MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uradnlttvo In uprav« Maribor, Ooaposkaul.lt/TolofonuradnHtval440iupravo34oa Uhaja raz on nadalje In praznikov vsak dan ob 18. ist / Volja mesečno prajaman ^ v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na do« 13 Din / Oglasi po oanlku / Oglasa ' sprejema tudi oglasni oddalak »Jutra*1 v Ljubljani l Poštni čok oval rsčtal H 11,400 77 JUTRA n Seja mestnega občinskega sveta REŠITEV VAŽNIH AKTUALNIH VPRAŠANJ. Sinoči ob 18.20 je župan g. dr. Li- P o 1 d otvoril četrto letošnjo javno sejo mestnega občinskega sveta in se najprej spomnil 5. aprila umrlega lavantinskega vladike dr. Andreja Karlina, čigar spomin so občinski svetniki počastili stoje s »Slava« klici. Nato je g. župsn sporoči, da je banska uprava na lastno prošnjo razrešila obč. sv. g. Dolčka njegove dolžnosti in imenovala na njegovo mesto g. Gjura Valjaka kot zastopnika gostilničarskega stanu, katerega je S. župan pozdravil in obenem izrekel zahvalo g. Dolčku za njegovo delovanje v korist občine. Na prošnjo »Društva mestnih uslužbencev« je bilo odrejeno tudi letos nedeljeno uradovanje v mestni službi v času od 15. maja do 1. septembra. V smislu izpremenjenih pravil je bil unenovan v upravni odbor »Pohorske železnice« kot zastopnik mestne občine Predsednik tujsko-prometnega odseka S. Pr'go Roglič. Glede neprilik, ki so Nastale glede dogotovitve Kejžarjeve poti na desnem bregu Drave, je vlo-na žuj>ana obč. sv. g. Kejžar daljšo ‘Nterpe,ladjo, nakar je župan. g. dr. Livold pojasnil, da končna rešitev glede zamenjave sveta z moško kaznilnico še n‘ izdana s strani gradbenega ministrova. pač pa se bo ta rešitev urgiraD. ^interpelacijo, obe.: sv. g, Murka je župan ugotovil, da mostu preko Dra-ve v Meliu iz finančni Ji razlogov v do-eledpem času še ne bo mogoče graditi. Letošnjo pomlad poteka 15. leto, odkar .]? le pričela prva akcija za priključitev v-aribora k svobodni jugoslovanski dr-2avi. Ob tej priliki se spominjamo velikih k^lug, ki si jih je pridobil general g. Rudolf Maister za priključitev Maribora k Jugoslaviji. O priliki, ko se ^prejema g. general v mariborsko občinsko zvezo, je sklenil občinski svet soglasno, da se imenuje generala g. Mai-* ra.. za, ujegovo nevenljive zasluge za mariborskega častnega meščana. Ta s - ep je bil sprejet z viharnim navdušenjem k-i-nnc/tro-T ,kaldrminskega ionda se tla- sS S v Aleksandrova cesta in . , , ba bi se kljub tlaku še vedno dela velrk prah> je obči,nski ,vet sklenil, d,„ se zalnejo špranje med kockani. z asfal om. Finančno ministrstvo se bo naprosilo za naknadno ndobritev . trebnega kredita 537.500 Din na račun kaklrmmskega fonda. Na istl račUT1 se ^ ZaProsi!a odobritev naknadnega kredita *a obnovitev vodovodnih in plinskih cevi na Aleksandrovi cesti. _ II. odsek je poročal podžupan ,gioSp °lou h. Za okrajnega mladinskega ^fedstojnika v I. okraju se imenuje upra-,v/teli banovinskega Dcčjega dom,a gosp. Vomer. Pri izberi otrok za letošnje p0-ftl'Ške kolonije ostanejo člani komisije in pa postopek nespremenjeni. Na stroške mestne občine bo poslanih na morje 35, na Pohorje pa 85 otrok. V upravni odbor »Javne kuhinje«, h kateri prispeva poleg države in Delavske zbornice tudi mestna občina 50.000 Din v petih enakih obrokih, je bil izvoljen kot zastopnik mestne občine obč. sv. g. dr. Strmšek, kot njegov namestnik pa obč. sv. gosp. dr. Vauhnik. Ker nova naredba banske uprave o unifikaciji podpiranja brezposelnih in pobijanja delomržnosti živo zadeva občinski zadevni pravilnik in še ni mogla biti zaradi svoje obsežnosti ter kompliciranosti dovolj proučena, se sklepanje o njej odlaga do prihodnje seje. Poročilo III. odseka je podal obč. sv. g. Tumpej. Prosilcu g. Streharju se načelno odobri parcelacija ob Grajski ulici, odkloni se prošnja Angele Mate-k o v e za postavitev tobačnega paviljona Ob brodu, dočim se dovoli Marici Malejevi priključitev vodovodne napeljave k njeni hiši v Levstikovi ulici na Teznem. Za IV. finančni odsek je poročal obč. sv. g. Saboty. Mestni vodovod se bo povečal in se bodo dela takoj pričela, tako da bodo nove naprave delovale že v letošnjem poletju. V ta namen se najame pri Državni hipotekarni banki posojilo 700.000 Din, del tega za pogrebni zavod. Za morebitno zgradbo »Častniškega doma« se načelno zagotovi brezplačno primerno stavbišoe na mestnem svetu. Narodnemu gledališču se odobri izplačilo zadnjega obroka letošnje mestne subvencije 7.500 Din. Prostori bivše uradniške menze v kazinskem poslopju se bodo preuredili za razne prireditve, »Študijska knjižnica« pa ostane v svojih dosedanjih prostorih. Občini Krčevini se bo ^oddajala voda' iz mestnega vodovoda letos proti plačilu 7% doklaue na kosmato najemnino. Obč. sv. ravn. Pogačnik in Tavčar se pooblaščata, da pregledata' bilanco mestnega avtobusnega podjetja za preteklo leto in poročata o njej občinskemu svetu. Resolucija »Združenja čevljarskih mojstrov« glede zvišanja občinske uvoznine na izgotovljene čevljarske izdelke od 4 na 2.000 do 5.000 Din za vsakih 100 kg se bo šc proučila. ker je potrebna sprememba celotne zadevne uredbe. Odobrenih je bilo še nekaj paircelacijskih, kanalskih, vodovodnih in posestno-spremembnih zadev. Ker traja godbena stavka v mariborskih javnih lokalih že 4 mesece in izgublja s tem mestna občina vsak mesec po coa. 20.000 Din na taksah, je obč. sv. g. Ošlak prosi! zadevnega pojasnila. G. župart je pojasnil, da finančno ministrstvo še ni izdalo formelne odobritve o občinskih taksah. Najbrže pa se bodo koncertne takse pozneje znižale za polovico. Sledila je daljša tajna seja. Japonci odklonili posredovanje ^En PADCEM PEKINGA IN TIENTSINA. — OBENEM TUDI VPAD V MONGOLIJO. — SRDITI BOJI. „j^OKlO, 12. inaja. Angleški posla-d H v Pekingu je poslal japonski vladi Zah* k,:u in riso tem poletom pripisovali nobene praktično važnosti. Letenje je bilo nevarno. Treba je hilo mnogo poguma in volje. Zračni heroji so še danes čislani, kaj šele takrat, ko je bilo letenje z ■iotorniini letali v prvih fazah. Na praktično stran letenja pa so pričeli misliti šele tik pred svetovno vojno. Svetovju vojna jo naravnost zahtevala, da se arvioni izpopolnijo. In stvarno se ui nobena teluiičiu stran tako izpopolnila ►kot prav aviatika. Današnji avibni, ki prenašajo z velikansko brzino 50 in več lK)tnikov naenkrat preko največjih daljav, so nam najlepši dokaz za to. Razvoj brezmotornega letala pa preživlja danes iste faze kot poprej motornega. Doslej je bilo letenje z brezmotornimi letali, nazvano jadranje po zraku, samo športnega značaja in so piloti teh letal še danes junaki, kajti med današnjimi najboljšimi piloti jc še mnogo takih, ki ne zaupajo jadralnemu letalu. Jadralno letalo nima motorja. Ono ne požira dragega bencina in je gradnja zelo poceni. Pa tudi oskrba je prav enostavna. Jadralno letelo ne potrebuje velikih hangarjev, ne aerodroma in nc mehanikov. Na prvem mestu pridejo v po- štev jadralna letaki kot vlečna letala. Na motorno letalo se priveže dvoje, troje ali več jadralnih letal in motorno jih vleče v zračne višine. Na prvi pogled se zdi človeku vse to zekf preprosto. Zaenkrat pa so še taki eksperimenti precej komplicirani in včasih zelo nevarni. Prvi praktični poizkus prenosa, pošte z brezmofomim jadralnim letalom je bil letos v januarju. Znani letalec Kronfeld je ob tej priliki letel z Dunaja na Semmering in prinesel nad 20.000 pisem. Letalec se je dvignil z aspemskega letališča pri Dunaju. Na potrebno višino ga je potegnil motorni avion. Kronfeldovo le talo je tehtalo s pošto in letalcem vred 375 kilogramov. Preden sc je dvignil Kronfeld do potrebne višine, je potreboval precej časa.. Ko pa je priletel nad zasnežene vrhove, je spustil kabel in pričel jadrati. Dvigajoči iti padajoči zračni valovi so se poigravali z njegovim letalom. Njegov variometer jc včasih kazal padec 3 metrov na sekundo, takoj za tem pa dviganje 4 metrov na sekundo. Pr' tem dviganju in padanju sc je pre metavala pisemska, pošta v trupu letala., kar je Kronfelda pri letenju precej oviralo. Ko je zagledal Semmering se je spustil v strmih zavojih navzdol in sre čno pristal. Tako jc slavni Kronfeld dokazal prvi praktičnost jadralnega poleta. Nedeljski polet brezmotornega letala iz Gradca v Maribor pai je prvi poskus uporabiti letak) za prenos pisemske pošte med dvema državama. Z brezmotornim letalom bo jadral Walter Miihlbacher. Prihod in start brezmotornega letala bo filmal zagrebški »SveHoton«. Poziv nacionalni javnosti Jutri v soboto dospe na glavni kolodvor z dunajskim brzovlakoin ob 13.45 url več]a delegacija zastopnikov narodnega delavstva Iz Prage, ki Je namenjena na veliko maniiestadjo našega narodnega delavstva v Ljubljano. Med delegati so najodličnejši zastopnik) češkoslovaškega narodnega delavstva, kakor senatorja Panek, in Stiasny ter narodna Poslanca Tučny in Tuma. Delegacija krene ob 14.10 Iz Maribora. Pozivamo vse narodno delavstvo in nacionalno javnost, da se udeleži v čim večjem številu »prejema odličnih gostov na glavnem kolodvoru. Na kolodvoru bo pričakovala delegacijo godba »Drava« in zastopniki vseh narodnih strokovnih in delavskih organizacij. Novi magistratu! direktor. Na sinočni seji mariborskega občinskega, sveta je bul imenovan za magistratnega ravnatelja, magistrntni svetnik in dosedanji o-brtni referent g. Fran Rodošek. Iz policijske službe. V višjo položajno ikupimo je napredoval Fran Fanedl, pod-nadzornik agentov pri tukajšnjem pred-stojništvu mestne policije. Premestitev v carinski službi. I« Maribora. jc premeščen oarinik Boris Vr-stovšek v Virovitico; na njegovo mesto pa je premeščen iz Virovitice carinik Božidar Tosič. Iz tajno seje mestnega občinskega sveta. Na/ sinočni tajni seji je mestni občanski svet odobril sprejem v občinsko zvezo 40 prrosilceni. V višjo položajno skupino je po službenih letih napredoval višji mestni zdravnik gosp. dr. Alfonz \VankmiiHer. Priziv pivovarne Union zoper parcelacijo je občinski svet odklonil, odobril pa je podporo Mariji Gies-aufovi Nadalje je odobril tudi poročilo preglednega odbora Mestne lrranilmice, dovolil je javni bolnišnici plačevanje dav ščioe na uvoz v dveh pavšalnih obrokih. Sklenil je odložiti prošnjo bivšega magistratnega ravnatelja za priznanje potne pokojnine, prošnjo nastavljencev mestnega .vodovoda za izplačilo mezd za nad imo delo pa je odstopil upravnemu od-xhu. Prošnji posestnika Karla Kocjan-jiča za odpis večje uporabe vode in pocestnikov v Tvomiški ulici za podaljšane cestnega kanala je občinski svet odložil. Prošnjam Alojzija, Lisjaka. Franca Curka, Karla Trofenika in Alberta Hergolda za. podelitev dovolila obrti za gostilno in prevozništva, je občinski svet odobril, odklonil pa je prošnjo Arturja Patemillija za dovolilo za nakup m prodajo starin in prošnjo Terezije Pecove za podelitev dovolila za privatno pisarno za posredovanje dela in služb. — Občinski svet je v tajni seji razpravljal tudi o-disciplinski zadevi magistratnega uradnika V. K. m ga sklenil odpustiti. Prvi in drugi nastop gojencev Glasbene matice. V sredo in četrtek popoldne sc je vršil nastop gojencev naše glasbene šole. Vrstilo se je zelo veliko število gojencev in gojenk nižjih letnikov. Predaleč bi šlo, če bi hoteli navesti vsa njihova imena, važno je pa ugotoviti, (da se je pri vseh poznal velik trud njihovih u-čiteljev, ki se z nesebično ljubeznijo žrtvujejo za splošno glasbeno vzgojo. Oba večera sta imela pester program, večinoma kratkih točk. Nastopili so gojenci skoraj vseh zavodovih učiteljev in se je vsak potrudil podati najboljše. Točke so bile povečini klavirske in violinske; poslednje so spremljali zrelejši gojenci. Zanimiv jc bil tudi nastop osem majhnih violinistov iz Serajnikove šole. Danes zvečer je ob 20. url tretji nastop in je vsak ljubitelj glasbe vljudno vabljen. Maistrovi borci! Jutri, v soboto 13. t. m. ob 20. uri vsi na sestanek v dvorano Nabavijalne zadruge na Rotovškem trgu! Javna zahvala Angleškega krožka. Svečana akademija ob priliki desetletnice obstoja društva prijateljev, angleškega jezika in kulture v Mariboru, je nad vse pričakovanje sijajno uspela. Velika zasluga za ta uspeh je poleg drugih sodelavcev tudi gg. ravnateljev tukajšnjih srednjih šol. Odbor Angleškega krožka se najprisrčneje zahvaljuje ravnatelju državne realne gimnazije g. Matku Hericu m ravnatelju državnega učiteljišča gosp. Franu Kaduncu za njuno nesebično podporo pri prireditvi. Saj bi bil brez sodelovanja tukajšnjih srednjih šol v današnjih razmerah uspeh akademije skoro nemogoč. Oha imenovana ravnatelja, kakor tudi ravnatelj tukajšnje trgovske a-kademijc g. Matej Dolenje, so prireditev počastiH s svojo navzočnostjo, pa je njim namenjen pozdrav po neljubem naključju izostal. Vsem, ki so ga pomagali, oonpv-na prisrčna zah vok' Legitimacije za četrtinsko vožnjo Ljubljano. Mariborska podružnica Narodno strokovne zveze ima na razpolago še nekaj legitimacij za četrtinsko vožnjo. Udeleženci dobe legitimacije jutri v podružnični pisarni v Sodni ulici od S. do 12. utc in od 14. do 20. ure. Udeleženci naj ne pozabijo dati žigosati na odhodni postaji legitimacij. Kupijo naj do Ljubljane polovični listek, ki velja za povratek, zato naj se nc odda pri izhodu v Ljuo-ljani. Potrdilo o udeležbi na proslavi, se bo dobilo n/a Taboru in pred magistratom v Ljubljani. Opozarjamo na nocojšnji nastop priznanega plesnega para Pie in Pina Mlakarja v gledališču. Umetnika sta nastopih v mariborskem gledališču že letošnjega marca pred polno hišo ter takrat mnogo ljudi ni moglo dobiti vstopnic. Pri nocojšnjem večeru veljajo znižane o-perne cenc. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek predava g. prof. škof iz Maribora o plinskih napadih in obrambi civilnega prebivalstva. Demonstracija o-bramibndh sredstev. Nedeljske šahovske tekme. V nedeljo 14. t. m. ob pol 10. uri dopoldne so bo pričelo zelo zanimivo šahovsko tekmovanje med najboljšimi šahisti »Mariborskega šahovskega kluba« hi »Napredka«. Igralo se bo na 8 deskah v kavami »Ja, dran«. Igralci »Mariborskega šahovskega kluba« bodo imeli zadevni sestanek v soboto 13. t. m. ob 20. uri v kavami »Central«. Pravila JUNAO potrjena. Notranje ministrstvo je potrdilo pravila Nacionalne jugoslovanske omladine. Ta omiadina si ie izbrala smoter, da bo zbrala pod svojim praporom predvsem vso nacionalno mladino iz vse države, ki je bila poprej organizirana v Orjuni in v organizaciji SRNAO. Kje se dobe sejemske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega XIII. Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junčja t. 1. prodajajo po Din 3.— vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župni uradi, prosvetna društva, tujskoprometne ustanove in večje železniške postaje v Sloveniji. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, ki bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Piri dohodu na velesejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, t. j. Din 27 Din, pri velesejemski blaga/jni, kjer dobi potrdilo o obisku velesejma, nakar mu vozni listek velja za brezplačen povratek. Od danes petka dalje veliki v kinu Union govoreči zvočni film »Don Qud-chotte« s ^ svetovno znanim pevcem Fjodorom Šaljapinom zelo zabavne vse, bine. Film po istoimenskem romanu, ki predstavlja dovršeno umetnino. Film je imel po vsem svetu največji uspeh. Po-Jeg krasnega' petja vsebuje film tudi krasne pokrajinske posnetke. Pripravlja se zabavna veseloigra »Hči polka«, eden najboljših filmov Any Ondre. Fantom Durmitorja. Prvi veliki zvočni film, ki je popolnoma posnet v naši državi in s pomočjo naše vojske. Najlepši kraji naše domovine, starodavnim moderni del našega Sarajcya, ponosni Beograd, patricijski Dubrovnik, romantična Drina fn pa s pragozdi porasla črna gora so posneti v tem filmu. Vsa mika-vost, vse lepote, vse nevarnosti teh naših najlepših krajev nam kaže ta film. Poleg izrednih in senzacijonelnih naravnih posnetkov spremlja ta film prav lepo in ljubko dejanje. V glavnih vlogah Slovenka, znamenita filmska igralka Ita Ri-na, poleg nje prvikrat v filmu prepovsod znani gledališki Igralec Hinko Nučič, tudi naš rojak. Vsa druga niesta pa so zasedena s promlnentnimi nemškimi igralci kakor Carl de Vogt, Albert von Kersten, Ernst Dumcke itd. »Fantom Durmitorja« ima tndi v tujini ogromen uspeh, kajti kritika pravi, da tako lepih in tako romantičnih naravnih posnetkov še ni pokazal noben film. Film je pretežno povzet v nemškem, deloma pa tudi v srbohrvaškem jeziku. Pri astmi In bolezni srca, prsni in pljučni škrofulozi in rahitisu, povečanju ščit-ne žleze in postanku golše, le uravnava delovanja črevesia z uporabo naravne »Franz Joselove« srenčlce veliko važnosti. Narodno gledalifča REPERTOAR: Petek, 12. maja ob 20. uri: »Plesni koncert Pic in Pina Mlakarja«. Znižane oenc. Sobota, 13. maja ob 20. uri: »Adieu Mimi!«. Prvič v sezoni. Izven. Sobota in nedelja v mariborskem gledališču. »Adieu Mimi« je ena najboljših modernih operet ter so znani njeni številni »šlagerji«, ki vedno razvnamejo občinstvo. Uglasbil je to opereto Ralph Bdt natzky, skladatelj operete »Pri belem konjičku«. Vsebinsko jc to delo kot redko katero zabavno ter je v njej vse polno komičnih zapleti Lijev in situacij. Njena letošnja premiera bo v soboto, 13. trn. Dirigira kapelnik Herzog, režira Ha-rastovič, v posameznih ulogah nastopi ves operetni in dramski ansambl. Bloki ne veljajo. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joselova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Jo-šefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. — »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zahtevajte vedno izrecno: Kaithremer-jevo Kneippovo sladno kavo z glavo to podpisom župnika: Seb. Kneipp! Izlet priredi narodno žel. glasbeno dru štvo »Drava« z vsemi svojimi odseki v nedeljo 14. t. m. v Pekre, kjer se sestane v gostilni Tamše. Skupno zbirališče ob 15. uri v Studencih ob žel. prebodu (bH-zu Sokolskega doma). Istočasno ima izlet v Pekre tudi odsek uradnikov biv. I, in II. kategorije UJNŽB. Vabijo se vsi tovariši omenjenih kategorij, da se polnoštevilno udeleže izleta z družinami. V primeru slabega vremena se priredita oba izleta prihodnjo nedeljo, dne 21. tm. Podružnica »Merkurja«, društva trgov skih in privatnih nameščencev v Mariboru sporoča vsem svojim članom, da bo volitev delegata za 61. redno glavno skupiščino v Zagrebu, to nedeljo dne 14. mai^ 1933 od 8. do 12. uro dopoldne v tukajšnjem društvenem lokalu, Koroščeva ul. 8, pritličje desno. Dostop k volit-vapi imajo le člani s člansko izkazndoo. Dolžnost vsakega/ člana je, da se sigurno udeleži volitve. Srčna kap je zadete včeraj popoldne 52-letno Ano Ulčarjevo, ženo brivskega mojstra g. Ulčarja. Okrog 17. ure ji je postalo slabo, da je morala v posteljo. Kmalu pa je zaspala in se ni več zbudila. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt. Pogireb nenadoma preminile ge. Ane Ulčarjeve bo v nedeljo popoldne ob pol 4. uri na pobrežkem pokopališču. Blag ji spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Vlomilec v Jakličevo pisarno Karl Novak v rokah policije. Včeraj dopoldne je policija aretirala pravega vlomilca v Jakličevo pisarno, brezposelnega ključavničarskega pomočnika, 33-letncga Karla Novaka. Karl se je bil pripeljal z dopoldanskim vlakom iz Beograda, kjer se je klatil, kakor sam pravi, 8 dni. Prav verjetno je, da je po Beogradu prodajal dragocene ukradene briljante. Pri zašli' Sevanju jc sicer to dejstvo zaenkrat 5* zanikal, priznal pa je, da je vlomil v Ja' kličevo pisarno. Priznal je tudi, da je neki mehanik na Pobrežju letos v bruarju po njegovem naročilu id j takozvano svinjsko nogo, s katero ie piral železne blagajne. Pri nadaljni^' iskavi v Novakovi hiši je policija v^.erM' ___ j* - ... popoldne našla še 15.000 dinarjev. kl je bil skril Karel. Ostali aretiranci f?. ' včeraj izročeni tukajšnjemu socn. ui. Karla je pa policija še pridržala *n Ka sc nadalje zaslišuje. Ribji trg. Današnji ribji trg ie J i. založen. Prodajali so škombre P°. Din kilogram. Na trgu je bilo precei *anjik krakov, ki so jih prodajali venec po 2.50 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob uri je kazal toplomer 8.4 stopinj nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 8.3 stopinj nad ničlo; barometer je ka/al pri 16 stopinjah 732, reduciran na ničlo na 731; relativna vlaga vreme jc tiho !n insno. Vremcu-’a -anoved pravi, da še bo vreme zboljša/kV Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani vabi pravnike in nepravnike s sledečim oklicem k pristopu: ti jetiki uspešen. Vsi smo v nevarnosti, da zapademo tej strašni bolezni, zato moramo pravočasno ukreniti vse, da se je ubranimo in da olajšamo trpljenje onih, ki so ji zapadli. Malenkosten je prispevek, ki naj ga vsak žrtvuje za ohranitev našega zdravja. En dinar na mesec bo vsakdo lahko pogrešal, Protituberkulozni ligi pa bo s tem omogočil, da bo mogla kaj kmalu uresničiti svoj načrt in zgraditi dom, ki naj služi tuberkuloznim. Sokolstvo Letni telovadni nastop Sokola Maribor I. bo 21. maja ob 15. (3.) uri na letnem telovadišču v Magdalenskem predmestju. Nastopijo vsi društveni oddelki, sokolska konjenica, inžonjerska podčastniška šola in 45. pehotni polk. Pred nastopom bo sprevod. Zbirališče pri Magdalenskein parku, od tam Ob železnici, po Tržaški c., Musa 6 pravnofilozofskimi, občepravnimi oz*r. sociološkimi iti 5 razpravami s področja mednarodnega in medpokrajinske ga prava Podpisai/i smo z obžalovanjem dozna- h. o'a se »Zborniki« naše pravne fakultete preslabo prodajajo in premalo čitajo, tako da ni zagotovljeno njih redno izdajanje v bodočnosti. Prestanek »Zbornika* pa bi pomenil neodpustno nazadovanje naše pravne kulture, ki se je razvijala doslej solidno in je od leta do leta i.apredovala. Zato smo sklenili pridobiti »Zborniku« vsaj toiiko naročnikov, da Postane gospodarsko samosvoj. Predavatelji pravne fakultete pa, ki pišejo v »Zbornik«, sc bodo trudili, da razprav-hajo v njem v prvi vrsti take probleme, cd katerih bo imela naša praksa čim me-Posrednejšo korist. ^ ta namen smo osnovali imenovano novo društvo, katerega člani dobivajo ‘Zbornik« brezplačno proti plačilu čla-"arine, ki je določena tako nizko, da ne *ilne nikogar odbijati, in da ž njo niti ni-'!® kriti gotovi izdatki fakultete hi dru-jl.va. Fizične osebe plačujejo na leto 40 1J'n- Pravne 100 Din. . ^-lani društva uživajo ugodnosti tudi r' nakupu prejšnjih letnikov »Zbornika«, pr' katerih dobe tretjino popusta; če pa Sklenimo fronto proti skupnemu sovražniku! Neviden je sovražnik, ki ograža nas 'se, zato tem nevarnejši. Lahko se je bo-r,ti z onim, ki ga vidiš in veš, s kom imaš opraviti. Nevaren pa ti je oni, ki mu z navadnimi sredstvi ne moreš do žive- ti- Collinson Owen: Mikrob . ‘Saiamiš . - • Ste vi, gospa Blakeova'-* ^Po vas prosim, zaprite hitro okno. eter piha v sobo in ne morem delati!«* ^illiam Wishart, profesor zenda in san$krta na londonskem vseučilišču in ^net Pristaš mikroskopije ob svojem protin času. je še bolj približal svoje oko ‘nstrumentu iz svetlega bakra, ki je stal a Piizi. Dospel je bil na skrajno kritično °-ko svojih raziskavam, kjer je bilo nuj-0 treba najobzirnejše pazljivosti in najtrajnejše pozornosti, ko se je mahoma °K'n° odprlo in ga je piš hladnega zraka n^-l motit sredi njegovega dela. za^a *a na^‘n Je umljivo, zakaj je nekam j, lrČn° nagovoril svojo postrežnico, ,ni p° Biakeovo. Vsaj zdelo se mu je, da noč °Dravka s to gospo, kajti ob pozni n, n' M ni mogel nihče drugi hoditi po iflk.v' hiši. še manj pa po njegovem Kabinetu. Po* Opo'n°ma zadolben v svoj posel je lečo * svo*e Poglede skozi mogočno nauč |V lnstrumentu- 2 dolgo vajo se je stj razpolavljati svoje vidne zmožno- tain •’ le z Iev'm očesom promatral karJ»l' aeStetokrat posvečane drobne JtCc krvi, 2 desnim očesom pa str- naroče ves komplet (I—Vlil), ki stane nečlane 410 Din, ga dobe za 200 Din. Po tej obrazložitvi skromnega namena novega društva prosimo pravnike in nepravnike, da postanejo z nami vred člani društva, da bo čimpreje zasigurano izdajanje »Zbornika«. Pristop se izvrši z vpošiijatvijo zneska 40 Din na naslov društva (justična palača v Ljubljani ali pa ček. rač. št. 12.956), nakar takoj pošljemo letošnji Zbornik IX. Predsednik: Ivan V r a n č i č, predsednik apelacijskega sodišča; 1. podpredsednik: dr. Janko Žirovnik, predsednik odvetniške zbornice; 2. podpredsednik: dr. Otmar P i r k m a j o r, pomočnik bana; 3. podpredsednik: dr. Andrej Kuhar, predsednik notarske zbornice; 4. podpredsednik: dr. Ivan S 1 o-k a r, generalni ravnatelj Zadružne banke; tajnik: dr. Avgust Munda, namestnik viš. drž. tožilca; blagajnik: dr. Jure 'A d 1 e š i č, odvetnik; tajnikov namestnik' dr. Lado Vavpotič, odvetnik; blagajnikov namestnik: dr. Rudolf K r i-v i c, odvetnik. — Odborniki: dr. Metod Dolenc, vseučiliščih profesor; Niko D o m t n i 1: o, vrhovni drž. tožilec; dr. Alojzij Gradnik, predsednik aipel. sodišča; dr. Mirko G r a s c 1 1 i, višji drž. tožilec; dr. Josip Kavčič, predsednik okrožnega sodišča; Peter Keršič, predsednik okrožn. sodišča; dr. Stanko Lapajne, dekan pravne fakultete; Milan M a k a r, okrajni glavar; dr. Edvard Pajnič, sodnik apel. sodišča v p.; dr. Dinko P u c, župan ljubljanski; dr. Rudolf Sajovic, sodnik apel. sodišča: Ivan Škarja, državni svetnik; Ivan Šubic, magistratni ravnatelj; dr. Ljudevit Valjavec, finančni ravnatelj; dr. Franc Vidovič, predsednik okrožnega sodišča; Franc Z i h e r, predsednik okrožnega sodišča. — Preglednika: dr. Josip K r c v I, podpredsednik notarske zbornice; dr. Boris Furlan, odvetnig in privatni docent. — Razsodniki: Ivan Mohor i.č, minister na razpoloženju: dr. Hubert Souvan, držav, prvobranilec; dr. Ivan Vrtačnik, pred sednik upravnega sodišča. * Akcija mariborske Protituberkulozne lige ima zgolj človekoljuben značaj. Liga si je nadela nalogo, da s prostovoljnimi prispevki čimprej zgradi v Mariboru azil za tuberkulozne in s tem olajša strašno usodo onih, ki so zboleli za to strašno boleznijo. Naša sveta dolžnost je, da se vsi strnemo v eno fronto proti temu nasprotniku. ki je dolga stoletja veljal za nepremagljivega. Sedaj vemo, da je boj proti jetik: uspešen, če ukrenemo vse potrebno, da se val zajezi. Kakor seje ljudstvo po vsem svetu strnilo v eno falango za obrambo proti tuberkulozi, brez razlike narodnosti, vere in socialnega položaja, tako se moramo tudi mi združiti v skupno organizacijo, da bo boj pro- jnel na liste v svoji beležnici, kamor je z opazkami in preprostimi načrtki zaznamoval najpomembnejše podrobnosti. Komaj je bil prenehal, da je zabrusil gospe Blakeovi ta ukaz, ko je že nehal misliti na njo. Razen slabotnega žoltega svita, ki je prihajal od svetiljke pri mikroskopu m odnesel na ogrodju, lečah in steklendčicah, ležečih po mizi, je bfb vsa ostala čumnata ovita v popolno temo. Skozi presledke med zastori, ki jih je sapa poganjala proti sredini delavnice, si nerazločno opažal vrtno drevje. Nov ohlip je napihnil zavese in profesor je nejevoljno zagodrnjal v svojem naslanjaču: »Ste vi, gospa Blakeova?« je ponovil, ko je začutil korak poleg sebe. »No, boste zaprli to okno ali ga ne boste?« In ne da bi bil dvignil glavo, je naprej raziskoval in risal. V istem trenutku se je zadrl rezek in osoren glas v tišini: »Molčite!« je ukazal lakonski. Profesor ie poskočil na svojem nasla-njaku, se okrenil In nejasno uzrl v temini nekoga, ki je stal zraven njega. Njegovi prsti so dosegli glavič pretikala na mizi in v povodnji električne luči, ki je zalila sobo, je videl srednje velikega možaka rdečih las in mrzličnega pogleda. Bil je slabo oblečen, okoli vratu je imel ruto, v roki pa je tiščal browning krepkega kalibra. Profesor je premeril vsiljivca toli jezno kolikor osuplo. »Vrag vas vzemi! Kaj delate tu? Česa hočete? Poberite se!« mu je zavpil. In ne da bi bil še kaj črhnil, je ugasil luč in se vnovič pogreznil v svoj študij. »Poslušajte me, gospod . . •« je pričel možak s samokresom. »Dovolj!« je odsekal z odločnim glasom profesor in tokrat ni niti blagovolil dvigniti glave. »Nočem, da bi se delal najmanjši šum okoli mene, dokler ne dovršim svojega posla ... In pa okno naj se zapre!« • • • • • Vlomilec je buljil nekaj časa v sključeni hrbet profesorja, ki se je sklanjal nad svojim delom. Potem je stopil preko sta-nice in šel zapirat okno. Nekoliko minut je vladal najpopolnejši molk po kabinetu. Nebrižnost profesorja je tako prevzela vlomitelja, da je kar opazoval. Navzlic svojim obilnim skušnjam si nikdar ne bi bil mogel misliti, da more biti na svetu človek, tolikanj različen od vseh onih, ki jih je po navadi srečaval Tolikšna hladnokrvnost. to je treba priznati, je bila pač sposobna, da te spravila iz ravnovesja še tako zakrknjenega zločinca. »Tale mi je pa usta zamašiK« je misH vlomilec sam pri sebi. Čeprav je mogel le na pol videti, kaj se godi na mod, se je vendar začel kolikor toliko zanimati za to. Zdaj Da zdaj je profesor malce pritisnil s palcem na rav-nalni vijak ali pa v naglici načečkal nekaj besed v svoj zapisnik. Ali gibali so se mu samo prsti; ves ostali život je bil nepremičen in človek bi ga bil imel za leseno soho. Vlomilca je že imelo, kaj neki more gledati tako zajemljivega v tej bakreni cevi, pod katero je bilo pritrjeno okroglo in gibko zrcalce, ki se je včasi nagnilo ali se vzravnalo ter vrglo bežen odblesk. Globoka zbrandst, ki je vladala v tej tem ni spobi, nenavadni pristroji, ki jih je medlo razločeval v rumenem blesku male svetiljke, pozorno in ostolbenelo držanje učenjakovo, vse to ga je prevzelo čudno in nekam pomirljivo. Po nekaj minutah je profesor mahoma odmaknil oko od drobnogleda in nalahno vzdihnil od zadovoljstva. Nato se je zlekni] navzad na naslanjalo svojega stola, zopet prižgal električne žarnice, sc pogladi! z roko po čelu, kakor bi hotel zbrisati gube, ki mu jih je vklesalo naporno in dolgotrajno delo. ; (Se bo nadaljevalo.) Staran 4. Mariborski »VE ČER NIK« Jutra V Mariboru, dne 12. V. 1933. R«dyard Kipling: Milijonar in njegov (fc anglešSkne prevedel Josip Poljanec.) »44. februar. — Skuner Harry Ran-idolph, izgubil jambore na potu domov iz Nove Fundlandije; Asa Musie, oženjen, 32 tet, Main Street, Gloucester, padel raz krova. 23. februar. — Skuner Gilbert Hope; s čolnom se izgubil Robert Beavon, 29 let, oženjen, doma iz Rubnica, Nova Škotska.« Njegova žena je bila v dvorani. Slišali so zamolkel krik, kakor da bi kdo ustrelil majhno žival. Mahoma je umolknila in ženska se je majala iz dvorane. Dolge mesece je upala brez upanja, ker se je bilo že dostikrat prigodilo, da so globokomorske jadrnice čudežno rešile take, ki so so izgubili v čolnu. Sedaj je vedela gotovo resnico, in Harvey je videl, kako je stražnik na stranskem hodniku ustavil izvoščka, da bi jo odpeljal. »Petdeset centov velja do kolodvora,« je pričel voznik, toda stražnik je vzdignil svareče roke, »sicer pa itak grem tja. Kar noter. Ampak da veš, Alf, da me ne boš prijel, kadar prihodnjič ne bom imel svetilke prižgane. Razumeš?« Stranska vrata so se zaprla in Har- veyjeve oči so se zopet obrnile v uradnika in njegov brezkončni seznam. »19. april. — Skuner Mamie Douglas, se izgubil na Velikih Plitvinah z vsemi na krovu. Edward Canton, 43 let, kapitan, oženjen, Gloucester. D. Havvkins, alias Williams, 34 let, oženjen, Shelbourne, Nova Škotska. G. W. Clay, zamorec, 28 let, oženjen, Gloucester.« In tako dalje in tako dalje. Harveyja je silno dušilo v grlu in njegov želodec ga je spominjal onega dne, ko je bil padel s parnika. 10. maj. — Skuner »Tukaj smo« (Har-veyju je zagomazelo po celem životu). Oto Swendson, 20 let, samec, Gloucester, padel s krova.« Vnovič se je zaslišal zamolkel, v srce segajoč vik, nekje v ozadju dvorane. »Ne bi bila smela priti. Ne bi bila smela priti!« je dejal Dolgi Jack sočutno. >:Ne pritiskaj, Harvey,« je zagodrnjal Dan. Harvey je sicer slišal njegove besede, a obdala ga je tema, posuta z ognjenimi zvezdami. Disko se je sklonil na- prej in rekel nekaj svoji ženi, ki je z eno roko oklepala gospo Cheyne, z drugo pa jo držala za grabeče roke, polne prstanov. »Sklonite se z glavo naprej — čisto naprej!« je šepnila. »Takoj vas bo minulo.« »Ne morem! Ne bom! Oj, pustite me —« Gospa Cheyne sploh ni vedela, kaj je rekla. »Morate,« je ponavljala gospa Troop. »Vaš fant je pravkar omedlel. Ko pridejo v ta leta, nekateri hitro omedle. Ali mu želite pomagati? Na tej strani lahko odidemo ven. Popolnoma mirno. Pojdite z menoj. Pah, draga moja, saj sva obe ženski. Skrbeti moramo za naše možake. Pojdimo!« Mornarji s »Tukaj smo« so točno odšli skozi množico kot telesna straža, in Harvey je bil ves bled, ko so ga položili v predsobi na klop. »Svoji materi je podoben,« so bile edine besede gospe Troop, ko se je mati sklonila čez svojega sina. »Kako si moreš vendar misliti, da bi mogla kaj tacega prenašati!« je nevoljno zaklicala Cheyneu, ki sploh ni bil izpre-govoril besedice. »Grozno je bilo, strašno! Ne bi bili smeli priti. To je zlobno! Ni — ni prav! Ej, kako to, da ne bi mo- gli dati vsega tega v časnike, kamor spada? Ali ti je že bolje, dragec?« Harveyja je bilo ob teh besedah močno sram. »Ej, čisto dobro se počutim, bi dejal,« je odvrnil, se malo hehetal in postavljal na noge. »Nekaj je moralo biti vzrok, kar sem vžil pri zajtrku.« »Morebiti kava,« je dejal Cheyne, če-gar obraz je bi! trdih potez, kakor da bi bil izklesan iz kamna. »Nazaj ne gremo več.« »Mislim, da bi bilo prav dobro, ako bi se podali na pomol,« se je oglasil Disko. »Sveži zrak bo okrepčal gospo.« Harvey je izjavil, da se v vsem svo* jem življenju ni bolje počutil. Ampak šele tedaj, ko je uzrl »Tukaj smo« ob Wou-vermanovem pomolu, so se vsa čudna čuvstva poizgubila v neki zmesi ponosa in žalosti. Drugi ljudje — letoviščniki in podobni — so se igrali v majhnih čolnih ali gledali z nabrežja na morje. Ali on je poznal vse te reči od znotraj — več reči, kakor mu jih je moglo priti na misel. Vseeno pa se je počutil tako, da bi najrajši sedel in se razjokal, ker je mali skuner odhajal. Gospa Cheyne je spotoma pri vsakem koraku kričala in govorila gospe Troop, ki jo je tolažila, sila nenavadne reči, tako da je Dan na glas zažvižgal. (Konec jutri.) žavne stranke. Tem čestitkam se pridružimo tudi mi! Jurjevanje Sokolske čete Konjiška vas v nedeljo 7. t. m. se je izvršilo vkljub neugodnemu vremenu po določenem sporedu. Sprevod z zelenim Jurijem na čelu se je ob spremstvu godbe »Dravinja« pomikal skozi trg popoldne v Konjiško vas, kjer ga je pozdravil četni starešina br. A j d n i k, kateremu se je zahvalil za dobrodošlico društveni starosta dr. M e j a k. Po oficielnem delu prireditve se je vršila neprisiljena zabava na četnem telovadišču. Prireditev je žalibog motilo vetrovno in mrzlo vreme. Materinska proslava, ki jo je priredilo Sokolsko društvo Konjice v nedeljo 7. t. m. v svoji telovadnici, je potekla kar najlepiše in najiskreneje. Otvoril je proslavo društveni starešina br. dr. M e-j a k, ki je opisal pomen prireditve, nato je imel daljši govor prosvetar Nemec, sledile so ljubke deklamacije deklic in izredno posrečene recitacije ter simbolični nastopi dečkov. Požrtvovalnemu učiteljstvu gre zahvala za trud, ki ga je imelo z otroci. Proslava je bila po mladini in materah dobro obiskana, žalibog so manj kali po večini očetje. Majniški izlet konjiškega Sokola in obeh čet iz Špitaliča in Konjiške vasi v nedeljo 14. t. m. se bo razvil, kakor kažejo prijave in priprave, v pravcati sokolski tabor na Kumni vrh Konjiške gore. Odhod za prvo skupino izpred telovadnice točno ob pol 10. uri, za drugo skupino točno ob pol 13. uri od istotam. Hrano in kozarce za znano dobro pitno vodo na Kumni ter obilo dobre volje je prinesti s seboj. Podrobna navodila je dobiti pri društveni upravi. V nedeljo 14. t. m. vse na Kumno, kar čuti sokolsko. Veleseimske legitimacije in izkaznice za četrtinsko vožnjo na proslavo NSZ v nedeljo 14. t. m. se dobe pri g. Cirilu Z a-g a r j u v kmetijski pisarni. Slovenska Bistrica Velik koncert v naši cerkvi, priredi v, nedeljo 21. maja Slovensko pevsko društvo »Maribor« s sodelovanjem solisitov iii pomnožene vojaške godbe iz Maribora. Na koncertu se bo izvajal znameniti Haydnov oratorij »Sedem besed Jezusovih na križu«. Vstopnina je izredno nizka. Ker je dosedaj bil koncert povsod polno zaseden in je zmanjkovalo vstopnic, zato je prav, da si jih pravočasno oskrbite vnaprej. Vstopnice so že na razpolago v trgovini Pitschl. Studenice Ustanovni občni zbor podružnice sadjarskega društva za Studenice pri Poljčanah je bil v nedeljo 7. t. m. v občinski hiši ob prav lepi udeležbi. Iniciativo zanj je dal tamošnji ekonom, g. Ignac Drozg. Številne zborovalce, ki so pokazali veliko zanimanje za to prekoristno gospodarsko panogo je pozdravil predsednik tamošnje kmetijske podružnice in živinorejske sekcijske zadruge g. Simon Kitek. Nato je imel predavanje o sadjarstvu odposlanec iz Maribor« g. Zorčič, ki je na-gla&al, da nudi pravilno gojeno sadjarstvo tudi lep vir dohodkov. — Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik sadjar- ski strokovnjak g. Ivan Kodrič, podpredsednik župnik g. Josip Cede, tajnik, ekonom g. Ivan Drozg ter g. Kitek. Ker se bo delovanje podružnice razširilo tudi na Poljčane, so bili voljeni v odbor še Polj-čanci gg. župana Simon Prešern in Ant. Medved ter Stanko Hauptman. Želimo podružnici mnogo uspeha! PREPOTENCA »KLJUKASTEGA« KRIŽA. Francoski listi poročajo, da se je pojavil 1. maja zjutraj in zvečer električni cestni voz, ki vozi delavce iz saarskih in moselskih rudnikov v Kreutzwald, na francoskem ozemlju okrašen z veliko zastavo s hitlerjevskim kljukastim križem in z nemško državno zastavo. Ko se je tramway drugič pojavil na francoskih tleh, so rudarji naprosili sprevodnika, da odstrani zastavi, čemur pa ta ni hotel ustreči. Nato je snelo več delavcev obe zastavi in jih zažgalo. Takoj je bila o nemškem izzivanju obveščena policija, ki je takoj uvedla preiskavo. Ravnateljstvo cestne železnice je bilo opozorjeno,' da se kaj sličnega ne sme več zgoditi in so vsi naslednji vozovi res vozili zopet brez »okraskov«. POLJSKI ŽIDJE SE ODREKAJO NEMŠKIH IMEN. V zvezi z zadnjimi dogodki v Nemčiji jc nastal na Poljskem med tamkajšnjimi Židi živahen pokret za spremembo njihovih nemških priimkov. V Varšavi se je sestavil poseben odbor, ki bo interveniral pri poljski vladi glede poenostavljenja procedure pri spremembi nemških priimkov v poljske. KLASIČEN NOS ZA’ 20 DOLARJEV V newyorških kosmetičnih salonih pri* hajajo ljudje menda iz golega dolgočasja neprestano na nove, večinoma tudi zelo nore ideje. Sedaj se ne zadovoljujejo več samo z umetnimi obrvmi, nohti in gumijevimi ustnicami, ki korigirajo pomanjkljivosti matere narave, temveč si zdaj kupiš v Ameriki za borih 20 dolarjev celo umeten nos. Ameriški ideal lepote je trenutno »Miss 1933« in hoče sedaj imeti sleherna »odličnejša« Američanka prav tak klasičen nos, kakor ga ima letošnja »Miss Amerika«. Oblika nosa je izdelana iz zlata in se da vstaviti v nosno duplino. Nato se s finim peresjem tako napne in nategne, da dobi nos klasično obliko. Ker je letos ameriški tip lepote visoka ženska, so Iasničarji prišli na to, da izdelujejo sedsj umetne, izredno visoke frizure, da bi izgledale njihove lastnice čim daljše. SMRTONOSNO »NEZADOSTNO« Avstrijsko prosvetno ministrstvo je izdalo nov zakon, po katerem sc ne more oni dijak, ki dobi v treh predmetih »nezadostno«, vpisati na nobeno šolo v Avstriji. Prva žrtev tega novega zakona je bil 17letni gimnazijec Alfred Koniec, ki je bil predvčerajšnjim najden mrtev v nekem gozdu v dunajski okolici. Koniec Je dobil v šoli tri »nezadostne« in se je dobro zavedal, da bo izključen. Zato si i® kupil samokres. Usodnega dne je bil pri kosilu še zelo dobro razpoložen v krogi' svojih staršev in bratov. Po kosilu pa ie odšel z nekim izgovorom v mesto ter $e ni več vrnil. Mali o Rasno SLADKO SENO V BALAH ter rezan suh les vseh vrst, deske, stolbe, stebre in lepe krajnike dobite najceneje v lesni trgovini Albin Čeli. Maribor, Betnavska cesta 4. 1720 GRAJSKA KLET. Danes so dospele sveže morske ribe. 1719 PROČ S KRIZO! Pralne in kopalne banje od Din 25.— naprej. Sodarstvo SuJcer, Vojašniška ui. 7. 1709 ZA POTOVANJE: ročni kovčekV usnjate torbe, nahrbtnike, ctuie za fotogr, aparate itd. Velika izbira, nizke cene. Iv. Kravos. Aleksandrova cesta 13. 1527 MARTIN SAFRAN, .Črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ui. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro In poceni. 1664 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavila po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mlzar-iev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. We!xl. SURKOL. sigurno sredstvo za pokon-čavanje ščurkov in rusov. Drogerija Kanc. 1404 MODRA GALICA po Din 5.65 za kg ie družbenim članom v vsaki množini na razpolago pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12. 1537 JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni. 519 Kupim PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupimo takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Zavarovalnica«. 1679 „ > KUPIM HIŠO v Mariboru-Melju ali Magdaleni z branjarijo ali zato sposobno. Ponudbe pod »Sam kupec« na upravo »Večerni-ka«. 1691 Zgubljeno Meso zopet ceneje Ttltilni .... Din in |>. Volovsko moso Oln •*» in S<> od jutri naprej vsaki dan pri 5 stojnici od Velike kavarne OSEBA. KI JE NAŠLA. oziroma pobrala mojo zlato zapestno uro na Aleksandrovi cesti, je bila opažena in spoznana. Pozivam gospo, da lo izroči do petka 12. t. m. v upravi »Večernika«, ker bi sicer bila primorana napraviti prijavo. 1706 Službo iiie ABSOLVENTINJA TRGOVSKEGA TEČAJA, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in slovenske stenografije išče nameščenja. Ponudbe na upravo lista pod »skromna«. 7000 Poulr INSTRUKCIJE {cij. daje brezposeln dipl. u* pod Ponudbe na upravo H*?i616 »Dipl. učitelj«. Kupujte svoje trebitinuprlit** inserentl* ŠIVILJE ne pozabite; da ima KNJ|GArNA TISKOVNE ZADRUGE V MARIBORU NA ALEKSANDROVI C. 13 NAJ LEPŠE MODNE LISTE Iadetia konzorcij *Jutaa« y Ljubljani; pnactetavcjk izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR .v Maritrm. Tiska Mariborska tiskarmTdTd," p^dstavnikT STANKO DETELA s Sfc-»bor*