti mraza. Kako bi tudi ne, saj zebe celo mene v zakurjeni sobi. Izmučeni in turobni obrazek ji je višnjevkast. To je gotovo zaradi ostre burje. Ali meni se dekletce ne smili. Kako pač tudi? — Saj to je la igra, in jaz sem vendar nepristranski opazovaleo in hladno zrem raz galerijo doli na oder.
In zopet je večer, mrzel, zimski večer. žopet Škriplje sneg poÄ nogami, zopet slonim ob okencu v zakurjeni sobici in zrem venkaj na trg. Isti obrazi, isto kretanje. Vse Še vedao pri starem.
mi
Ških volilcev, od kojih nekateri pe gleštajo niti počenega groša, a so se dne 14. avgusta postavljali kot „veleposestniki“. Reklamacije drugokrat dobro izvršiti, vse naše spraviti na volišče, pa bo nemškemu Mi-heljnu odklenkala slava in sreča v mariborskem za-stopu.
Glavno pa je, ako hočemo, da bo nas Slovence spremljal uspeh pri naskokih na že trhlo nemško trdnjavo, da čuvamo in si odrapimo slovenska veleposestva! Koliko se tukaj greši! Več slovenskih občin je imelo Še do nedavno takozvane „gmajne“, to je skupno občinsko last, a vse se je moralo tekom časa razkosati, in s tem so izgubile občine volilno pravico v veleposestvu.
Največ veleposestnikov pa so nam ugonobili pre-kupci kmetij, .takozvani „mesarji kmečkih posestev“. Poglejmo samo v Slovenske gorice! Najlepše in naj-vecje kmetije so v zadnjih’ 10 letih šle pa drobne kose, s tem pa se je zmanjševalo tudi slovenske glasove v veleposestvu. Čudimo se le, da stari slovenski rodoljubi v našem Ökraju niso prišli že v prejšnjih volilnih dobah do zaključka, da bi se lahko z uspehom podali v ta volilni boj.
Omejiti se mora razkosavanje kmetij, saj je to že stara zahteva našega ljudstva. Slovensko ljudstvo ima edino tam od razkosavanja dobiček, kjer se začnejo trgati graščinska veleposestva. S to nakupljepo zemljo si zveča mali in srednji veleposestnik svoje zemljišče, nasprotno pa nastanejo na razkosanih kmetijah navadno sami kočarji. Omejiti pa se da razkosavanje veleposestev na mnogo načinov.
Postavodaja bi naj bila prvi pripomoček k temu, Gotovo bodo poslanci, ki zastopajo kmečke volil-ce, vedeli tekom Časa to važno zahtevo vdejstviti.
Naši rodoljubi, denarni zavodi, narodna in izobraževalna društva pa naj imajo stalno evidenco o stanju posameznih veleposestev. Kako častno je za občino ali župnijo, kakor je n. pr. Jarenina ali St. Jakob, ki štejeta vsaka po 25: do 30 veleposestnikov! Veselo znamenje je, da imamo v naših, narodno najbolj prohujenih občinah, v Slovenskih goricah in podravskem Pohorju največ slovenskih veleposestnikov. Nasprotniki pa imajo n. pr. v Svečini, Kungoti in St. liju najmanj glasov v veleposestvu. Znano je namreč, da gre v teh’ krajih vec nemškutarske in nemške lastnine v franže, kot pa slovenske lasti.
Slovenski zaupniki po občinah naj stalno poročajo slovenskim denarnim zavodom in političnim dru-
iTam v kotu razpostavil je Italijan panoramo in zraven cirkus. Koliko lučic se blesti pred panoramo in kako lepe slike so izpostavljene! Iz cirkusa pa se čujejo zvoki godbe, rezgetanje konj in glasno ploskanje.
In ljudje pa stoje spredaj in zro zvedavo, veselo, dasi jih zebe. In med njimi malo dekletce! Tudi ona gleda zvedavo in dasi tudi njo zebe, ne premakne se z mesta.
To je tretji prizor, vršeč se zopet na cesti.
Dolgočasim se in pričnem hoditi po sobi gori in doli. Zmrači se popolnoma. V sosedni sobi zopet glasno in nevoljno mrmranje. Dekletca ni Še od nikoder.
„jNajbolje bi bilo, Če pritepenka ne pride nikdar več nazaj!“
'To je Četrti prizor, zopet za kulisami. Za tem jih sledi ondi Še več, vmes pa različni intermezzi. A jaz ne poslušam, jaz ne zrem yeÖ na oder. Stvar me ne zanima dosti. Videl sem to že nebrojnokrat i v gledališču i v življenju.
Cas beži, razmere se spreminjajo. Mene že zda-vnej ni več ob okencu. Preselil sem se daleč proč v drugo, veliko mesto. Tudi sedaj slonim še včasih* ob oknu, a ne več visoko gori pod streho. Galerijo sem zamenil z ložo.
Poleten večer v cirkusu. Clowni, jahalc.i, jattal-ke jonglerji, akrobati, balerine. .Glej, nisem li že videl nekoč tega obraza? Le-te turobne oči, lepi, ovalni obrazek, rumene lase. Ne spominjam se dobro; Ona deklica pred panoramo? Minolo je od tedaj že nekaj let in komu bi vedno rojile po glavi take malenkosti !
Sedaj se ozre proti meni; ne proti meai, proti ■** priletnemu bonvivantu ob moji strani. Razkošen, zapeljiv nasmeh. Da, to je ona deklica, kojo sem vJa* •ift ep «bo val raa svoje višave v mrzlih z inskih veče-Ali «fcNRMsila m 1* ani teat mag».
štvom, Če je kako slovensko ali nemško veleposestvo v mariborski okolici na prodaj.. Skušalo se bo za ist Če se že morajo prodati, dobiti slovenske kupce.
Slovenski veleposestnik ima navadno velik vpliv v občini. Pri njem dobi viničar ali drugi delavec razne potrebščine: drva, živež, vozno živino, ima papri njem tudi stalni zaslužek. Slovenski kmet-veleposest-nik, ki se zaveda svoje važne narodne in gospodarske naloge, lahko z velikim uspehom kljubuje nemšku-tarskim nakanam, On ima veliko veljavo na podložne ob volitvah, on svetuje, v kako šolo naj pošiljajo njegovi viničarji svojo deco, podložni dobe pri njem dobrega berila itd.
Velevažen, je pomen veleposestnikov. Skrbimo, da število naših večjih kmetov ne bo padlo, ampak se povečalo,. Videli smo 14. avgusta, kako so kremži-li obraze od trpkega presenečenja naši narodni na^ sprotniki, ko so videli neupogljive naše može stati neomahljivo z glasovnico v roki pred volilno komisijo. Tudi od zgoraj se nas bo višje upoštevalo, ko lahko ponosno trdimo: Nad 100 slovenskih veleposestnikov imamo v mariborski okolici. Kričanje narodnih nasprotnikov, da smo narod beračev, ne velja več; mi napredujemo. Zavedajmo se svoje moči in čuvajmo slovenska veleposestva!
Nemške mahinacije.
Gornja Radgona, 17. avgusta.
Gornjeradgonski okrajni zastop je imel dne 26. julija plenarno sejo, pri kateri je prišla že drugokrat na dnevni red volitev udov v okrajni Šolski svet, ker je potekla stara lunkcijska doba s 4, julijem. Nemci so na vso moč nasprotovali, in k.er niso nič dosegli, so zaceli obštruirati, da bi zavlekli volitev, kojo so preložili Slovenci na zadnjo točko z ozirom na skupno delo pri drugih točkah, Lri teh debatah je povdar-jal g. Kodolič, da Nemci v nobenem oziru ne morejo iti nam v tem na roko, niti na naš predlog, da smo jim ponudili dva mandata, ne, ker smatrajo svojo posest v nevarnosti. Nikakor ne trpimo, pravi, da. bi bili nastavljeni na naših šolah kaki kranjski hujskači, to je na Šoli pri Sv. Petru in na Ščavnici, Teh dveh šol se torej Nemci že popolnoma laste. In koliko ptrok pa ima v tem zastopu zastopano veleposestvo, industrija in trg, in koliko kmečke občine? Na naše šole pri Sv. Jur ju, pri Sv, Duhu, pri Negovi, pri Kapeli, pa smejo priti potem nemški siidmarkovci. Pa dovolj o tem sedaj. Prišlo je torej do volitve, in ker Nemci niso nič opravili, so odšli. Večina je volila nato nove zastopnike v okrajni šolski svet in dala iz pravičnosti nasprotni stranki dva mandata.
Zapisnik se je poslal e, kr, okrajnemu glavarstvu, Isto pa je volitev sistiralo in zapisnik predložilo c. kr, namestniji v Gradcu v razsodbo. Kot vzrok navaja c. kr. okrajno glavarstvo, da okrajni zastop ni upravičen, tako važnih zadev (?) reševati, ker je sedanji zastop že 23. novembra 1910 potekel in ima isti le do sestave novega zastopa fungirati; nadalje da posega s tem že v pravice novega okrajnega za-stopa?! — Kaj porečete k temui slovenski kmetje, kaj naši poslanci?
C. kr. okrajno glavarstvo bi moralo vedeti, da če je sedanji zastop smel tudi važno zadevo, namreč 24000 K posojila za kolodvor potrditi, ima pravico tudi take točke reševati; sploh teče funkcijska doba e-
tTo je prvi: prizor drugega dejanja. Zja. tem jih sledi Še več, ali jaz jih nisemi videl.
Zopet je potekel čas in zopet sem poziabil na celo dramo.
Sel sem nekdaj v cerkev in pred. vrati uzrl Še mlado beračico. Na obrazu im v očeh brala se ji je dolga zgodovina burnega, viharnega življenja. V naročju držala je malo dete. 'Avtomatično sem posegel v žep in ji stisnil nekaj drobiža v suhotno, tresočo' se roko, katero mi je pomolila. Im v tem trenutku sem spoznal dobro znane bolestne poteze.
iTo je predzadnji prizor zadnjega dejanja.
Poslednja scena mi ni znana. Vendar mogoče je, da sem jo poslej že sam kedaj Čital med dnevnimi dogodki v kakem časopisu, tam kjer se poroča o de-to- in samoumorih. Mogoče!
'Morebiti pa se je skončala igra tudi v kaki bolnišnici, blaznici ali kaznilnici. Saj moderni dramatiki ljubijo tak konec. Občinstvo je vselej ganjeno do solz — izven onih, ki brez sočutja dam na dan [gledajo na oder ter navdušeno plojskajo igralcem. Taka tragična igra ugaja ljudem. In kedar le-ti zapuste gledališko dvorano, poskušajo jo igrati Častokrat tudi sami. In ne vselej brez vspeha: če že drugo ne, vsaj v tragiških momentih presegajo daleko navadne diletantske' poskuse.
In dete ?
Kdo ve, morebiti se je tudi le-to oglobilo v tra-giško vlogo svoje matere in jo danes — števeda z malimi varij acijami — umetniško-dovršeno igra na svetovnem odru. Toda kdo bi se dandanes Še zanimal za vse igralce, ki nastopajo tako mnogoštevilno v tej starodavni tragikomediji! Dovolj je, Če ganjeni zapuščamo gledališko dvorano, kedar pade zastor ob sklepu igre!	________
Osel.
I—a, i—a!
Po tratoarju glavnega trga se je počasi zibal leni osel i p je tako strašansko zarigal, da so se naj-ga orne vse radovedne branjevke. Prišel je do izlož-
nega zastopa taks» dolgo, dokler nil potrjen drugi načelnik od cesarja!
Nadalje ne. sega s tem Činom v. pravice novega zastopa, pač pa bode novi zastop na podlagi krivičnega sistema nečuveno oškodoval kmečke občine na njihovih pravicah, ako se kmečki veleposestniki pravočasno ne spametujejo. Nemška večina je y, strahu, da za vedno izgubi gospodstvo nad okrajem, ustanovila trg Gornjo Radgono, Ta dobi 10 zastopnikov, druge ravno taka velike občine pa morebiti nobenega ali 2 ali enega.
Slovensko kmečko ljudstvo, ki plačuješ direktne in krvne davke, poglej vendar,, kaj je prav in kaj ne prav, ter zahtevaj, da se da kmetu enaka pravica, kot gospodu!
Odgovor koroški vladi.
Na drugem mestu že poročamo o krutosti koroške vlade napram koroškim Slovencem. K temu smo dobili še naslednje vrste:
Rož, 16, avgusta.
Naše Izobraževalno društvo za Janž in okolico je napravilo prošnjo radi orlovske uniforme na deželno vlado že v začetku meseca maja, m čujte in strmite; naša slavna c, kr, deželna vlada je po trimesečnem mencanju in posredovanju dne 12. t. m. ustmeno po c, kr, okrajnem glavarju prepovedala nastopati korporativno v uniformi. Kakor se je izrazil c. kr, o-krajni glavar, zato, ker nima toliko žandarjev, da bi postavil enega za vsakega uniformiranega Orla. Kaj ne, kako se boji naša slavna c. kr, deželna vlada, da bi ne prišlo slabo kakemu „Nemcu“ slovenske krvi, Če bi zagledal, oh strah in groza, koroškega mirnega mladeniča v uniformi, v bojni obleki, za vero sveto, domovino drago in cesarja. A kljub temu bomo kor ar kali mi naprej, čeravno ne smemo nositi za sedaj toliko zaželjenega kroja, ob navalu, psovanju in izivat-nju razne nemške in socialno-demokraške sodrge, ki je brez vsake prave in resnične izobrazbe. Zavedamo se, da smo obsojeni na smrt, da nas hočete uničiti na umeten in nasilen način ter s pomočjo paragrafov, ki bi imeli služiti po volji cesarjevi, v blagostanje, varstvo in srečo vseh narodov,
A dokler bo stal na verskem prepričanju le eh Rožan, dokler bo v Rožu bival le še en toliko zaničevani slovenski duhovnik, ne boste podjarmili Rožana Slovana.
Naša orlovska četa bo zrastla kljub zatiranju v močno obrambno Mango, ki bo kljubovala navalu germanizacije raznih deželnih, vladnih germanskih elementov, — To vam kliče kljub zatiranju Še vedno vstrajni in veseli koroški slovenski Orel,
Tripolis, drugi Maroko.
Ko se je koncem leta 1880 kar na tihem razdelilo celo obrežje severne Afrike in si je Anglija zar jamčila vrhovno poveljstvo nad Egiptom, Francija pa nad T/unisom, je dobila Italija v egiptovsko-tuniškem jvpraišTanju zagotovilo, da lahko mirno brez strahu gre nad Tripolis, ker ne bosta posegli vmes ne Francija, ne Anglija. In to iz gole hvaležnosti, ker se Italija lojalno ni udeležila egiptovsiko-tuniškega vprašanja. Deljenje se je izvršilo na stroške Turčije, ki pa je vsled vedno bolj napenjajočih se razmer bila presla-
benega okna, kjer so bile naprodaj iz papirja izrezane cvetlice. Poželjivo je gledal osel na cvetlice in silil v okno, kar mu je pa zabranila debela šipa. Pritekel je bosonogi paglavec v kratkih hlačah z debelo paličo in ga udaril po hrbtu. „Kajizijaštukaj, trapa?“ Toda osel se za udarec ni zmenil prav, nič in se niti ganil ni.
I—a, i—a, je zopet zarigal in se pomikal dalje po tratoarju in po ulicah. Ustavil se je Še pred zadnjo predmestno krčmo in poškilil skozi vrata. „Mrha negodna!“ je zavpil nanj pijani mešetar, krčmarica pa vrgla kozarec vode: „Kaj si Žejen, budalo!“
„I—a, i—a, menda nimate daljše pameti kakor jaz!“ Krenil jo je nato v grmovje; zeleno listje in košate veje so vabile, v oslovem želodcu je pa krulila lakota,
„O, bratec,“ se je razveselil osel, ko se je sešel tam še z drugim oslom,
„O, saj sem vedel, da te najdem tukaj. Dolgčas mi je bilo že po druščini, in zdaj — hvala Bogu — sva dva pristna osla skupaj, i—a, i—aj! V, bodoče si lahko moj najožji zaveznik, samo glej, da mi ne boš delal v oslarijah nikdar sramote. Kako pa se kaj i-maš, bratec?“
„Slabo!“ je potožil njegov, sodrug in hlastnil po zelenem listu, „Kjer se prikažem, povsod me pisano gledajo. Pa kaj to! Pisani pogledi se že še preneso, ampak gospodarji so tako brezsrčni. Hišo, pa Še hlev ti naloži: „Hajdi, zdaj pa, tiraj, če ne, boš pa klobase prodajal“, in me tako neusmiljeno udari, da se mi kar hrbet skrivi.“
„Bratec, saj to je vendar oslovsko življenje, to je oslovski poklic! Cernu se braniš tega, kar ti je že pri rojstvu usoda zapisala. Jaz n, pr', se pisem, bra-nil Še nikdar batine. Ce me je udaril kdo po levi strani, sem nastavil Še desno plat, zato ker vem, da sem osel, največji osel na svetu, tako velik osel, da ne bom delal svoji žlahti nikdar sramote. — Komaj sem bil star Štiri mesece, ko sem prišel k nekemu bogatemu gospodarju. Na Škednju sem imel svojo stajo, okrog mene vše polno sena, jaz sem pa lakoto pasel. Ne bom se hvalil, ampak, odkrito povedano: malo os-
ba, da bi se branila. Tako je prišlo celo ozemlje ol> afrikamskem obrežju, ki je bilo doslej prosto) vsakem vlade zahodno-evropskih držav, takorekoč pod italijansko varstvo. Italijani so seveda pred vsem. skrbeli za to, da je prišlo novo ozemlje do nove moči,, potom katere je vzcvetela trgovina. Skušali soc prodirati z gospodarskimi sredstvi, s Čimer so se vedno bolj. in bolj približevali svojim ciljem. Pri tem mirnem' prodiranju jih ni motila Turčija niti za las, posebno; pa Še za vlade Abdul Hamida. Ko pa so prišli mladoturki do besede, so Italijani takoj razumeli, kaj da jih čitka, kajti od nove vlade niso mogli pričakovati kakit podpor, eventuelno kakega zagovornika. Cim bolj; pa opravlja nova vlada svoje 'dolžnosti in dela na to,, da obdrži pokoncu nedotakljivost osmanskega kraljestva, tem bolj zahteva Italija svojo prejšnjo „last“;. Italija zahteva glasom pogodb, ki so bile sklenjene! z-, vsemi evropskimi državami, da se da Italijanom: v Tripolisu predpravice, in da naj vsak privilegij,, M bi se sploh podelil, bo shranjen za Italijo.. Med tern,, ko se čuti Italija kot gospodarica Tripolisa, ji bo tudi Francija kot soseda zabranila prodiranje brez: ozira na to, da ji že Turčija nagaja od vseh strani in dela razne neprilike. Turki pa skušajo odbiti tudi, francoski vpliv, Wadaiski sultan je izvrstno sredstvo pove turške vlade, Njegovi bojeviti rodovi so prizadeli Francozom že marsikatero nepriliko. Na drugi: strani pa gleda imenovani sultan posebno na to, da obrne: trgovsko zvezo od francoskega Tunisa v Tripolis, in: na tak način ojači turški vpliv. Trgovske karavane: imajo svobodno pot. Najskrajnejše točke Gaidames;, Tschaued, Gat in Was so telegrafično zvezane s Tripolisom. Karavansko ceste se bodo razširile na jug Tripolisa in Fe-sana preko oaze Bilma, skozi Bengasi! preko oaze Kuffra. Istotako se ojaČujejo vojaške čete; tripoliška milica se je v. kratkem baje ojačila za eelih 13 konjeniških polkov. Na južni meji Tripolisa se bo osredotočilo vse vojaštvo, da se' brani muslimane, ki vidijo v prodiranju Francozov skorajšnjo pogibelj svojega plemena. Oni namreč upajo, da bode prišel prerokovani Čas, ko bodo vsa turška plemena, združena v e-no veliko celoto, pod varstvom polumesca. Razume se, da pomilujemo take sanje:., Kljub izredno dobri poziciji Turkov v Tripolisu se- vendar Čutijo povsem slabe in nezmožne v svoji nespretni politiki, Z ozirom na to dejstvo in z ozirom na to, đa zabranijo francosko-italijansko prodiranje, dajejo, oziroma obljubujejo Nemcem velike predpravice v gospodarsko-političnem oziru. V slučaju, da izpade tripoliško vprašanje ugodno, bodo Nemci močni zavezniki Turkov. — Umevna je tukaj tekma i Francozov i Italijanov, ki silijo z vso energijo v Tripolis.) In ono presenečenje radi turške križarke pred Tripolisom postane jasno!
Politični pregled.
Poslanec dr. Verstovšek o položaju.
Poslanec dr. Verstovšek je imel v nedeljo v slovenjegraškem okraju dva. dobro obiskana shoda, na katerih je poročal o položaju v državnem in deželnem zboru. Poslanec je izjavil, da se slovenski poslanci Še niso odločili za Gautschevo vlado, temveč pričakujejo: dejstev od nje, in po teh si bodo y,ravnali svoje pe-stopanje napram vladi. Gotovo je, da je Slovenski klub simpatično pozdravil odločni nastop Gautschev za agrarne zadeve.
lov je tako talentiranih, kakor sem jaz, takrat pa vendar Še nisem znal porabiti svoje pameti. Domači hlapec je ob neki priliki konjem namesto v jasli, pod jasli ovsa natresel, To se je hudoval nad njim gospodar, „Osel na skednju^“ je dejal, „te bo kmalu prekosil v pameti; vsak osel to ve, da se mora oves stresti v jasli, ti si bolj neumen kakor osel,“ Te gospodarjeve besede so silno vplivale name in postajal sem žalosten; kajti bal sem se, da s svojo pametjo izgubim oslovsko Čast. — Prigodilo se je, da so prišli v vas komedijanti. Imeli so s seboj različne zveri in pohlevne živali s celega sveta, samo osla Še niso imeli. Naključje je hotelo, da sem poslal ravno takrat pravi mojster v oslarijah in komedijantom sem se tako do-padel, da so me kupili za SO dojač. Zlaprli so me v železen kurnik in med silno .zoperne živali, ki niso i-mele ne repa ne nog, in katerim niti imena ne vem. „Vsaka družba mi je ljuba in draga“, sem pomislil, „ampak to pa ni zame.“ Vzpel sem se po koncu, tako, da sem stal samo na zadnjih nogah, „Ti si veleučen osel,“ mi je dejal komedijant, „ampak da se boš Še bolj izvežbal, te bomo poslali v oslovsko Šolo in potem boš ti prvi komad našega podjetja. Upam, da se b4Š navadil tudi hoje po žici, Česar ni bil Še nikdar noben osel zmožen. Poslali so me res v oslovske Šolo v Zabitovas; pa tam se nisem prav nič naučil, ker sem že vse to znal. Preneumno se mi je zdelo, da bi jaz obiskoval oslovsko šolo; kajti zavedel sem se, da sem največji osel; pa če bi bil ostal tam Še nekaj časa, bi me bili dohiteli vsi učitelji v oslovski pameti. Zato sem skrivaj ostavil temno Šolsko zidovje in se napotil po svetu. Potikal sem se okrog kakor klativi-tez in dolgo nisem imel prilike, da bi pokazal sorodnikom kako svojo oslarijo. V gozdu sem srečal Žalostnega lisjaka, ki mi je bridko potožil, da med živalmi ni več sloge, da je vse napeto in da se je sklenil punt. Sklicali smo velik, živalski shod, kateremu je predsedoval zajec in kimal. Vsaj po enem odposlancu so bile zastopane vse živali, največ je bilo pa nas oslov. Izvoliti smo morali kralja; kandidirala sta medved in volk, končno pa smo enoglasno izvolili medveda. „Medved bo naš kralj!“ so se orili glasovi. „Po-
Glede deželnega zbora in. njegove delamožnosti vstrajajo volilci ob strani slovenskih poslancev Kmečke zveze. Dr. Verstovšek je bičal na obeh shodih zla-sti postopanje raznih uradov, deželnega odbora in Kmetijske družbe, v Gradcu, ki zadržujejo, s svojim uradovanjem vsako akcijo, ki je namenjena za napredek gospodarstva na Spodnjem Štajerskem, Poslanec imenuje razne urade 'in uradnike teh zastopstev trote, ki izčrpavajo razne fonde, ki so določeni za, gospodarske namene, Ti fondi so odvisni od raznih uradnikov, katerim so bolj na srcu vedne in dolgotrajne komisije, nego pa občni blagor ljudstva, sicer bi ne delali s tako počasnostjo in ne ovirali Še dobrega delovanja plemenitih gospodarjev. Poslanci bodo začeli gledati tem trotom strogo na prste. Dr. Verstovšeku se je na obeh shodih izrazilo neomajno zaupanje.
Kedaj odstopi Schönaich?
Iz dobro poučenih virov se poroča, da bo vojni minister baron Schönaich podal svojo demisijo ot-krog 18. septembra. Zategadelj se tudi vojni minister ne bo udeležil manevrov, ki se bodo vršili začetkom septembra na Gornjem Ogrskem, in sicer pod poveljstvom prestolonaslednika Franca, Ferdinanda,, Odstop Schönaichov se bo izvršil po končanih manevrih, ko bo cesar tudi na Dunaju in bo tam zaprisegel novega vojnega ministra. Do tedaj pa opravlja njegove posle fcm. pl. Krobatin; on se mesto Schönaicha tudi u-deleži omenjenih vojaških vaj na Gornjem Ogrskem. Takoj po odstopu Sch'önaicha, bo Krobatin definitivno imenovan za vojnega ministra, — Tudi vodstvo generalnega. štaba se bo izpremenilo, a Še-le o priliki no-vemberskega avancementa.
Ministrski svet.
Iz Danaja poročajo dne 17. uvgusta:
Ministrski predsednik baron Gautsch se je vrnil dne
16.	t. m. ob 9. uri dopoldne iz Badena na Dunaj. Ob 10. uri dopoldne je bil ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani ksb nefa.
„Fremdenblatt“ poroča v svoji večerni številki, da je baje ministr ki svet ki se sestane vsako leto dan pred cesarjevim rojstnim dnevom, presešetaval, kakor zatrjujejo v Badimpešti, kompenzacijske želje Ogrske za dovoljenje n-voza argentinskega mesa.
Gessmann.
Korespondenca „Austria“ pravi, da so vse vesti, kakor da bi se hotel Gessmann še kedaj postaviti na čelo stranke, skozi in skozi neresnične.
Češko-slovaško zborovanje
se je minuli teden vršilo v kopališču Luhačovice na Moravskem. Udeležili so se ga Številpi slovaški narodni voditelji: Pavel Mudron, Matuš Dula, poslanec dr. Blaho, poslanec Juriga, dr. Ivanka, dr, Šrobar i, dr. Slo se je pred vsem za udeležbo češkega denarja pri slovaških gospodarskih podjetjih.
Ministrski predsednik
Gautsch obišče Prago. „Slaw. Korrespondenz“ ve poročati, da namerava baron Gautsch prihodnji mesec obiskati Prago in obenem tudi namestnika, kneza Thu-na. Ob tej priliki nameravajo zopet obnoviti spravna pogajanja med Cehi in Nemci.
Glasovi o češko-nemški spravi.
Češki veleposestniki so se v korespondenci „Centrum“ izrazili, da je treba glede spravnih pogajanj postopati zelo previdno, ne zahtevati na, eni strani velike spremembe, podrobnosti pa, zametavati. Obenem i se veleposestvo tudi ne protivi, da bi se glede tega vprašanja ne vstvarila, zveza med državnim zborom in češkim deželnim zborom, tudi pe nasprotuje mnenje, da bi se spravna pogajanja tikala tudi Moravske.
Radikalno glasilo dunajskih Cehov, „Češka, Vi-dev“, piše: Nobenega sporazuma, posebno nobenega brez nas dunajskih Cehov. List nasprotuje tudi spo-
sadili ga bomo na krivo vejo vrh drevesa. Tam bo njegov t ronioci koder bo zrl po svojem kraljestvu,“ \— Izvoliti smo morali še poslanca, ki bo zastopal pri kralju živalske interese. Lisjak je predlagal mene, moj protikandidat je bil srnjak. Vsi so hoteli mene, ker so vedeli, da sem pristni osel, toda srnjak je zmar gal z 10. glasovi večine. I—a, i—a! Agitacije ni bilo nič zame, samo moj blagodoneči oslovski glas je bil pa premalo. I—a, i—a... Za poslansko čast mi je žal; kajti potem bi pred samim svetlim kraljem lahko prodajal svpjo pamet, s katero sem tako bogato obdarjen, in njegovo kraljevo veličanstvo bi me morda povzdignilo še v ministra. Ov kolika čast, kolika slava in bil bi ponos vseb oslov. Vse tiste volitve se mi zde zdaj prava otročarija in moja kandidatura je bila beseda-rija. Zviti lisjak me je hotel na led in v sramoto spraviti, toda, ker sem propal, sem za eno oslarijo bogatejši, in to se mi neizmerno dopade, — I—a, i—a! Tako je, moj ljubi bratec, na svetu, in tako se godi najn oslom,“
„J£akor (drugi hočejo,“ ga je zavrnil sodrug, „kamor pomoliš gobec, povsod samo trnje.“
„;Ti nisi naše krvi,“ ga prvi zopet zavrne, „in če ne boš posnemal nas pravih oslov, te bomo izključili iz naše žlahte, pa se preobleci — recimo — v lisičjo kožo. Jaz pa hočem biti osel in niti ne maram biti kaj drugega. Po celem svetu me že ljudje poznajo; kajti ce se je le prigodila kje na svetu kaka oslarija, sem bil jaz gotovo prvi zraven, zato se me je vsak dobro zapomnil. Kolikor oslarij pa. nisem Še ja,z napravil, te bodo napravili moji potomci, saj naš rod je tako velik, da mu ni para na svetu in mnogo je še oslovskega zaroda, I—a, i—a!
razumu v Budjevicah. — Glasilo Čeških manjšin na Severnem Češkem zahteva, paj češki poslanci prej ne dovolijo v spravno akcijo, dokler se tudi želje Čeških manjšin na Severnem Češkem ne upoštevajo.
Ogrska.
V	vseh političpih krogih .vzbuja največjo senzacijo memorandum, ki ga je poslala na Dunaj Justho-va stranka.. Avtorja spisa sta pl. Justh in grof Bat-hyany. Spomenica je bila urejena pod protektoratom bivšega ministra Kristoffyja, Nasvetuje se, naj se u-stanovi ministrstvo iz stranke 1, 1848 in iz stranke 1, 1867, ki bi najprvo izvedlo volilno reformo, zato pa poostrilo poslovnik zbornice, s Čemur bi bila zajamčena brambna predloga.
Patriotični Mažari.
Slušatelji budimpeštanskega vseučilišča, so, kakor poročajo listi, v neki tajni seji sklenili, da bodo na praznik sv. Stefana, ko se v cerkvah poje cesarska pesem „Bog ohrani“, priredili demonstracije, Zia-deva pride pred državni zbor,. Mažari so res vedno večji prijatelji .habsburške dinastije.
Češki cesarski namestnik v Išlu.
Iz Prage poročajo, da pride te dni knez Thun v IŠ1 in da ostane tam 8 dni. Neki dunajski list pravi, da je ta obisk v zvezi s češko-nemškimi spravnimi konferencami,
Carikov, naslednik Sasanova?
Iz Petrograda poročajo: Zagotavlja se, da bo ruski poslanik v Carigradu, Carikov, imenovan ministrom za zunanje stvari, z ozirom na to, ker ne utegne Sasanov še tako kmalu okrevati.
Ogrski držami zbor.
Obstrckeija nadaljnje s poimenskimi glasovanji. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldan.
Kreta.
„Tanin“ poroča, da je zahtevala Turčija od pokroviteljskih držav, da definitivno urede stališče otoka Krete napram Tnrčiji.
Franc® sko-nemška pogajanja zaradi Maroka.
„Lokalanzeiger“ poroča iz zanesljhega vira, da so splošni temelji za nemško-franeoska poganjanja glede Maroka toliko kakor gotovi. Francoska baje ne polaga velike važnosti na nemško kolonijo Togo, vsled česar se posvetovanja glede te točke ne bodo zavlekla. V kratkem pride lahko do pogodbe, in če bodo pogajanja tako daleč uspela, bo nemška vlada rezultat pogajanj objavila prav kmalu. Nemški državni tajnik KiderlenJ-Wächter se poda k cesarjn, da mu poroča o stanju pogajanj. Navzoč bo tudi državni kancelar Bethmann'Holweg.
V	Parizu presojajo francosko-nemška pogajanja glede Mareka zelo neugodno. Pritožujejo se zlasti zaradi nejasnosti, ki jo je ostvarila nemška omahujoča politika.
Maroko.
Iz Berolina se poroča, da so se maroška spravna pogajanja ugodno rešila. Gotovo pride do nove nemško-francoske maroške pogodbe.
Portugalska.
Volitev predsednika portugalske republike se bo vršila dne 19. t. m.
Španija in Portugalska.
Glasom zasebnih poročil iz Madrida;, Barcelone ih drugih španskih in portugalskih mest,, je, položaj na Portugalskem jako opasen. Ves Španski in portugalski živelj stoji pod vtisom, kakor da bi bilo v splošnem ob prvem znamenju pričakovati kako revolto, kateri bi se pridružili i Spanci kakor tudi Portugalci.
Poročila izi Barcelone javljajo, da so nesporaz-umljenja med republikanci in karlisti dosegla svoj višek. Karlistovsko časopisje obsoja najostreje početje republikancev, ki jih v kar najostrejšem tonu poživlja v boj. Vlada je prisiljena, da kar najostreje pazi na voditelje obeh sovražnih si taborov.
Turčija.
Albanci v Carigradu so dobili zagotovilo, da dobe v prihodnjem ministrstvu svojega ministra-kra-jana in da se bodo ustanovile v Albaniji albanske ljudske Šole s poukom v latinski pisavi. — Vodja Albancev, Ismail Kemal, sporoča v nekem privatnem pismu, da pride navzlic temu, da je obtožen veleizdaje, k otvoritvi državnega zbora, kjer bo opravičil korake, katere je storil v inozemstvu ;v svrho rešitve albanskega vprašanja.
Albanija.
Iz Soluna, 16. t, m.: Neki Tosk (južni Albanec) je skušal ustreliti muteserifa v Argirokastru, ko je le-ta prišel iz konaka. Krogla, ni zadela cilja. Napar daleč je ušel. Spričo razburjenemu razpoloženju je predlagano, da se odpošlje v Argirokastro nove Čete, — Uradni list janinskega vilajeta potrjuje, da vzlie sedanjemu miru obstoja v Epiru revolucionarno gibanje in so ukrenjene vse vojaške odredbe, da se to gibanje uduši,
Rusko-nemški sporazum
se bliža menda svojemu zaključku. Poročila iz Pariza pravijo, da se bo nanašal sporazum samo na Perzijo : Nemčija obljubi, da se odpove vsakemu političnemu delovanju v Severni Perziji; Rusija se pa zaleže, da zveže železnice, ki jih zgradi v Perziji, z bagdadsko železnico, in da pusti nemški trgovini in industriji odprta vrata v Perzijo. Kakšen bo pa konč-
ni efekt, se bo še-le videlo, „W. allgemeine Zeitung“ pa poroča iz diplomatiČnih krogov, da so vsa ta poročila prenagljena, Pogajanja med obema državama še ne bodo kmalu končana. Ruska vlada zavzema stališče, da toliko časa ne podpiše rusko-nemške pogodbe, dokler ne bo rešeno maroško vprašanje, Rusija smatra to kot zaveznica Francije za svojo dolžnost.
Za hmeljarje.
Vsled posredovanja naših’ poslancev dr, Korošca in dr. Verstovšeka sklicuje c. kr. okrajno glajvar-stvo v Celju za nedeljo, dne 20. avgusta 1911 v Žalec shod vseh hmeljarskih komisi jon ar je v in županov, na katerem se bo razpravljalo o letošnji predprodaji hmelja.
Hmeljaa-sko društvo je sicer sedaj tudi izdalo nekak oklic zaradi predprodaje, ali akcija je tako počasna, da bo prej cela hmeljska trgovina gotova, pred-no pride do kakih uspehov. Zelo značilno pa je, kak» strankarsko in pristransko postopa omenjeno društvo, ki bi moralo skrbeti za vse hmeljarje, brez razlike političnega mišljenja.
Čeprav je yeÖina hmeljarjev v katoliško-narod-nem taboru, vendar omenjeno društvo priobčuje svoje razglase samo v nemških in slovenskih liberalnih časnikih. Seveda naši Čitatelji tega ne občutijo, ker je naš list glede hmeljskih zadev izborno informiran in poroča hitrejše, nego hmeljarsko društvo. Toda do strankarstva nima, društvo prav nobene pravice, ker s tem prezira večino slovenskih hmeljarjev, za katero je vendar-le ustanovljeno. Društvo ne obstoji samo za nemške in slovenske liberalce, Ako tukaj vodstvo samo ne bo kmalu naredilo remedure, se bo moralo od druge strani s krepko roko poseči vmes. Sploh pa delovanje hmeljarskega društva ni več na višku, kar lahko vsakdo izprevidi, kdor je le količkaj informiran o tozadevnem delovanju hmeljarskih organizacij po drugih deželah.
Prihodnjič prinesemo tudi nek popravek tega društva, iz katerega, odseva tudi slabo — ali nolens ali volens, ne vemo — razumevanje limeljske postave iz 1. 1907. Zdi se* da, hmeljarsko društvo še vedno ni voljno, začeti ostrega boja proti mešetarjem in prekup-cem, V tem oziru se bodemo morali spomniti tudi osnovane hmeljarske zadruge.
Na delu.
Sv. Magdalena v Mariboru.
Na praznik Vnebovzetja Matere božje je priredila K. S. Z. predavanje za svoje somišljenike. Predavanje je bilo izborno obiskano. Nad 100 oseb je sledilo z vidnim zanimanjem poljudnemu pouku o potrebi odločne verske in narodne zavednos-i ter izobrazbe. Pri tej priliki se je ustanovila za magdalensko župnijo Dekliška zveza, ki šteje že zdaj okoli 90 zavednih, za pravo krščansko izobrazbo vnetih deklet. To je za K. S. Z, lep uspeh, posebno Če pomislimo, v, kako žalostnih verskih in narodnih razmerah živimo pri nas. Za nas Magdalenčane pa je prav posebno u-stanovitev „Dekliške zveze izredno vesel pojav in u-pamo, da je to začetek, pri nas tako pomanjkljive, pa nad vse potrebne vsestranske organizacije! S pametno stanovsko in gospodarsko organizacijo bi se dalo tudi pri nas še marsikaj rešiti. Samo tarnati in mirno gledati, kako nam jemlje socialna demokracija in pa nemški freisin našo dobro mladino, jo organizira in hujska po svojih društvih ter tako pripravlja najprej v narodno in potem versko odpadništvo, kako lovi vajence, delavske pomočnike, srednješolsko in visokošolsko mladino in jo organizira v svojih telovadnih in drugih društvih, daje enostransko, po svojih, načelih prikrojeno, stanovsko izobrazbo in zabavo, pri kateri — in to je glavna stvar — pridobiva naše mlade ljudi za svoje pogubonosne ideje; samo tarnati in gledati, kako se prav posebno oholi nemški liberalizem ravno pri nas tudi že zunaj v okolici kakor kuga vedno bolj širi, mori možato katoliško zavednost, ter pušča za seboj mlačnost, versko brezbrižnost in sovraštvo do vsega, kar je v zvezi s katoliško vero in cerkvijo; vse to samo gledati in tarnati, nam ne pomaga. Treba bo misliti na sredstva, s katerimi bi se dalo tudi pri nas to razdiralno delo socialne demokracije in freisina ustaviti ali vsaj omejiti. Treba bo začeti posnemati gorečnost naših nasprotnikov in pa njih gospodarsko izobraževalno in orgainizatoricno delo ! Pri nas nimamo dosedaj ne ene poštene organizacije, ki bi se mogla meriti z nasprotniki. Dal Bog, da bi se dalo v, tem oziru kaj napraviti! K. S. Z. pa prosimo, da nam še za naprej pomaga z nasveti in podporo. Vemo, da ima K. S. Z. veliko delo, pri katerem lahko, računa na večji uspeh kot pri nas, pa tudi pri nas bi se trud in podpora obrestovala. Prav posebno ji priporočamo našo mladino, da ji priredi Še večkrat kaj sličnega, kakor smo imeli 15. avgusta, da jo poišče skupaj, organizira, da rešimo tako vsaj to, kar se Še rešiti da.
Raznoterosti.
K cesarjevemu rojstnemu dneva. V zadnjih dneh krožita po časopisju dve zanimivi notici o naSem sivolasem vladarju, ki praznuje danes svoj rojstni dan. Pred približno osmimi dnevi je cesar hotel jezditi na sprehod. Izbrali so mn primernega, toda mladega konja, kajti starega noče. Nadkonjar mn je hotel pomagati v sedlo, toda cesar ga je smehljaje zavrnil: Kaj Vam pade v glavo? V sedlo se dvignem že sam. In res se je cesarski starček sam
dvignil elegantno in elastično v sedlo, ter je odjezdil. — Dne 16. t. m, se je cesar peljal na lov. Hipoma so se konji splašili in cesar ter njägw spremljevalec princ Leopold sta bila v precejšnji nevarnosti. Konja st* silila kvišku in voz je letel iz ene strani na drago. KoSijaž je popolnoma zgabil oblast nad koiji in položaj ja bil opasen. Cesar je bil povsem miren in ni hotel zapustiti voza. Še le na večkratna prošnjo kočijaža je izstopil. Ker pa voz ni obstal, je moral cesar, med tem, ko je voz bil v teku, izskočiti. Gotovo občudovanja vredno, če 81ietni starček kaže še toliko gibčnosti in hladnokrvnosti ■ . S Duhovniška vest. Častiti g. Fraae Kompolšek, novo-mašnik je nastavljen za kaplana v Sv. Ruprehtn nad Laškim.
I( politične službe. Namestniški konceptni praktikant dr. E nil baron pl Waldstätten je prestavljen ol okrajnega glavarstva v Gradou k okraj, glavarstvu v Maribor, — Provizorični okrajni komisar Maks Sttasny je imenovan za dedni ivnega okrajnega komisi-rja.
Iz sodne službe. Pravna praktikanta pri celjski okrožni sodniji, Leopold Vičar in Ludovik Zagoričnik, sta imenovana za avskultanta.
Osebna vest. Dr. Gvidon Mulley je imenovan za asistenta pri splošnem zavodu za preiskovanje živil v Gradcu.
^Imenovanje v avstrijski mornsmici. Cäsar je imenoval kontraadmirala Karla grofa L an j asa pl. Nellenbarga za poveljnika eskadre in težke d vizije kapitana Maksimilijana Njegovana in Mihaela Kastnerja za poveljnika križarske flotile.
Novi tajni svetniki „Wiener Zeitung“ poroča, da je cesar podelil ministrom vitem ol. Zalesky, Mareku in baronn pl. Widmanu čast tajnih svetnikov z podelitvijo s tem imenovanjem združene takse.
Katoliški shod avstrijskih Slovanov. Marsikoga je precej potrla vest, da je katoliški shod jugoslovanske mladine radi kolere moral biti odhoden Kakor je bilo to neljubo, tako moramo že sedaj skrbeti, da bo naša manifestacija prihodnje leto še sijajnejša in veličastnajša, kakor je obetala biti letošnja. V tem ozira pozdravljamo misel, ki jo prinaša „Slovenec“ od dne 16 t. m. Naš ljubljanski dnevnik je vrgel namreč v pretres vprašanje, če bi ne bilo mogoče prirediti pribodaje leto katoliški sind na širši kakor samo jugoslovanski podlagi, če bi ne bilo mogoče prirediti katoliškega shoda vseh avstrijskih Slovanov. Naše mnenje je, da bi se pri vsestranski dobri volji to misel dalo izvesti. Posebno olajševalno za tako skupno manifestacijo je dejstvo, da že imamo „Ligo katoliških slovanskih akademikov“, v kateri so zastopani vsi katol ški slovanski narodi v Avstriji, in v drugi vrsti namaravano osnovanje „Zveze slovanskih Orlov.“ Kolikega pomena bi pa bil tak shod vseh avstrijskih katoliških Slovanov, nam ni potreba posebej povdarjati. Zlrnženi bi pomenjali neprimerno večjo silo in naš vpliv bi se zelo dvignil. Mislimo, da govorimo is srca vsem štajerskim somišljenikom, če rečemo kratko, a odločno: Poskrbimo, da bo!
Avstrijska „pravica“. Pravica ima zavezane oči, pravi pregovor; za nas Slovence v Avstriji, posebno za koroške, je veliko primernejše, če rečemo, da je pravica vdar-jena s slepoto, kajti Slovenca nikoli ne vidi in gre vedno mimo njega. V ilustracijo en eksempel: Koroška vlada je prepovedala Orlom v Rožni dolini po trimesečnem preudarjanju nositi uniformo, oziroma nastopati v njej ko’porativno. To je škandal, ki je prav vreden turških razmer, katere vladajo pod baronom Heinom na Koroškem. Kar je povsod drugod dovoljeno vsem narodnostim, ker je najprimi-tivnejša zahteva, ki jo mora staviti človek in se tiče direktno osebne prostosti, to je na Koroškem Slovencem prepovedano. In ta avstrijska „pravica“ naj bi imela samo zavezane oči? Nemogoče! S totalno slepoto za Slovence je vdarjena.
Zveza slovanskih Orlov. Na češkem katoliškem shoda v Olomucu se je rodila misel, vstanoviti „Zvezo slovanskih Orlov“. Tudi I. podpredsednik Z. O. g Podlesnik se v „Slovencu“ od 16. t. m. na uvodnem mesta ogreva za to idejo in navdnšnje slovenske Orle zanjo. Mi tudi pozdravljamo ta velepomembni sklep naših Orlov, ker smo prepričani, da bi s tem slovanska vzajemnost v Avstriji štor.la krepak korak naprej. Načrt je tudi izvedljiv, ker imamo med Čehi že 7000 Orlov, med nami jih je čez 4000 in med brati Hrvati se odseki pridno snujejo, če se strnejo vsi ti za katoliško in slovansko stvar navdnšeni in od teh idej prežeti mladeniči v krepko, enotno falango, potem so nepremagljivi. Njihova mlada, kipeča moč jim bo dajala sile, da ne bodo klonili tilnika nikjer in nikdar. Končamo z željo: Bog daj, da bi videli kmalu vdejstvovano „Zvezo slovanskih Orlov“.
Šolski prostori se ne smejo več vporabljati za shode. Upravno sodišče na Dnnaju je 16. avgusta razpravljalo o neki tožbi: ali se smejo prostori javnih in zasebnih šol vporabljati za drage kot za šolske svrhe. Neko češko društvo se je pritožilo, ker je neki okrajni šolski svet prepovedal vporabo zasebnih šolskih prostorov za priredbo shoda. Upravno sodišče je tožbo c vrmlo z navedbo §§ 70 in 71 drž. šolskega zakona, ki določata, da ima državna oblast pravico nadziranje privatnih in javnih šol; da se pa morajo zasebne šole tudi popolnoma podvreči postavnim določilom, posebno tedaj, če obiskujejo te šole, šoloobvezni otroci. Izjemoma sme pristojna šolska oblast, na dobro utemeljeno prošnjo dovoliti vporabo šolskih prostorov za drage kot za šolske svrhe.
Liberalna vzgoja. Deželno sodišče v Trstu je učiteljskega kandidata Alojzija Fonda, ki je svojčas v Piranu, ko je pri neki obravnavi imel biti zaprisežen, izjavil, da je svobodomislec, pri tem pa se žaljivo izrazil o Kristusa in križa, obsodilo na tri mesece težke ječe. — Liberalci venomer trde, da nimajo nič zoper Kristusa in vero, ampak se le borijo zoper „klerikalizem“, tu pa vidimo jasno, kakšen dnh v resnici vlada med liberalno mladino. Kristns in križ sta ji zopema — to je bistvo liberalizma, fraza o
„boja zoper prepotenoo kalerikalizma“ pa je lažnjiv izgovor.
Liberalni terorizem. Nekje na Goriškem živi gostilničar in mesar, kije volil pri zadnjih volitvah v drž. zbor kandidata id. L. S. Ko se je to zvedelo, ga je tamošnji liberalni učitelj, ki je jemal pri njem meso na mesečno odplačilo, takoj sredi meseca odpnstil. Ia liberalni učitelji se zgražajo nad namišljenim terorizmom na Kranjskem in obsojajo politični bojkot, sami delajo pa tako.
La počasi! O volitvah v okrajni zastop mariborski iz skupine veletrgovine pišejo nemški listi tudi te le nadate besede: „Iafolge des durchwegs deutschen Charakters dieser Gruppe der Bazirksvertretang hatten die slovenischen Führer auf die Durchführung einer nutzlosen Wahlagitation verzichtet.“ To se pravi javnost slepariti. Uspeh bi sicer ne bil povoljeu, toda to lahko in tudi bomo prihodnjič dokazali, da tudi ta skupina nima „durchwegs deutschen Charakter“. Nemška lažnjivost se mora povsod razkrinkati.
Qui tacet. . . Vsi naši pozivi ne izdajo nič. Liberalne klepetulje molčijo glede dr,. Kukovčeve afere vstrajno naprej. V pričetku vse zadeve smo lojalno priobčili zagovor „Nar. Lista“ in nismo silili z lastnimi obsodbami v ospredje, ampak smo prinesli samo poročila drugih listov s kratkimi opombami. Ker pa liberalci Še sedaj ne najdejo nobenih besed, s katerimi bi povedali, zakaj je bil dr. Kukovec obsojen po par. 516 na šest dni zapora, bo vsa zadeva vendar bolj resna, kakor smo v pričetku mislili.. Pregovor vendar pravi:	Qui tacet, consentire videtur. (Kdor
molči, priznava.) Vesti iz liberalnega tabora o odstopu dr. Kukovca od deželnega poslanstva potem niso neutemeljene,.
Južna železnica. Prestavljeni so : O. Machazek, ad-juukt, iz Maribora v Gradec; J. Egger, II. asistent, iz Pragerskega v Maribor; L. Kučera, asistent, iz Pesnice v Donawitz; F. Hraban, asistent, iz Pragerskega na Pesnico; F. Kuhnert, nrainiški aspirant, iz Rimskih toplic v Velikovec;
P.	Bondy, uradniški aspirant, iz Vuhred Marenberga v Rib-nico-Brezno; Fr. Jarh, asistent, in K. Mayer, uradniški aspirant, od danajskega materijalnega magacina k mariborskemu; Viljem Rayer, asistent, iz Maribora v Bolcan (Bozen) na Tirolskem.
Gospodinjska šola v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori v Ljubljani štirinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Franč ška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umevati vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročoem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstva itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno }živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem leta zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to je sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 330 K. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo siarišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do dne 10. septembra 1911 glavnemu odbora c. kr. kmetijske dražbe kranjske v Ljubljani.
Monopol na vžigalice. Listi poročajo, da se posvetovanja glede monopola na vžigalice, došla tako daleč, da se bode najbrž že pri bodočem zasedanju državnega zbora razpravljalo o tozadevnem postavnem predlogu.
Socialni teden. Katholischer Volksbund za Avstrijo priredi od 5. do 10. septembra socialni teden, na katerem se bo predavalo o najbolj perečih družabnih vprašanjih. Dne 9. septembra bo predaval dr. Janez Krek o socializmu. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj naznani na omenjeno društvo: Wien I. Predigergasse. Predaval bo na tečaju tudi ravnatelj nemškega Volksvereina iz M. Gladbacha dr. Henrik Braune.
Snaga na železnicah. Železniško ministerstvo je pozvalo državna ravnateljstva železnic in uprave privatnih železnic, naj strogo pazijo, da bodo prostori na železniških restavracijah snažni ter naj po kontrolnih organih in železniških zdravnikih vedno strogo nadzorujejo restavracijski obrat na železnicah. Posebno naj skrbijo, da bodo jedila, ki se jih prodaja zavarovana pred onesnaženjem. Slične odredbe so nkrenjene glede restavracijskega obrata v jedilnih vagonih.
Uporaba elektrike pri šolski mladini. Na ljudskih šolah v Stockholma so zadnji čas proizvajali električne poskuse, da doženejo dobrodejen vpliv elektrike na razvoj človeškega telesa. Izbrali so dve skupini šolskih otrok po 25 v eni sknpini; otroci obeh skup n so bili izbrani tako, da so bili v obeh skupinah otroci jednako močne rasti, ko-likortoliko jednake teže, jednakoga zdravja in tudi starosti. Gledali so stogo na to, da so vse enako hranili in enako poučevali. Bistven razloček med obema skupinama je bil v tem, da je bila dvorana, kjer so poučevali jedno skupino stalno pod nplivom električnih tokov. Približno po dveletni vzgoji obeh sknpin, so baje dobili presenetljiv reznltat: Škapina otrok, ki je bila pod vplivom električnih tokov je v vsakem oziru drago sknpino otrok daleko nadkriljevala. Z ozirom na rast, težo, zdravje, posebno pa z ozirom na dnševno zmožnost je dosegla elektrika, kot izdatna pomoč pri vzgoji šolske mladine svoj efekt. Zdravniški krogi gledajo na to dejstvo še dokaj nezaupljivo, rezultate poskusov še ne smatrajo za definitivne.
Slovanski in nemški grobovi. Na shodu nemških antropologov v Heilbronnu je poročal poslanec dr. Toldt z Dunaja o slovanskih grobovih v Avstriji in Nemčiji, Od Seyerneßa do Jadranskega morja se nahajajo slovanski grobovi, ki so malone brez izjeme vsi zaporedni grobovi, Posamezni skeleti leže podol-
gern iztegnjeni zaporedoma. Lobanje so večjidel dolge in imajo podolgaste zadnje dele,. Isti način pokopavanja so imeli Germani v svojih zaporednih grobovih; tudi na lobanjah ni najti med njimi nikake bitne razlike, iz česar se sklepa, da so Slovanii in Germajni skupnega porekla in so se Še-le pozneje oddelili. Prihodnje leto se bo o tem več razpravljalo, ker bodo cel dan zborovanja posvetili germansko-slovanskemu problemu,
„Slaw. Tagblatt“ na Dunaju je prenehal izha-jati, V nedeljo je izšla zadnja Številka,
Gospodijnski tečaj.
Iz Teharja pri Celju nam poročajo: Dne 14, t. m. se je srečno zaključil 14dnevni gospodinjski kurz, Čeravno ni bilo mogoče vsem gg, govornikom, ki so bili naprošeni, izpolniti danih obljub, ker so bili zadržani. Gospodinjski tečaj, kojega se je udeležilo 16 mladenk, je vodila Č, s. Mar, Benedikta, voditeljica tukajšnje gospodinjske šole. Dekletom, ki so želele slišati dosti koristnega in poučljivega, se je kolikor mogoče ustreglo. C.' sestra-vpditeljica je govorila o lastnostih dobre gospodinje, posebno kar se tiče snage, varčnosti, delavnosti, miroljubnosti in prave pobožnosti, ki ne išče užitka samo v sklepanju rok, temveč z.na izvrševati svoje dolžnosti vselej in povsod, Nadalje o ženski izobrazbi, posebno glede vedenja doma in drugod in o nadaljni izobrazbi vsake deklice. Bog nas je ustvaril za pravo srečo, katero i-Ščejo ljudje prav različno. Kako nam koristi Čitanje in zabav,a, povedala nam je gdč, Marica Selič, Tudi snovi, katere nam služijo v hrano in obleko, kakor zrak, voda, mast, olje, razne vrste svečave in kuriva, lan, konoplja, bombaževec, svila in nekatere navadne kemične spojine so prišle na vrsto. Nesrečni demon alkohol je moral tudi veliko trpkih prenesti. Ker je zdravje največje bogastvo, govorilo se je tudi o različnih boleznih in njih vzrokih, ter sredstvih zoper nje, G. dr. A. Schwab je povedal tudi marsikatero dobro, kako si naj varujemo zobe, kateri nam prinašajo veliko srečo, ako so dobri in zdravi. Po starem slovenskem geslu:	Kjer rožce cveto, tam je
lepo, se je ravnal Ö, g, p. Rudolf, ki je govoril o mi-ljenkah vsake poštepe Slovenke — cvetlicah. Povedal je, kako, kedaj in kam naj sejemo in sadimo posamezne, da bo milovidna naša hiša, prijeten naš vrt in da bo dehtelo stanovanje, Ker ni gospodinja, ako nima v žepu nič okroglega za pomoč in postrežbo, Čule smo, kako ravnati z drobnico hišno — s kravami, brez katerih si kmečke hiše ne moremo misliti. T.udi naši francoski gospodje framasoni so dobili častno mesto v vrsti predavanj, V prostem času smo rade kukale v skrivnosti gojenk, ter se od njih naučile nekaj, kar se dandanes tudi v kmečki hiši poda. Vsaka je naredila kako malo ročno delo kot spomin na gospodinjski tečaj. G. učitelj Levstik pa je s svojimi humorističnimi govori, ki so vzbujali mnogo smeha in pohvale, dosegel, da bodo vtiski tudi na letošnji kurz neizbrisljivi v spominu vsake udeleženke.
Papež bolan.
Skoraj vsa poročila o papeževem zdravstvenem stanju so več ali manj pretirana in vsled tega ne odgovarjajo povsem dejstvom, vendar pa so jasep dokaz, da je tudi brezversko Časopisje prisiljeno, zasledovati vse resnejše in važnejše dogodke, ki so v zvez5 najvišjim voditeljem katoliške cerkve. Vsak, količkaj vestni opazovalec svetovnih sprememb, mora pač pri-poznati, da se dejstveno o bolezni sv, očeta daleko več poroča in pisari, kot o vsakemkoli suverenu te ali one velesile. NekatoliŠko časopisje se očividno ponaša s tem, da je o papeževem zdravstvenem stanju baje posebno dobro informirano. To početje pa se vrši mnogokrat v tako pretirani meri, da vzbuja ogorčenje v lastnih .vrstah,
V Bernu izhaja list „Bund“, ki je organ Švicarske zvezne vlade. Ta „Bund“ se norčuje Iz „Schweizerische Depeschenagentur“, ki se je ustanovila deloma z denarjem „Bunda“, deloma iz prispevkov neka-toliškega radikalnega Čaisopisja; ker prinaša ista naj-podrobnejša poročila, o papeževem zdravstvenem stanju, je postala predmet „Bundovih“ Člankov, „Schweizerische Depeschenageptur“ bo že vedela, zakaj se tako obširno peča baš s tem vprašanjem. Sploh pa ni Švicarsko Časopisje v tein oziru edino, kajti amerikan-ski listi imajo dan na dan po cele kolone obsežna tozadevna kabelska poročila, kar menda brzojavni u-rad ne stori zastonj. — Tako je bila papeževa bolezen, ki bo v kratkem docela izginila, takorekoč zopet dokaz pokazati, da vzbuja katoliška cerkev v vseh delih sveta splošno uvaževanje in ugled.
* ^ *
Papeževa bolezen. Listi poročajo, da se je zdrav-sveno stanje sv. Očita izdatno obrnilo na bilje. Dne 16. avgusta je papež prav zgodaj vstal in je sedel delj časa pri pisalni mizi ter je rešil več važnih aktov. Z državnim tajnikom, kar finalom Merry del Val se je precej časa raz-govarjal. Tudi jed že diši bolnika mnogo bolje kot pred nekaj dnevi. Zdravniki pravijo, da se sme papež že voziti na sprehod po vrtu.
N a j n o v e j š e.
Glasom najnovejšega poročila iz „Unabhängige Korrespondenz“ se počuti sveti oče dokaj bolje, vendar bo potreboval Še delj Časa, da popolnoma okreva. Zdravniki so izjavili, da se mora dalj Časa vzdržati vsakojakih' napornih del, kajti sicer bi njegovo popolno okrevanje postalo resno vprašanje Časa.
Štajersko.
Mariborske novice.
Pijeva korespondenca prinaša zelo informativen članek o zadnji volitvi veleposestnikov v okrajni zastop mariborski, kjer se poraz nemške klike vsestranski osvetli.
Mariborski okrajni zastop. V sredo, dne 16. avgusta je volila skupina Industrije in veletrgovine. Nemci so vsled nastopa Slovencev v skupini veleposestva tokrat zbobnali vse svoje na volišče iz bojazni, da bi Slovenci mogoče tudi v tej skupini naskočili nemško trdnjavo* Izvoljeni so: trgovec Grubitsch, tovarnar Halbärth, tovarnar Hoffmanu, odvetnik dr.. Krenn, tovarnar Nasko, advokat dr.. Possek, vinotr-žee Pugl, trgovec .Quandest in tovarnar Scherbaum. — V skupini mest in trgov so izvoljeni za mesto Maribor: tovarnar Franz, Kamerer, brivec Kral, trgovec Lendler, advokat dr. Lorber, Emanuel Pfeffer, vinotržec Pfrimer in zdravnik dr. Rak; za trg Št, Lovrenc: krčmar Karl Baumgartner. — Jutri, v soboto, dne 19'. avgusta volijo zastopniki kmečkih občin, Volilcev je 161. Boj bo zelo hud.
St Magdalena v Mariboru. Meseca julija je bilo pri Sv. Magdaleni 9 porok, 39 rojencev in 41 mrličev; 2 osebi sta sorejeti v kat. cerkev.
Umrla je v Mariboru soproga veleposestnika in obč. svetnika J. Lendleija. Pokojna B. Leniler, roj. Geršovnik, je bila v 44. letu svoje starosti.
Maribor. Zrakoplov, ki je 10. avgusta zjutraj plul od izhoda nad Mariborom proti jugozahodu, se je usidral ob 9. uri v Celju V njem se je nahajal nadporočnik Hof-stätter od pešpolka št. 47 in nek drug popotnik. Nad Mariborom je bil zrakoplov v višini 1500 metrov.
Mariborsko porotno sodišča. Za tretjo letošnjo porotno zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišču je imenovan za predsednika dvorni svetnik in predsednik okrožne sodn je Ludivik Perko, za njegove laraestnike svetnike višje deželne sodnije Frane Voašek, dr. Josip Fraidl in A. Morocntii.
Ptujske novice,
Ptuj. Tožba Malika proti Ornigu radi tega, ker je Ornig očital Maliku laž, se je pri obravnavi dne 17. avgusta prelož la, ker hoče Ornig nastopiti dokaz resnice. Nastopilo bode 20 prič, med njimi več poslancev in ministrov. Umazano perilo se bo še hudo pralo.
Za ptujski kanal po ptujskem polju se vnema „Stajerc“ že v dveh Številkah, S tem zopet dokazuje, da piše le za meščane in da svoje Čitatelje preparira za nemške načrte. Kmet na ptujskem polju bo uničen, Če se mu vzame zemlja, Čudno je, da so oblasti tako naklonjene tujemu, izvenavstrijskemu podjetju, a ne premislijo, da bo na stotine nemških posestnikov trpelo velikansko škodo. Ščitite najprej državljane, potem Še-le tujce. In Če ste krščanski, Ščitite uboge, bogatini se bodo že sami znali braniti. Grdo je zopet, ka-ko se zadržijo naši liberalci, V „Slov, Narodu“ pišejo za kanal, v „Slogi“ proti, pred oblastnijami so za kamnal, pred ljudstvom proti kanalu, V njih je še mnogo plojaškega duha,
Celjske novice.
Celje. Med volitvami so vsi naši liberalni advo-katje in koncipienti hodili po Savinjski dolini in stiskali hmeljarjem brezplačno roke. Sedaj je velika kriza zaradi predprodaje in sedaj jih ni toliko med hmeljarje, da bi jim dajali brezplačno nasvete. Splošno pa se konštatira v vseh krogih, da liberalna stranka kot taka niti z mezincem ni ganila za hmeljarje v sedanjem hudem Času, Menda ima preveč opravila s .KukovČevo afero. Ni je stranke, ki bi tako hitro do-gospodarila, kakor naša liberalna.
Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo due 3. septembra ob 3. uri popoldne pri čebel njaku gospoda Samca na Ložnici pri Celju čebeljarski shod s predavanjem o vzimljenju čebel. Po predavanju se vrši redni občni zbor podružnice. Na obilno udeležbo vabi
odbor.
Celje. Zadnji „Štajerc“ so veseli propada Narodne stranke in po dolgem klobasarjenju vsklikne „Mi smo le veseli dediči duhtarske Narodne stranke in zato se ji zahvaljujemo“. Imenitno priznanje! Stara navada med kulturnimi narodi je, da lahko postane dedič umrlega le oni, ki je 1. postavni dedič, t. j., da je bil z rajnkim v sorodstvu,
2.	da ga je umrli testamentaričuo imenoval za dediča. Pri tej dedščini odločuje prva določba: Sorodstvo. Sorodni ste si „Narodna“ in „Stajerčeva“ stranka, to vemo še izza zadnje državnozborske volilne borbe. Narodna stranka je kandidirala Werdnigga skupno s štajercijanci, Ploja pa so pri ožji volitvi volili plojaši, liberalci in štajercijanci. Torej so štajercijanci res postavni dediči Narodne stranke.
Celjski porotniki. Za letošnje tretje porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču so bili dne 14. avgusta izžrebam sledeči glavni porotniki: Franc Juričan, gostilničar, Lastnič; Franc Kind, gostilničar, Sv. Jurij ob juž. žel.; Jan-iz Pinterič, trgovec, Brežice; Jožef Demšič, trgovec, Velenje; Franc Zdolšek, posestnik, Hrušaveo; Ivan Sršen, pek, Sv. Peter v Sav. dolini; Franc Jonke mlajši, župan, Oplotnica; Henrik Pototsebnigg, inžener, Slovenj gradeč; Janez Schmidhof r, posestnik, Mislinje; Jakob Pernat, lesni trgovec, Meža ob Dravi; Franc Valand, pek v Sevnici ob Savi; Jožef Cvetko, uradnik, Štore; Mihael Vidmejer, posestnik, Bukovžlak; Ivan Karba posestnik, Gaborje pri Celju; Jožef Kranjc, posestnik v Trnju: Franc Simončič, gostilničar, Sevnica ob Savi; Franc Kolenc, veleposestnik, Ivanje; Matija Jazbec, gostilničar, Sv. Peter pod Sv. gorami; Jožef Sfcaza, veleposestnik, Velenje; Robert Graselli, trgovec, Sv. Urban; Valentin Snperger, krojač, Lopata; Ivan Cas, vele-
posestnik, Straže; Josip Martini, fotograf, Celje; Alojz Bre-zočnik, ključavničar, Konjice; Maks Turnšek, gostilničar, Zlabor; Ivan Rak, hotelir, Velenje; Karl Lebitseh, geometer, Celje; Anton Kolenc, posestnik, Gornjigrad; Martin Vrečko, posestnik, okolica Vojnik; Karl Špes, posestnik, Začret; Franc Pirman, gostilničar, Topolje; Martin Prem-šak, posestnik, Škofjavas; Jožef Podgoršek, gostilničar v Vrbno; Ignac Kasch, sedlar, Vojnik; Jožef Paner, trgovec, Braslovče; Lovrenc Schmidt, posestnik, Sv. Duh Loče. — Nadomestni porotniki: dr. Jos. Karlovšek, odvetnik, Celje; Jakob Inkret, posestnik, Savodna; Franc Šribar, posestnik, Dobrova; Jakob Leskošek, mesar, Celje; Ivan Schappek, depositor, Cejje; Franc Canfidenti, tovarniški vodja, Gaborje; Anton Kapla, sedlar, Celje; Jožef Kveder, trgovski potnik, Celje; Ivan Adam Kožuh, posestnik, okolica Vojnik.
Ljutomerske novice.
Ljutomer. „Slov. pevsko društvo“ v Ljutomeru opozarja že danes na koncert, ki ga priredi dne 3. septembra t. 1. v dvorani g. Kukovec s prijaznim sodelovanjem umetnika na gosli, g. Fr. Serajnika, učitelja v Središču in g. Ferd. Herzoga, konzervatorista v Pragi (riolineelo). Na vsporedn bode igranje na glasovir, solopetje, moški zbori, mešani zbori, gosli z glasovirjem, čelo z glasovirjem ter ženski zbori, Natančnejši vspored sledi pravočasno.
Ljutomer. K nam pride novi poštar, seve zopet Nemec. Tudi sodnika imamo novega — zopet Nemca. Mi pa to mirno gledamo?
SUmnjak- Pri zadnjem požara pri Slavineu so sosedje in udeleženci procesije k sv. Ani, ki so se ravno vračali, zlasti pa sl. gasilno društvo v Stročji vasi, ki je takoj prihitelo, pridno gasili in pripomogli, da se ogenj ni širil. Vsem tem dobrotnikom se Slavinčevi prav iskreno zahvaljujejo. Bog plati!
Drugi kraji.
St. Peter niže Maribora. Prihodnjo nedeljo 20. avg. priredi mariborska podružnica Slovenske Straže večjo narodno veselico popoldne po večernicah na vrtu gostilne g. Muršeca. Na vsporedn so zelo zanimive točke: petje, igra, govor, šaljivi prizori, boj s konfeti, nastop mariborskih „Orlov“, lov za srečo, in mnogo, mnogo druzega. Posebej še opozarjamo mariborske in okoliške Slovence, da pride v St. Peter na veselico ta dan slavuoznani mešani pevski zbor od Sv. Jurja v Slov. gor. Pričakujemo obilo udeležbe iz Maribora, Hoč, Slivnice, Št. lija, Jarenine, Marjete, Št. Lenarta, Sv. Barbare, Šmartina in od drugod. Posebno vabljena je naša mladina. Pokažite se pa tndi vi domačini. Nobenemu ne bo žal, ki se bo udeležil te prireditve. Veselo bo, da bo kaj.
Št. Ilj v Slovenskih goricah. Vinogradi kažejo zelo lepo, tndi sadja, posebno sliv, še imamo dosti. Sano suša nas je pritiskala, a vendar ne tako, kakor bi nas radi naši narodni nasprotniki, ki stoje pod komando Središianag. dr. Venigerholza. Vedno kujejo nove načrte zoper Slovence. Lani so skovali znano šolo v Cerš sku, letos pa hočejo povečati staro šentiljsko šnlferajnsko šolo. Zakaj ? Zato, ker stara kajža nad tunelom že razpada. Če se pa prisili občine zidati novo šolo, se šulferajn izogne neljubim mu stroškom stavbe in pride na lep način iz zagate na račun naših davkoplačevalcev. Šentiljčane opozarjamo, da so pozorni na nakane šnlferaj novcev.
Središče. V sredo dne 16. t. m. je ob 11. uri po noči začelo goreti gospodarsko poslopje Ivana Ravšla, župana občine Obrež Grabe. Zgorel je hlev, Skedenj, žitnica, seno in še nezmlateno žito. Živino so vso rešili, ponesrečil se ni nikdo. Kdo da je zažgal, se še ne ve gotovo. Gospodarsko poslopje je bilo zavarovano. Vsa čast središkim gasilcem, ki so hitro prišl’ na pomoč, dasi vsled pomanjkanja vode niso mogli toliko rešiti, kolikor bi bili sicer lahko.
St. Tomaž pri Ormoža. Liberalci priredijo v nedeljo dne 20. t. m. cirilmetodarsko veselico v šoli. Ali so si liberalci zidali šolo, da imajo sedaj v njej svoje prireditve? Ko sta tržaška poslanca dr. Rybar in dr. Gregorin pristopila letos h katoliško-narodnim poslancem, so cirilme-to-araki liberalci pretili, da odtegnejo tržaškim slovenskim šolam vsako podporo. Tako izgleda nadstrankarska narodnost naših cirilmetodarjev.
Čebelarska podružnica St. Jnrij on ŠČaTnici za Gornje-Radgonski okraj je imela letos dvoje zborovanj in predavanj Prvo pri g. Alojziju Čagranu pri Sv. Jurju, drugo v Boračevi pri g. Antonu Sutn. Povdarjati se mora, da je bila udeležba povsod jako povoljna in da je bilo povsod nad 40 čebeljaijev navzočih. Predaval je povsod g. potovalni učitelj Ivan Jurančič. Predavaj je pri g. Čagrann o pomenn napajalnikov, o predrugačenju prostora pri panjih, glede na različne okoliščine, o brezmatičnosti itd. V Boračevi se je predavalo o razširjanju čebelarskih panjev, o krmljenju, o združevanja panjev itd. čebelarji so z zanimanjem sledili proizvajanja strokovnjaka, in upati je, da se tukaj čebeloreja prav lepo razvije.
Splošno je čebeloreja letos bila do snhih dnevov precej dobro razvita. Paša je bila dokaj dobra do julija, le sedaj je suša ustavila vse in trebalo je misliti na pitanje, čebelarji stavijo svoje upanje še na ajdovo pašo. Ako da Bog dežja, bode šo tudi nekaj medli, ako pa ta izostane, se pač ne da pomagati. Dobra volja in korajža pa tndi u-panje, da zmiraj solnce sije, ampak za istim tudi dež pride, nas navdaja z boljšimi upi.
St. LoTrenc nad Mariborom. S ponosom moramo povdarjati, da so se naši slo renski veleposestniki s Pohorja z malimi izjemami udeležili važne volitve za okrajni zastop
14.	avgusta. Ko bi še prišli vsaj oni, ki so ostali doma, bi bila zmaga na slovenski strani. Vendar nas krepke Pohorce neizrečno veseli naš nepričakovani uspeh. Kar verjeti nismo hoteli, ko smo zvedli, da nas je bilo čez 100 značajnih mož. Seznanili smo se z našimi prijatelji iz Slov. goric in Dravskega polja, pa z onimi iz obmejnega St. lija,
z Rušani smo pa itak v tesni zvezi. Naši domači nasprot' niki so vsi kar poparjeni. Pravijo: „Ni ne prazen bav-bav, če se govori o napredovanja Slovencev“. Jaz pa pravim, nastopajmo povsod tako možato, pa bo nasprotnike takoj minilo veselje zabavljati čez Slovence.
Brezno ob Dravi. Most čez Dravo, ki se je začel avgusta 1910 graditi, bo skoraj gotov. Gradila ga je tvrdka za mostne stavbe Waggner in Knrz v Gradcu. Most je moderno delo. Za prebivalstvo v Dravski dolini, Pohorju in Radin bo ta most velike gospodarske važnosti, ker je bilo s prejšnjim brodom vedno maogo sitnosti. Občina Brezno bo postavila na levem dravskem brega tndi hišo za stanovanje mostninarja. Za oskrbovanje mosta in amortizacijo dolga, ki ga je najela občina Brezno za stavbo mosta, se bo pobirala mostnina. Prometa bo most izročen letos meseca novembra.
Marenberški okrajni zastop. Slovenjgraškemu okrajnemu g avarstvn se je naročilo, da mora takoj raspisati nove volitve za marenbesški okrajni zastop. Doba je že potekla, toda Nemei se volitev nekam zelo boje.
Slovenjgradec. Trgovca Drnškoviča je zadela v ded neprevidnosti huda kazen. On je pa le žrtev razmer. Nemškutarji hudo prežijo na njega, ker so mu nevoščljivi, da dela tako dobro kupčijo. Vsi zavedni Slovenci obiskujejo njegovo trgovino in to jih boli. Najbolj značilno pa je, da je Druškovičev tožitelj hotel umakniti tožbo, toda dr. Kise wetter je sild v njo. Dr. Kiesewetter je menda že »bil, da se mu je bilo mogoče nastaniti v Slovenj gradcu ;e pa milosti dveh duhovnikov. Obljubil je tedaj, da bode objektiven; sedaj pa ima v pisarni najhujšega nacijonalua in odpadnika. Taki postanejo pri nas Slovencih vedno ljudje, ki pridejo z našo podporo do premoženja.
Staritrg. Dobili smo v Slovenjgradec novega vodjo naše sodnije. Kolikor nam je znano iz Vranskega, je gosp. Janny miren, objektiven in pravičen mož. Kot takega ga že zdaj pozdravljamo, ker si le želimo v naše razmere pri sodniji enkrat sodnika, da bode odpravil razne razvade, katere so sodniki s svojim občevanjem z mestjani upeljaü celo v sodno dvorano. Gotovo se bode novi soduik izogibal raznih večerij pri mestnih Vsenemcih. Zanimivosti teh ve čerij in njih zvezo s sodnijo bode že pravočasno razodel državni poslanec dr. Verstovšek.
St. Peter T Sav. dol Doberttšbi napredni Cvenkl se zopet kaže v pristno liberalni inči. Namesto, da bi sočustvoval s kmeti, ki so se letos po predprodaji hmelja izpostavili veliki denarni izgubi, se Cvenkl kmetom porogljivo posmehuje in jim v obraz čita: ali misliš, če je župnik prodal hmelj, ga moraš potem tndi ti naprej prodati! S takimi in enakimi očitanji kaže Cvenkl svojo oliko, po vrba pa globoko žali tiste kmete, od kateri leto za letom tisočake iikupi. Pa Cvenklnova neljobezen napram kmetom sega še dalje. Cvenkl igra tndi vlogo hmeljskega prekupca. Njegov komij leta okoli kmetov in ponuja za kg. 7 kron, du čim ponnjajo tuji kupci po 8 kron. Cvenkl si stavi palače in bi rad od kmečkih žnljev postal bogatin. Resmea je, da liberalec ni bil nikdar prijatelj kmeta Prihodnjič poročamo o Cvenklnovi ljubezni do kmeta še več.
Žalec. Pri nas vlada sedaj tudi med meŠetarji in liberalnimi mogotci veliko razburjenje, a ne iz skrbi za hmeljarje, ampak zaradi vaših izbornih Člankov o situaciji hmeljarjev. List gre, kakor hitro prispe semkaj, od roke do roke. Ljudem se odpirajo oči. Mora se priznati, da je Kmečka zveza spretno uprizorila boj proti prekupovjanju. Želimo ji le, da bi imela tudi dober uspeh. Slišimo, da so tudi žalski funkcionarji hmeljskega društva precej vznemirjeni in da vam bodo poslali popravek (opomba uredništva: ga že imamo), s katerim hočejo pokriti svoje pogreške.
Primorsko.
Pogozdovanje Krasa. Komisija za pogozdovanje Krasa v goriško gradiščanski grofovim je izdala svoje 27. letno poročilo o svojem delovanja v leta 1910. Iz njega se po-snemlje, kod se je ta akcija v minolem leta razširila ter koliko in kake vrste dreves se je za pogozdovanje porabilo. Komisija je imela do 1. 1910 v goriškem, sežanskem in gradiščanskem okraju 8291 hektarov na razpolago za pogozdovanje. Od tega zemljišča je še 2172 hektarov za pogozditi. Dohodkov je imela kom sija dosedaj 737.817 38 kron, med temi 584.500 K državnega in 134 700 K deželnega prispevka. Izdatkov je bilo 737.488'94 K. V letu 1910 je komisiji predsedoval dvorni svetnik sedanji podpredsednik tržaškega namestništva Henrik grof Attems. Upravo je vodil c. kr. gozd d svetnik Talij Bersa pl. Leidenthal.
Razpis natečaja. Na Primorskem se razpisujete dve mesti inštruktorjev za mlekarstvo, eno s slovenskim in hrvaškim, drugo z italijanskim učnim jezikom; prvo za slovenski in hrvaški, drugo za italijanski del dežele. Sedežem za prvo je za sedaj določena Gorica, za drug«» Trst Poseben službeni red določa dolžnosti teh inštruktorjev, katere obstoje zlasti v strokovnem potovalnem pončevanju prebivalstva, ki se peča z mlekarstvom; in to tako, da isti poljudno predavajo in praktično pokazujejo o umni reji in oskrbi molzne živiee, o pridobivanju mleka in ravnanju ž njim, o njega raznovrstni uporabi, o oskrbovanja mlekarn, sirarn in planšarstva, posebno z ozirom na njih zadružno organizacijo. Inštruktorji za mlekarstvo so službeni organi c. kr. namestništva in se nastavijo pogodbeno najprej za dve leti Dobijo letni honorar 2400 K ter stalni potni paušal 2000 K, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih. Prosilci za te dve mesti naj vložijo najdalje do 20. septembra 1911 na c. kr. namestništvo svoje prošnje, opremljene z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, zdrave telesne konstituoije, do.ršeoih študij, delovanja v kmetijski praksi, posebno v mlekarski str< ki ter jezikovnega znanja. Istočasno naj podajo obvezno izjavo, tekom katere dobe da bi po obveščenjn o ngodai rešitvi
svoje prošnje zamogli nastopiti to službo. Ob sicer enakih sposobnostih imajo prednost oni prosilci, ki so že položili učiteljski izpit za kmetijske šole, in oni, ki razven učnega jezika zamorejo dokazati tudi zadostno znanje drugih deželnih jezikov.	,. .	, ,	...
Trst. Velike vojaške vaje ob istrski in dalmatinski o-bali se letos mogoče ne bodo vršile, ker je nevarnost, da se kolera razširi. Sklepalo se pa sicer o tem še ni defini-tivno.
Trst. C. kr. državno ravnateljstvo v Trstu odda dobavo lesa za leto 1912 potom javnega razpisa. Podiobni podatki so v „Wiener Zeitung“ od dne 15. avgusta 1911 in v „Osservatore Triestino“ od dne 14. avg.
Znani hotel da la Vlile v Trstu je kupila te dni pa-roplovna družba „Austro-Amerikana.“ V to postopje pridejo uradi te družbe. Preuredil se bo ta hotel tudi v prenočišče za izseljence.
Narodno gospodarstvo.
Reforma kmetijskih šol na Ogrskem. Kakor pore ča ogrska sgrarna korespondenca, bo ogrski poljedelski minister grof Serenyi prihodnje šolsko leto spremenil učni načrt kmetijskih šol v Jaszbereny-ju, Kecskemetu in Nagy-Ksrolyju s tem, da bo odpravil vse nepotrebnosti in uvede! novi sistem, potom katerega se bode skušalo ugoditi interesom malega kmeta. Tečaj kmetijskih sinov bode trajal od oktobra do marca in bo nudil gojencem le praktično izobrazbo. Sprejemali se bodo 18!etni fantje malih kmetov; vzdrževat je (učnina, hrana in sploh cela oskrba) stane za cel tečaj minimalno ceno 150 kron.
Hmelj. V zatiranje rdeče hmelj ske pršice (rdeči pajek), katera povzročajo bakreni palež na hmelju, se priporoča, da se letos sežge vsa hmeljevka in vsi hmeljski listi, da se hmeljski drogi osmodijo, da se kraji, kjer so stali drogi, potrosijo z živim apnom in da se poslednjič naprava hmeljski h nasadov na žico prav resno razmotriva.
Kakšno seno je konjem prikladno. Mnogo je še kmetovalcev, ki menijo, da je za konje vsako seno, tudi tako imenovano kislo seno, katero je zrastlo na močvirnih ali sploh na vlažnih travnikih. To pa ni res. Konjem je treba pokladati v primernih množicah tečno seno, torej takšno seno, ki je bilo pokošeno, ko je bila trava v najlepšen cvetja, nepokvarjeno in pa že povreto ali izpotjeno seno. Vsako seno se namreč, ki ga spravimo na kup ali v sklad pod streho, izpoti ali zavre (to vrenje traja kake 4 tedne) in preden se ni izpetiio, naj se konjem ne poklada. Sveže, ne-povreto seuo je namreč težje prebavljivo in prizadeva razne nadležnosti in tudi bolezni. Preveč sena — in nsj je tudi prav dobro — ni treba dajati konjem, ker sicer jih napenja; tudi se po senu radi pote. Srednje težkim konjem zadostuje 5 do 7 kg. na dan ia ne več, kakor en in pol do dva kg. rezaniee. Ko so konji zjutraj in opolndne povžili krmo, privošči naj se jim nekoliko počitka, da lahko krmo prebavijo. Kadar se bliža čas težkega dela, treba, da jih več dni krmimo z izdatno krmo. Sploh moramo že od mladosti in ves čas dobro krmiti konja, če hočemo, da bo krepak in vstrajen pri delu.
Prepoved žitnega izvoza na Raškem. V ruskih eksportnih krogih kroži vrst, da namerava vlada izdati odredbo glede prepovedi žitnega izvoza. Eksportna zbornica se je izjavila trgovinskemu ministru za takojšnjo odredbo take prepovedi. Borzni odbori morajo poročali trgovinskemu ministra Timajevn vsak dan koliko žita se izvaža. Zadnjikrat je bila izdana na Ruskem prepoved žitnega izvoza leta i892.
Letošnji vinski pridelek v Italiji. Glasom poročil iz Italije glede letošnjega vinskega pridelka bo isti letos jako bogat. Rezultat stoji le malo za normalnim pridelkom inje skoro še enkrat večji od pridelka lanskega lata. Kvaliteta je vsled ugodnega vremena izvrstna. Viničarji delajo s precej visokimi cenami. Gornjeitalijanski kupci sklepajo z a-pnlskimi producenti dobaviteljske pogodbe, glasom katerih so cene za 13stopinjsko vino po 21 lir od hektol., kar pomeni nekako odnehanje cen prejšnjih tednov, ko se je plačevalo splošno 24—-25 lir od hektolitra. V Emili, kjer je vinski prideltk letos posebno dober, se prodaja grozdje m. stot po 14 iir. .
Izkaz jnžne železnice za prvo dekado meseca avgusta 4,172.692 kron dohodkov, to je za 79.861 kron manj kakor lansko leto ob istem času! Napredovanje, kaj ne!
Pomanjkanje krme v Nemčiji. Nemško notranje raisistrstvo je že koncem minulega tedna stopilo v zvezo z gospodarskimi korporaeijan i, da se posvetuje, kako je mogoče odpraviti pomanjkanje krme, ki je zlasti letos vsled vedno trajajoče suše ielo veliko. Rezultat razgovorov je man le v toliko, da vlada kaj najresneje svari kmete, naj vsled pomanjkanja krme ne prodajajo svoje živine, ker bi se vsled tega draginja mesa le poojstrila.
Koliko Yode potrebnjejo posamezne domače živali. Rače na se, da porrebnjejo na vsak kilogram suhe klaje in sicer: konji in ovce 2 do 3 litre, voli 4 do 5 litrov, krave 5 do 6 litrov in prešiči 7 do 8 litrov vode. O vsakem letnem časa je skrbeti za to, da živina ne dobi premrzle vode, ker jim je takšna le v kvar. Zlasti brejo živino je treba varovati premrzle vode, ker po njej rada zvrže.
Uvoz umetnih gnojil v Italijo je znašal leta 1871 o-krog 3,000 000 lir, leta 1900 je narastel na nad 15 mil. lir, leta 1910 pa na skoraj 57,000.000 lir.
Jabolčni zavijač. To je velik škodljivec sadjarstva. Metulj je, pisane barve, precej majhen in leta od majnika do julija. Na hruško in jabolka izleže veliko jajc, iz katerih se v kratkem izvale ličinke, ki rijejo v sad, izžro seme in tako pripomorejo, da odpade sad, predno dozori. Ličinka pade navadno s sadom vred na zemljo ali v drevesno skorjo. Do aprila ostane zabubana in potem se zopet razvije. Veliko škode povzroči ta metulj sadjerejcu, posebno ker napade najraje plemenito drevje. Tam kjer so pokrita jabolka ali hruške z listi, ali se stika več sadov, ali je v sad navrtana Juknjica, je gotovo notri zavijač. Da *3%....	-........ ^
se ta mrčes odpravi ali vsaj omeji, naj se odpadlo sadje takoj pobere in porabi za prešiče, da se ličinke ne razlezejo. Dobro sredstvo proti njemu je snaženje drevja. To naj se vsako leto osnaži, razpoke pa naj se zamažejo z mešanico ilovice in apna.
Kolera.
Kolera se še vedno širi naprej. Dan za dnem prihajajo poročila iz skoro enoinistih krajev in dežel. Javnost se je nekako že navadila na kolero, ker lahko vsak dan vidi število nesrečnih žrtev, ki jih zahteva kruta morilka
Največ pomije ljudi za kolero ondi, kjer vladajo res turške razmere — namreč na Turškem. Carigrad se tako-rekoč odlikuje pred drugimi mesti. To žalostno prednost potrjuje zadnje poročilo o koleri iz Carigrada. V enem dnevu jih oboli 114 oseb za kolero, 51 jih pa umre. V nekaterih mestnih okrajih pojema kolera, nasprotno pa raste v drugih okrajih kar rapidno. Ob Bosporu je zdravniška komisija konštatirala 20 slučajev.
Najnovejša poročila iz Carigrada pravijo, da se kolera razširja vkljub odločnejšim korakom, ki jih je v zadnji sili nastopila turška vlada. Tekom 24 ur jih je obolelo za kolero 65, umrlo 24 oseb.
Na otoku Kameram na Rdečem morju je umrlo za kolero 29 vojakov.
V	Albaniji je umrlo zadnji čas za kolero 63 oseb.
V	Trstu se je stanje znatno zboljšalo. Novih slučajev že dolgo niso konštatirali. Upravičeno je upanje, da bodo poklicani krogi to epidemijo kmalu ugonobili.
. *
Kolera n a Dunaj u.
Dodatno k našemu splošnemu poročilu moramo poročati, da se je na Dunaju dognal en slučaj kolere. Obolela je neka pomožna delavka, ochwent, mati šesterih otrok. Ta osem glav broječa družina živi zelo revno, družinski oče je tudi pomožni delavec. Bolnica je izjavila, da je obolela po zavžitju neke zelenjave in sadja, ki je bilo iz Ogrskega. Bolnica, kakor tudi cela njena družina in dve sosednji družini so izolirani. Istotako opazujejo pet sodelavcev in dve sodelavki zn kolero obolele žene. Obolel je tudi en otrok. Zdravstveno stanje Schwentove je opasno in se razvija na slabo stran. Po izpovedi obolele žene je kolera prišla s sadjem iz Italije ali pa iz južne Ogrske. Zavžila je bojda zgodnje grozdje, ki je dešlo ali iz Italije, ali pa najbrže iz južne Ogrske, odkoder se je lansko leto zanesla kolera na Dunaj. Ni izključeno, da jo ognjišče kolere v južni Ogrski prezimovalo.
Dejstvo pa, da razgraja v Italiji kolera in da s pošiljanjem južnega sadja ista tudi primerno razširja, ostane pribito! Zdravniško preiskovanje pa bo dokazalo, koliko resničnega jedra je v tej kombinaciji. Drugih slučajev ni bilo.
Komisija za kolero je pod predsedstvom mestnega fizika dr. Böhma konštatirnla, da se gre pri Schvventovi za resničen slnčaj azijatske kolere.
*
* *
Bakterijologično so preiskali na petih krajih morsko vodo v Trstu, ali dobili niso nikjer sledu bacilov kolere. Bali so se, da je voda okužena, a v srečo je še bacilov prosta.
Velikanski štrajk na Angleškem.
Kar pomnijo ljudje, Se ni bilo na Angleškem take stavke, kakor baS v tem času. Izbruhnila je velika stavka železniških delavcev. Pocestni boji so na dnevnem redu. Število vseh stavkujoöih je 600,000, po večini sami železničarji. O pravem vzroku stavbarskega gibanja se ne more pravzaprav govoriti. Sodi se, da so glav,ni vzrok takozvani posredovalni uradi, ki so bili pred štirimi leti z veseljem sprejeti, Vsled neprestanih demonstracij je pripravljeno številno vojaštvo. Položaj v. Liverpoolu je naravnost tabupen. Vendar se je posrečilo omejiti najskrajnejšo kritičnost razmer; izgredi so deloma ponehali. Stavka se pa širi na vse strani. Vojaštvo ima z neprestanimi izgredi mnogo dela. Glasom najnovejših poročil se vrše v Londonu dannadan pogajanja z železničarji.
Razgled po svetu.
Praktično uničevanje alkoholizma. Glasnik wtirt-temberš&ih obrtnih nadzornikov prinaša celo vrsto podjetij, ki pdnčavajo delavce brez vsake sile na vživanje brezalkoholnih pijač. Napoti je temu razveseljivemu gibanju samo ta okolnost, da so brezalkoholne pijače navadno precej dražje kakor z alkoholom. Nadzorništvo tvornic za drugi württemberSki nadzorni okraj poroča, da imajo brez-alkolne pijače pri tamošnjih delavcih obilno število odjemalcev. V tvornicah tvrdke Gminder se je tekom enega leta prodalo delavcem 113.436 polliterskih steklenic limonade po 5 v in 2319 polliterskih steklenic soda-vode po 2 vinarja; tudi v tsnjarski tvornici se je nanovo vpeljala pro-d«ja limonade in je vsled tega vživanje piva znatno nazadovalo. Tvrdka Schuber v Feuerbachu je napravila v svoji tvornici naprave za izstiskovanje limonade in prodajo toplega mleka, četrt litra po 5 vinarjev. Tudi po drugih tovarnah so vpeljali prodajo mleka in kave po zelo nizkih cenah, kar je vživanje alkohola zelo omejilo.
Nenavadno maščevanje. Nekega večera so sedli trije gospodje v avtomobil; bil je neki slikar, neki advokat in neki zdravnik. Peljali so se iz Diona proti 80 km oddaljenemu Chalonsu (na Francoskem). Zabavali so se med potjo zelo dobro — kar naenkrat se avtomobil ustavi. „Kaj je“ vpraša advokat zdravnika, ki je sedel prav spredaj. „AÜ ga vidite lumpa“, pravi ta, „vrgel je kamen in me zadel ravno v trebuh“. In res je tekel po potu nek mož, ki pač ni bil velik prijatelj modernih stvari in je bombardiral s kamenjem avtomobil. Advokat in slikar bežita za njim, ga
primeta, zagrozita mu s samokresom, če bi se kaj ustavljal in ga posadita v avtomobil. Vožnja se je nadaljevala. Ko so prevozili kakih 50 km, so moža postavili na cesto in so mu dejali, da gre zdaj spet lahko mirno domov, češ: „Petdeset kilometrov hoje v tej čarobnokrasni noči — to vam bo gotovo zelo dobro delo!“ In da bi bili popolnoma brez skrbi, da si mož ne bo najel voza, so mu odvzeli vse, kar je imel pri sebi in so po pošti odposlali drogi dan na njegov naslov.
Nov krah. Nekateri časopisi naznanjajo, da se je posrečilo na nov način izdelovati kruh. Doslej se — kakor znano — napravlja krub samo iz moke. Novi način pa obstaja v tem, da se kruh dela kar naravnost iz nesemietega žita, prihranijo se torej stroški za mletje. Zato je novi kruh veliko cenejši, za približno 50 odstotkov. Pa tudi tečnejši je in boljšega okusa. Če se novi način pripravljanja kruha obnese, bo to gotovo velikega socialnega pomena. Iznmel je ta novi način neki moskovski kemik.
Nemški torpedni čoln se je potopil. Na vzhodni obali otoka Langeland se je potopil neki nemški torpedni čoln. Je to torpedni čoln Št. 21, ki je trčil s torpednim čolnom št. 14. Torpednemu čolnu št. 14 se je posrečilo rešili vse moštvo potapljajočega se čolna. Oba čolna sta baje i-tara in zelo majhna. Upajo, da se ko posrečilo potopljeni čoln dvigniti.
Zrakoplovstvo. Znani zrakoplovec in zmagovalec v poleta Pariz—Madrid, Vedrine, je padel, ker je prenehal motor delovati, 17. t. m. pri Troaviile v morje. Rešili so ga na neki čoln. Vedrine se je poškodoval na glavi in je dobil več ran tudi na telesu. — V Čikagu sta se dogodili pri letalni tekmi dve smrtni nezgodi. Zrakoplovec L&croy je padel s svojim letalnim aparatom v jezero Michigan, 3 milje od obrežja. Ker ni mogel iz aparata, v katerega se je zapletel, je utonil. Druga nesreča je zadela letalca Rad-gerja iz Pittsbnrga, ki je padel iz višine 150 čevljev in ga je stroj ubil.
Poneverba pri „Matici Srbski“. Blagajnika „Matice Srbske“ Lazarja Manojlovića iz Novega Sandeca so aretirali zaradi poneverbe društvenega denarja v znesku 400.000
K.	Manojović je 36 let star in je bil na glasu, da je zelo bogat. Afera vzbuja velikansko razburjenje med Srbi.
Koliko teilet potrebuje elegantna dama? — Dnevno deset toalet potrebuje vsaka Parižanka, kakor trdi lastnik najelegantnejšega modnega zavoda v Newjorku, Kurzmann. Ker pa velja poedina teh toalet, zmerno računano, okoli 1000 kron. Tu je kostum v „Bois de Boulogne“, drugi za dejeuner, tedaj sledi toaleta za kupovanje, za diner, čaj, ob 5. uri popoldne, za posete, opero, sonper in razkošni neglige. To zaša pravzaprav, kakor računa dalje Mr. Kurzmann, najmanj 60 toalet v garderobi.
Vulkan Asamayama na Japonskem je pričel v pon-deljek dne 14. avg. nenadoma bruhati. Baje je prišlo ob življenje 30 turistov, samih tujcev.
Davek na napitnino. Kond akterji dunajskih električnih železnic so bili te dni prav neljubo presenečeni: dobili so nalog, da morajo plačati davek od napitnine. Davčni urad je uvrstil napitnino med „nestalne prejemke“, računal je 288 delavnih dni na leto in vsakemu na dan po 1 K napitnine. Na podlagi tega je predpisal 4 K davka na leto. Kondnkterji so se seveda pritožili. — Priznati pa se mora gospodom davkarjem v resnici, da so silno iznajdljivi.
S tisočaki tapetirana soba. Iz Bukarešta poročajo: V vasi Radovao se je dogodil zelo tragikomičen dogodek. Neka kmetica, stara ženica, je našla na cesti precej obširen zavoj, v katerem so bile — po njenem mnenju — zelo lepe „podobice.“ Da bi okrasila gole stene svojega stanovanja, je nalepila večje število teh „podobic“ na zid. Pred kratkim pa je prišel h kmetici berač ter jo poprosil za miloščino, a uboga starka mu ni mogla ničesar dati. Ko pa je berač zagledal „lepe podobice“ po stenah, jo je poprosil za eno. A kmetica mn je odgovorila ravnodušno: „Teh s stene ti ne dam, a imam še drage, izmed katerih si lahko par izbereš.“ In prinesla mu je cel zavoj samih tisočakov in stotakov, izmed katerih si je berač izbral res par „najlepših “ Ker pa se ie pozneje ljndem čudno zdelo, odkod ima berač nenadoma toliko denarja, je prišla stvar na dan. Bankovce je izgubil pred enim letom neki veleposestnik. Takrat so bile vse poizvedbe po izgubljeni ogromni svoti brezvspešne.
Obešen. Dne 11. t, m. je krvnik Balla v Szegeđinu izvrštl smrtno obsodbo nad roparjem Štefanom Szalma. Obsojenec je na morišča ostal hladnokrven.
Na Bolgarskem jo 2343 ljudi, ki so že dosegli nad 100 let svoje starosti.
Desinficiranje cerkva. Iz Rima poročajo, daje nadškof v Genovi io več drugih italijanskih škofov izdal pastirski list. v katerem določajo zaradi neznosne vročine stroge predpise glede desinfieiranja cerkva, zlasti onih de lov, ki jih verniki skupaj rabijo, ter do nadaljne odredbo tudi dovoljujejo uživanje mesa ob petkih.
prof. dr. Klfbs, Berolin, piše: Odlične učinke, od toliko strani potrjene, naravne prane Jožef-ove grenčice sera imel i priliko preizkusiti z najboljšim uspehom pri različnih bolezenskih stanjih zlasti tudi pri tuberkuloznih. Videl sem, da je »Franc Jožef-ova voda« odstranila v začetku procesa nastalo zaprtje, ne da bi se pozneje pojavila toliko nadležna driska.
—■■■■■■■■■■■———■^— ————— m m. m n»
Slovenci! Slovenke!
V nedeljo, dne 20. avgusta vsi na veselico Slovenske Straže v Št. Peter niže Maribora!
Tage
m vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice Moravsko.
80
Slovanska obrt.
Sukno
manufakturno W»g°
x8zpošilja najceneje Jngoslč^anska
raipoSi]»10*
K. Stemecü
V Celju.
Vzorci zastonj.
Delavnica za popratila
P
m
Dobro 1 Po cenil

Točna postrežba I
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi la abreks I lilustr. cenik zastani firamefen« od 20 do 200 K. Niklas ta reinont.-ura	E	S‘60
Pristna srebrna ura	„	7’—
Original omega ura	„	IR*—-
Kuhinjska ura	4’—
Budiljka, niklasta	s)	8’—-
Poročni prstani	9	2,—
Srebrne verižic	.	2’—
— Večletna jamstvi —
Nas!. Dietinger
Tiieod. Fetireobacii
urar in očalar 447
Maribor, gosposka allot 26.
kupale» zlatnine is srebro rgg»
Dobro rodbinsko kavo
Gospodična,
ki je dovršila trgovski karz z odliko, išče v mesta primerne službe. Naslov pri u-pravništvu lista.	129
Jaz ljubim pomlad,
vendar pa sem premalo utrjen, prijetni pomladni večerni y;eteröki mi nagajajo, in zame je resna nevarnost, da se ne prehladim. — Tako? To je pa vendar čudno! Gotovo še nisi poskusil F a y e v e pristne soden-s k e mineralne pastile. Poskusi, in videl boš, da se ne boš nikdar prehladil,. Skat-Ijica stane samo K 1’25, Pazi, öa ti kdo pe ____ ponudi slabe, ponarejene robe!
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W, TJh, Guntzert, c, kr, dvorni dobavitelj Dunaj IV-1,, Grosse Neugasse 17.
Uolilia Valeria manufaktnmega blaga, V wlll%Q «CilWgCi kakor platno in razna
snkna; jako trpežno blago za lovske, civilne in turistovske obleke se dobi najboljše in najceneje pri tvrdki
Milica Tomec,
tovarna sakna. Humpolec, Češko.
Ceniki na zahtevo franko.
in
Ä m________________________
^ jB dekčracijske, slikarska in pleskarske stroke, katera Izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Mihael Dobrave v Celja
Gospodska ulica 5.
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljnbljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
X
X
X
X
X
X
%
K
K
Za potovalno
sezono.
X
X
X
Kje se kupi dobro, po ceni in fino
ObUValO? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Kovaška ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi Čevljev za tenis.	z spoštovanjem
Stefan Strašek, Celje.
Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni ^ kovčeki iz govejega usnja in bogato X
zalogo usnjatih galanterijskih p
Stvari kakor oprav za konje, jahalne
potrebščine itd. priporoča	«g»
jjjj Rudolf Novak, Maribor jjj
^ jermenar in sedlar — Grajski trg. ^
I Samo lastno izdelovanje. : p
xxxxxxxxxxxxxxxxxx&xi
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Veletrgovina s špecerijskim blagom a in z deželnimi pridelki	m
Anton Kolenc: Celje
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da »e mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nadi domač» z go rej imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in selo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore pfpti vsaki konkurenci popolnoma ostreči zahtevam oenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrsie sveč, ter olje in kadilo za cerkve
p imam vsakovrstna vrtna in poljska semena Ve kabivosti, ter opozarjam slavno občinstvo pp istih, kakor tudi ostalega špecerijskega ilaga ter deželnih in drugih pridelkov.
Ia. ^abakovški premog ponudim po K 2’10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celja, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: Sita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in j drage vreče, petrolejske in oljnate sede. f Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
feÄtsa mtmfa	mtmtešmsmšiLm
448 sa® ufe&Dio in ga« dirstefs©
Franc Strupi : Celje
iraški ©tiifa
mmčs. po aajmžjih cenah svoj© bogat® zaleg© steklene in porcelanast* posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev fca podobe.
t**wnm4J© vmH atafa’,v»skih «S«fi piri mm&kwmh im priv. stavbah, ■ai^siidnajia ia io6n«
..	»■.jte.
X JÜDSKA HRANILNICA
in POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga SW\ z neomejeno zavezo
4	*
v lastni hiši (Motel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
uraduje
vsak torak in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure popoldne. Za vplačHa po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465.
Telefon ima št 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
obrestuje
hranilne vloge po 4'/.% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5y*% z amortizacijo ali brez pje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertoje vbtgižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim banom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela bseapufcno, stranka plača le fcoleke.
Žaga, brusi In struže s strojnim obratom.:: Zavod za graviranje črk.:: izvršuje nagrobne spomenibe in vsa monumentalna in stsv-s=s “ bena dela iz tu- in inozemskega materijala. « ss Plošče za pohištvo iz raznobarvnep marmorja. :: Velika zaloga izgotovijenih nagrobnih spomenikov. :: Najnižje cene. :: Kulanfni « —s plačilni pogoji. :: Naročila se izvršujejo točno. s=s » Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba :: Celle.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno gs-pešno proti protinu, revmatizmu, isehias. nevralgiji, raznim ženskim boleznim Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tu j sl e, igralne in diužabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobia in vredna restavracija.
Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno
pozor!
Vam ni potrebno naročiti: pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
pranžo g§yr@|
Tegethofeva cesta št. 39.
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Štajersko, Koroško m Goriško iziđe koncem leta
Naročila za oglase
sprejema in daje pojasnila anOnČni Oddelek trdkve
Pisarna*Universal*agenture
M. MULLEY, v Ljubljani, Sodna ulica 4.
Trgovski pomočnik in učenec
se sprejmeta v trgovini mešanega blaga -:fg§
Unten Velenčak, Velenje.
Prva južna-štajersba kamnoseška
Pijte samo Tolstovrško slatino.
Karači se v Tolstem vrhu. Enšisnj, Koroško.
družba v Celju.
Ki TmEIlItYABALSAM
edino pristno 7 zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
V sako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih a dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri in-iluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu 'fl ustnih boleznih, pri trganju po-udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnerja A. Thierry-a
samo pristno
m*
i?.
DIEN
ICH
centifelijsko mazilo
Allein echter Balsam
■c. Jar Seiten JttAftelu d»
A-TWerry m Pregrada
Lei Mahzk-Sauerhnnuu
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr' starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 360 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
TV bi se v vseh Ukan ah in sicer v Mariboru v lekarni ”W. A. König
ili. Sabuhošeh
krojaški mojster v Celju
priporoča svoj =====
modni salon za gospode,
bi si nahaja v novi posojilnični hiši na Ringa.
s——■■!<■■■ mi. ....
Preselitev odvetniške pisarne
Odvetnik
dr. Josip Leskovar
. uljudno naznanja,
da se nahaja njegova Odvetniška pisama od l. avgusta t. 1. dalje na
Grajskem trgu (Burgplatz) št. 2
nad trgovino g. Šepeca.
Vhod Brunngasse. Vhod Brunngasse.
121
ludska posojilnica t 1101,
4	registrgvana zadruga z neomejeno zavezo
1MT Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgam in stolno cerkvijo).
flraniine vloge
*8 »prejemajo od vsakega ta s« obrestujejo: na-r d»« po 4°/0, proti B mesetai odpovedi po 4*/,. entert m pripisujejo h kaptesia 1 jaamuja is 1. joBja vsakega leta. Bvaaähe k mp&m m spre-j mapo kot getov dense, bo da ki a» »jih obre-kiq prokiafto Se Bahgeaj« p« polti m
•i»
ra polti
gtok kc
JL
pesojn« se
le članom is steer: na vknjižb« proti papilarni varnosti po 43/t%, os vknjižbo spl «It po vkajižbo m poroštvo pa S1/»4/, ra «a oeetari kredit pe S8/«. Matbije izposof^o na sastevo »e-dacaisih ftfkjw. Dolgow» p«	ämsam& *a~
voditi prerasao porafflwoa v mnfo kul prati po-vraüvi ge&vft ateo&o«, hi pa rihrirar ;
7 kna — fr*5aj* m ko deh
ph& t» hetok».
s« tanko k
(Uradne are
ia četrtek od 9. ds 12. ad S đo tS — V stradati» arah se plačuje denar
KUM SßW
vüak M «d ff od 2,—&.
svaa vat as-
?!
mm

mm