Stav. 280. V Trstu, v soboto 9. oktobra H1S, Letnik XI. Uhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urctfmfcva: L'l!e» Sv. TraričiSta Aa$4k«gt St 20, I. r.adstr. — Vsi dojMSl naj te poltljajo urcdnlitvu listi. Nefrinkirar« pisma s« ne sprejemajo in rokopisi s; ns vračajo. Ii da-itd i in odgovorni urednik Steftn OcdJna. Lastnik konso-«;j l«ti .RilnoriV — Tiak tiskirne .Edinosti', vpisane zadruge z cir.ejenim porivom r Trstu, ulica Sv. Fran«*ka AsiSkega št. 20. Telefon aredniftva in uprave Štev. 11-57. Kiroialm znala: Za celo leto K 24.— Za pol Seta ......................12.— za tri reesece......................6'— za nedeljsko izdajo za celo loto •••«•«• 5.20 za pol Ida......................• 2.w Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele žtevtlke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SrokosH ene kolođ«, Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denamfi r vodov............. mm po 20 vftL Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta........ ... ,2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinost;*. Naročnin Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. tprava In insentni oddelek sc nahajata v ulici Sv. FranČI&4 Asi&ega St 20. — Poštnohranilničnl račun Št 841.652 mM Mpođl na m] uzhodnofiallikl 40^0 Rusoii ujetih v dveh dneh. - Brezuspešni laški napadi na doberdobska planote. Lahi pri Selcah fepen!. - Hapredoeanje naših in nemških tet Dieti Srbiji. - nemil odbili wt ruskih napadov. - 0 fompanjl razmeroma mirno. Nova vlada na Grškem a Z ri'MsKo-rasKesa bojišča.; l n^ks-rnsk?^ * DUNAJ, 8. 0 ioož. — Vzhodno od Argonov, p~i /viahncounti, razdejali z razstrcibo več sovražnih minskih rovov. Vrhovno armadno vodstvo. S turških bojišč. CARIGRAD, 5. (Agence Tel. Miili. — Zakasnelo). Glavni sian javlia: Dardanelska fronta. Razun posameznega krajevnega streljanja se ni zgodilo nič pomembnega. Tri sovražne torpedov-ke, ki so se približale ustju Kerevin Dere, so obstreljevale naše levo krilo. Naše anatclske baterije so odgovarjale, vs!ed česar ie na krovu torpedovke izbruhnil ogenj. Tedaj so vse tri torpedovke zapustile morske ožine. — Na ostalih frontah se ni zgodilo nič bistvenega. CARIGRAD, 6. (Agence Tel. Miili.) Glavni stan javija: Pri Anaforti je obstreljevala naša ertilterija sovražni poglab-ijač v bližini Bujuk Gmiklija ter je povzročila veliko zmedo in škodo. Pri Ari Burnu od časa do časa pehotno in artiljerijsko streljanje. V seddilbahrskem odseku ni sovražnikova mina, ki se je raz-počila na r.ašem desnem krilu, napravila nikakšne škode, kaker tudi ne proti našemu levemu krilu naperjeno običajno obstreljevanje. — Sovražni monitor je skušal obstreljevati Galipoli z indirektni mi streli. Ko je naša artiljerija začela vračati ogenj in ie zadela monitor, se je leta oddaljil. — Na drugih odsekih nič bistvenega. Izkrca vanje ententn? i čet v Solupu ustavljC^o? KRISTIJ ANI J A, 7. (Cenz.) Pariški listi poročajo, da se je izkrjavanje angleško-francoskih čet v Solunu pričelo 5. oktobra ob 4 zjutraj. 18.000 mo> je že izkrcanih. Pet velikih prevoznih ; arnikov je v pristanišču. Maki. nepretrgoma odhajajo v Srbijo. CHIASSO. 7. (Cenz.1 ^Corriere della Sera-- poroča iz Aten 0. t. m. opoldne: Včeraj pričeto iz krca van je četveroz veznih čet v Solunu se je ustavilo, dokler se ne pojasni položaj. Francoske in angleške čete za Srbijo. SOLUN, 7. (Kor.) Dopisnik »f igara , ki je potoval skozi St;lun, izjavil, da so sedaj na Mudrosu pnpra\ljene znatne francoske i;i angleške Ccte, da jih uporabijo v pomoč Srbiji ali pa za napad na Bolgarsko. Italija se ne udeleži bal^aaske akcije? BEROLIN, 7. (Cenz.) Iz Ženeve sporočajo Nationalzeitungi.< cenzurirano »Ma-tinovo: poročilo iz Rim .. da se Italija zaradi negotovega vojnega položaja na severu ne udeleži nobene batkanske akcije. Zavezniki se strinjajo s icni iskrenom. M\ l Bs! Ucine napovedi Bolgarski iz ne bo ? LUGANO, 7. (Kor.) »Corriere della Sera ; dvomi, da četverosporazum takoj napove Bolgarski vojno, kajti Rusi, Francozi in Angleži da se doslej še niso mogli dovoljno pripraviti za ofenzivo in izbrati pripravnoga trenutka za napad. Poleg te^ ga pa da sme Bolgarska računati na pomoč Turčije. Bolgarrka prevzela dedeagaško železnico. SOFIJA. 6. (Kor.) »Agence Tel. Buiga-rcs javlja: Železnico Mustafa* Paša - De-deagač je danes prevzelo bolgarsko oso-bje. Promet bolgarskih vlakov se prične v kratkem. Bolgarskemu poslaniku v Rimu dostavljeni potni listi. RIM, 7. (Kor.) »Agenzia Štefani« javlja: Minister zunanjih st va ri Sonnino je dal bolgarskemu poslaniku dostaviti potne liste. Preselitev srbskih državnih uradov v Prištino. BAZEL, 7. (Kor.) Po zasebnem poročilu lista »Baseler Naclirichien« je srbska vlada že ukrenila vse potrebno za premestitev skupščine, bank in važnih državnih uradov v Prištino. Angleški glasovi. LONDON, 7. (Kor.) Times.:, »Morning Post , »Daily News« in > Daily Chronicle« govore o kritičnem poiožaju in prihajajo soglasno do sklepa, da je edina možnost za hiter konec neznosnega položaja, če se v Solunu izkrcane čete takoj in kolikor mogoče pomnože ter se podpro z mogočnim brodovietn. Times« in »Morning Post poleg tega še zahtevate, naj se pozove grški kralj, da nedvoumno izpove svoje namene. Stališče Romunske. BUKAREŠT, 7. (Kor.) Iz časopisja vseli smeri in iz poročil iz merodajnih romunskih krogov se da posneti, da dogodki na Bolgarskem in Grškem ne dajejo Romunski nikakršen povod, da bi opustila svoje dosedanje pričakovalno stališče. KđG ie pouzročil ruski ulMmstum ? »Korrespondenz Rundschau« poroča iz Sofije: Zadnje slovansko gostovanje, ki se je vršrlo pod predsedništvom generala Skugarevskega ob veliki udeležbi; je poteklo zelo razburjeno in strastno. Po izvajanjih glavnega urednika A.Bašmakovega i je bila sprejeta naslednja resolucija s sklepom, da sc sporoči ministru zunanjih stvari. »Udeležniki 185. slovanskega gostovanja so po preudarku posledic, ki bi mogle nastati zaradi nadaljnega stališča Bolgarske. sklenili, zanašajoč se na neomahlji-vost naše diplomaciji, obrniti se na Vašo ekscelenco s prošnjo; da se določno izjavi glede Ferdinanda Koburškcga in njegovih kreatur, ki našo pobratimsko državo hočejo pognati v gotovo pogubo. Izhajajoč iz prepričanja, da s tem ne izražamo samo mnenja ozkega kroga posameznih oseb, temveč da se nam priključi vsa Rusija, predlagamo, naj se zahteva od Bolgarske naslednje: 1. Bolgarska mora v najkrajšem roku izreči, da v polni meri sprejema predloge četve rozveze. 2. Bolgarska vlada je dolžna odkrilo predložiti program svojih nadaljnih korakov in pri tem uporabljati take pozitivne izraze, ki ne dovoljujejo nikakršnega napačnega tolmačenja. 3. Ne da b: počakala roka našega ultimata. naj se odpošlje naše črnomorsko brodovje na križarjenje ob bolgarski obali. 4. Ako bi potekel določeni rok, ne da bi Bolgarska dala-zadovoljive izjave, se morajo takoj izkrcati naše čete ter zasesti vso meino črto od Turčije do Enoškega zaliva. Istočasno naj se ob bolgarskih o-balih v imenu Rusije izda proglas na bolgarski narod, v katerem »osvobodilci<- zahtevajo nemudoma sklicanje velikega sobranja v Trno\^, da sc ugotovi z ljud- skim, glasovanjem, ali namerava bolgarski narod stopiti na stran Rusije, ali pa v nadaljnem poteku svetovne vojne zavzeti stališče proti" Rusiji«. Zelo značilno je, da je bil po izročitvi te resolucije general Skugarevski pokii can k Sazonovemu, ki je dalj časa konfe-riral žniim. Po različnih razgovorih z en-tentnimi diplomati v Petrogradu je bil nato sklenjen ultimatum Bolgarski. 10.000 mož o 'pomoč Srbiji i? »Berliner Tageblatt« poroča- 5. t. m. iz Kodanja: List »Politiken* je prejel naslednjo vest iz Petrograda: Zastopniki četverosporazuma so imeli že tretji dan po začetku bolgarske mobilizacije pogovor z Radoslavovim, v katerem so izjavili, da bi se Bolgarska, če bi napadla Srbijo, morala boriti tudi s četami zaveznikov. Zavezniki so že tedaj sklenili, da pošljejo pomožne čete v Solun, iu angleški in francoski prevozni parniki so že teda^ oupluli v Toulon, kjer naj bi se zbrala in vkrcala ekspedicijska armada. Večji del te armade, ki šteje 150.000 mož, tvore Francozi, ostanek t^i Angleži. b-e pred nekaterimi dnevi je Radoslavov zagotavljal svojim pristašem, da bi se zavezniki omejili na platoničen protest.-V svojem-razgovoru z zastopniki entente je ponovno zagotavljal Radoslavov, da Bolgarska mobilizira le v svrho varovanja svoje nevtralnosti. Četvcrozvezni diplcmatje ni^o hoteli razpravljati o tej stvari in so izdavili da bi i?iia pdposlatev pomožne armade v Sciuu Tt- previdnostni ukrep zaveznikov v varstvo Srbije. rlis na SrieiL Voditelji strank pri kralju. ATENE. 6. (Zakasnelo.) »Agence d* A-thens« javlja: Voditelji političnih strank so bili poklicani h kralju. O poteku kabinetne krize še ni mogoče izvedeti nič gotovega. Govori se, da bo sestava novega kabineta poverjena guvernerju nacijonal-ne banke, Zaimisu. Kriza se najbrž še ne reši danes. M grško ministrsko. LONDON, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Člani novega grškega kabineta so: Zaimis predsedstvo in zunanje stvari, Gu-nsris noirsnje stvari, Vaneliias vojno, Kunduriotis mornarico, Dragumis finance. Theotobis trgovino in uk in Rhailis pravosodje in železnice. V zasedenju vojnega ministrstva se morda še izvrši iz-premem-ba. Novi kabinet se v ponedeljek predstavi zbornici. Venizelos in kralj Konstantin. ATENE. 6. (.Reuterjev urad.) Venizelos je izjavil včeraj v pogovoru s poslanci in pristaši svoje stranke, da pravega spora-zumljenja med njim in kraljem ni nikdar bilo, kar je sprejel zopet vodstvo kabineta. Le glede mobilizacije zaradi dvoumnega postopanja Bolgarske ie bil edin s kraljem. »nirseia grške zbornico, ATENE, 6. (Zakasnelo.) V potrtdeijek sc je vršila v zbornici izredno viharna razprava, ki je trajala vso noč. Ministrski predsednik Venizelos je v svojem govoru poudarjal, da nastopi v slučaju bolgarskega napada na Srbijo za Grško > ea-sus foederis«. Pogoj pa je, da Srbija izvrši svojo pogodbeno dolžnost In postavi proti Bolgarski 150.000 mož. Ker pa Srbija tega ne more storiti sedaj, je Venizelos vprašal četverozvezo, ali more nadomestiti te sile. Odgovor je bil pritrdilen. Zato je prišlo do izkrcanja zaveznikov, kar ni treba, da bi delalo skrbi Grški, ker je ententa opustila svoj prejšnji namen, da bi zadovoljila Bolgarsko na stroške Grške v Kavali. Angleško - francoska ekspedicija ne bo motila grške mobilizacije. Poudarjal je večkrat, da je odločno za to, da se v slučaju bolgarskega napada pomaga Srbiji, če bo tedaj še na vladi. \ o-pravičenje svoje politike je še rekel, da je ob izbruhu vojne z dovoljenjem krone zastopal stališče, da Grška začasno ostane nevtralna, da pa poseže vmes v slučaju bolgarskega napada. Pogodba s Srbijo ie veljavna deset let. Vprašal je Srbijo dovoljenja, da bi jo objavil. Po dovoljenju srbske vlade, upa. da bo mogel več povedati o njej. Poudarja pa že sedaj, da pogodba ni bila naperjena samo proti Bol- garski, temveč sploh proti tretjim. Obžaloval bi zelo, če bi zašla Grška v nasprotje s centralnima državama, ki jih spoštuje zaradi njunega kulturnega delovanja, ki ste pa žal zaveznici Turčije, katere inte-esi so na nasprotju z grškimi. V ostalem pa ne smatra za izključeno, da bi mogla Grška ob strani Srbije poseči vmes proti Bolgarski, ne da bi to moralo formalno pomenjati vojno stanje med Grško in centralnima državama. Bivši ministrski predsednik Gunaris je odgovarjal, da pogodba s Srbijo nč velja, ker je »casus foederis. nastopil nič manj kot štiri krat, ne da bi bil izpolnjen. Ta-rfko je Grška poleti 1914 zastonj klicala srbske pomoči proti grozečemu turškemu napadu. Ravno tako je Srbija tekom te vojne trikrat zastonj prosila za grško pomoč. V interesu Grške je sicer, da pomaga Srbiji v slučaju bolgarskega napada, da ne bi sc Bolgarska preveč ojačila; toda če pa sedaj Grška prične ob strani entente vojno z Bolgarsko, pojde v svojo lastno pogTibo. Rhalli, Demeter Rakopulos, Dragumis, Theotokis in Gunaris so silno protestirali proti kršitvi nevtralnosti s strani entente, ki so je imenovali brutalnost, in so izjavili, da Venizelosov protest ni bil dovolj energičen in so ga silno napadali zaradi njegove srbske politike, poudarjajoč, da je s svojim vprašanjem, ali" ne bi ententa hotela namesto Srbije postaviti manjkajočih 150.000 mož, naravnost provcciral izkrcanje francoskih iu angleških čet. Debata je trajala vso noč. Ob 5 Zjutraj je vlada stavila zaupno vprašanje. 14J poslancev je glasovalo »za , 102 : proti-, 1.3 poslancev, med njimi ministri, se je vzdržalo glasovanja. Mob/iizacija se vrsi rcum>, a čic-5 dušenja. Vesnić ne odloži pariškega poslaništva. PARIZ, G. (Kor.) >Petit Parisien : poroča: Srbsko poslaništvo v Parizu naznanja. da srbski poslanik v Parizu. Vesnić, z ozirom na sedanji položaj ne misli odložiti svoje službe srbskega poslaništva v Parizu. __ 36 milijonov za vojno posojilo. DUNAJ, 7. (Kor.) Hiša S. M. pl. Rotil-sehilda, ki je i pri prvem i pri drugem vojnem posojilu v Avstriji in Ogrski podpisala po 25 milijonov, je podpisala za tretje vojno posozilo 36 milijonov kron iu sicer polovico za avstrijsko iu polovico za ogrsko vojno posojilo. Kronski kurz. DUNAJ, S. (Kor.) Preračunjevalni kurz za plačila v Švico potom poštnohranilni-čnega urada sc je do preklica določil: za 100 frankov 130 kron: za plačila v Nemčijo: 100 mark 140 kron. Francosko - angleško posojilo. PARIZ. 7. (AgenedMIavas.) Zbornica je soglasno dovolila francosko - angleško posojilo v znesku poltretjc milijarde frankov. Z Balkana. Kolikor se poroča oficijelno o sedanjih zgodovinsko znamenitih dogodkih na Balkanu, dozuavajo čitatelji iz brzojavnih poročil. Po raznih privatnih vesteh pa je posneti: Člani bolgarskega kabineta so imeli pri ministrskem predsedniku posvetovanje, ki je trajalo od 8. ure zvečer do 3. popol-noči. Na to sta se general Savov in ministrski predsednik odpeljala z avtomobilom v kopališče Vranjo, kjer se nahaja kralj Ferdinand, ki ju je sprejel v avdijen-ci. Povrnivši se v Sofijo, je ministrski predsednik Radoslavov povabil k sebi avstro-ogrskega, nemškega iu t'-rškega poslanika na pogovor, ki je traiai štiri ure. Med konferenco je prišel angleški zastopnik, ki ga pa ni sprejel ministrski predsednik, ampak njegov tajnik. Že vnanjosti teh dogodkov kažejo na smer bolgarske odločitve. Od strani četverosporazuma sc vrše z naglico priprave za bodoče dogodke. Neka nota, ki jo je razširila »Agence liavas«, poroia, da so izkrcavanja čet v Solunu že začela. Vlade četverosporazuma so žo pred dnevi storile svoje sklepe in izdale potrebne zapovedi. Nota pristavlja še, da je Grška kot nevtralna država protestirala proti izkrcavanju, ali v isti čas so francoski častniki povsem odkrito pripravljali za izkrcavanje čet. Isti vir zatrja — in če govori resnico, vidimo, koliko vrednost je pripisovati grškemu protestu —• da so v Solunu toliko civilne, kolikor vojaške oblasti najprisrčneje sprejele fran- Sfran n. »EDINOST- Stev. m ▼ Trstu, dnfe 9. oktobra 1915 --- coske in s«gleške častnike. Tako so mogli takoj po svojem prihodu začeti s pripravami, ker da je — tako trdi »Agen-ce Havas« — iavno mnenje razumejo potrebo podpore^ ki jo ententa prinaša Srbom, s katerimi je Grška vezana po zavezniškem dogovoru. Tudi Italiji je baje določena važna vloga, da-si je tudi vesti, ki trde drugače. »Secolo« n. pr. javlja v ostentativni obliki, da bo Italija v balkanski vojni na strani enicnte. Z drugih strani* hočejo vedeti, da že izkrca v Albaniji 20.000 mož. (No. ti pa že ne zabelijo zelja. Prip. ured.) ali pa da bo sodelovala na vzhodni obali Jadrana, ali pa v Mali Aziji... (Ali, ali, ali.. to je podobno Italiji. Prip. ur.) Londonski »Times pa javljajo iz Rima. da^odelova-j nje Italija v balkanski vojni ni se gotovo, i Verujemo. Koliko prijetneje bi bilo, ako! bi se mogli le nekoliko širokoustiti in — potem žeti, kakor znajo od nekdaj. Prip.! uredništva). Za Grčijo odločitev pač ni lahka kraj vseh simpatij vlade in krških šovenov do vsakega nasprotnika Turčije. Kajti posredi so <^Toki in južna obal Albanije na eni. in — Italija na drugi strani. Grška diplo- j macija je v težavnem položaju: če se hoče obrniti na to stran, zadevlje na eno, če se hoče zasukati na drugo stran, pa na drugo ostrino._ AprotfizacljsKe i\ml izkaznice za Kruh in moko. Prieenši z dnem 10. oktobra t. I. se ii-vedejo za Trst in spodnjo okolico izkaznice za kruh in moko. Krifta in moka se bo- j sta vsied tega oddajala ečino!e proti izročitvi dotičnih odrezkov Izkaznic. Izkazni-j ce za kruh in moko za tržaško mesto se dostavijo na dom, dočim jih morejo prebil vaJci okolice dobiti pri dotiČuUi komisijah. V eventuelnih slučajih nesporazum-! lienja se je zglaslti pri rečenih krušnih ko- j misijah v dneh 9. in 10. t. m. Krasne komisije v masta. Osrednja komisija. Gledališki trg (piazza TeatrfO št. I I. (Področje krušnih komisij smo označili s1 tistimi ulicami, ki opasujejo dotični del me- j sta. za katerega posluje krušna komisija, i — Liiie številke so: 1. 3, 5 itd., sode pa: 2, 4, G itd.) I. okrai (Sv. Vit.) 1. Kru sna ko.^iclja (društvo »Austria ui. . SS. 1 Aartiri št. 22) . PodroCj je, ki ga ob-;. kr ožujeji c ulice: Pas; ;egio S. Andrea (št.1, 1 in 2 d> □ 32), u!. Ofll cina (libe : št.), vicolo Ar. UC lle \ ii le <5 do 7). u! . Necker (liiie), Corti j (H !. Lazzaretto vecch. leva stran 1 do i Josip ovesra trsa (: št. 1 ki ko *L b. « j \"0 5). ;tV št. I), ul. Lazareito vecch. do u!. Coni j (sede št.), ul. Necker Hsccle št.), vicolo > dtlle Ville (vse št. izvzemši o in 7), vicolo dei CaUtal (št. U, bL BeUosgiiardo, vi-ctJo S. \ ito (1 do 9), ul. S. Vito (5, 7. 9 in j vse sode št.),-Navali (1 in 3), S. Micl (lihe št.), Foiita::oiie (lihe št.). 3. Krušna komisija (mestna stražnica,i ul*. Madonna del Marc št. 13). Področje: i N&vafi (vse št. izvzemši i in ul. S. Vito (21. 23, 35), vicolo S. Vito (lihe 11—19 j in sode 2 do LS>*. Ofiieina (sode št.), Pas-: seggio S. Andrea (lihe 3 do 9 ni sode 34! do 54), Broletto št. 1), Montecacco (lihe1 št.). i!, okraj (Staro mesto). 4. Krušna komisija (trg sv. Karla. št. I li.t bivše društvo inženirjev). Področje: Fontanone (sode 2 do 20), Bastione (št. 1), Sporcavilla (lihe št.), Crosada (lihe št.X Pozzo bianco (sode št.), Malcanton (lihe št.), Capo ui Piazza (št. 2), Borzni trg (17 in 18), Canale picolo (1 in 3). 5. Krušna komisija. (Capo di Piazza št. 2t priti.) Področje: Borzni trg (lihe št. od 1 do 1!). Korzo (lihe št.), čez stopnjice nad predorom, T. Gross^tšt. 1), ul. S. Giusto (lihe št.), ul. Montazza (sode št.), Rena (sode št.), Malcanton (sode št.), Capo Piazza (št. I). 6. Krušna komisija (dekliško zabavišče, ul. Castello št. 2). Področje: Bastione (št. 2), Sporcavilla (sode št.). Crosada (sode št.), Pozzo bianco (lihe št.). Rena (lihe št.), Moutuzza (lihe št.), s. Giusto (sode št.), s. Michele (sode si.), Fontanone (sode št. od 22 do 3ti). III. okrai (Novo mesto). 7. Krasna komisija (Borzna ul. št. 2, priti., društvo za tujski promet). Področje: Canale piccclo (št. 2 in 3), Korzo (sode št.). Lesni trg (7, 8, 9, 10, 11 in 12), Ponte della Fabbra (št. 2). Torrente (lihe št. od 15 do 29). passo S. Giovanni (št. 1), trg sv. Ivana (1, 2, 3 in 6), Torti (1 in 3), Kanal. 8. Krušna komisija (ul Poste vecchie št. 30, bivša »Societa Alpina delie Giulie). Področje: Kanal, Torri (št. 2), trg. sv. Ivana (4 in 5), passo s. Giovanni (št. 2), Torrente (lihe št. 1 do 13), Vojašnični trg (št. I do 7), Ghega (lihe št.). Kolodvorski trg (št. 2), Kolodvorska ul. (lihe št.) do Kanala. 9. Krušna komisija (ul. sv. Anastazija št. 8, dvorišče, I. nadstropje). Področje: Kolodvorska ul. (sode št.). Kolodvorski trg (1, 3 do 8). Ghega (sode št.), Commercia-lc (sede št.). Skorklianski trg (4 in 6), Bel-vedert i.r S. Piero, Rojanska cesta, piazza tra i rivi, Valmartinaga, Montorsi-no, Tor S. Piero. Miramarska cesta do mestnega pomerija. IV. okrai (Nova mitnica). 10. Krušna komisija (društvo tracht«. ul. Coroneo št. 15). Področje: Torrente (sode št. 2 do 16). Stadion (sode it. K Mrl ino Granic (sode št. 2 do lft). Carpison (lihe št. 1 do 9), Coroneo (lihe št. 1 do 13 in vse sode), Ronco št. 1, Fa-bio Se vero (lihe od 1 do 7, sode od 2 do 30), Romagna, Skorklianski trg (2 in 3), Commerciale (lihe št.), Vojašnični trg (št. 8 in 9). 11. Krušna komisija (društvo »Ein-tracht«. ul. Coroneo št. 15). Področje: Fabio Severo (lihe št. 9 do 27, sode od 32 do 52), Coroneo (lihe 35 do 45), Carpison (sode št.), Moliu grande (vse lihe in sode od 20 do 48), čez ul. Giulia, E. S. Picollo-mini (sode št. od 2 do 10), Chiozza (sode št. 58 do 76), Pindemonte (sode št.), meja mestnega pomerija. 12. Krušna komisija (bivše učiteljsko društvo, ul. Paduina št. 4). Področje: Torrente (sode št. 18 do 26), Stadion (lihe št.), Giulia (št. 1, 3, 5), Piccolgmini (lihe od 1 do 9), Farneto (sode od 2 do 28). V. okraj (Stara mitnica). 13. Krušna komisija (ul. Madonnina št. 15, soc. dem. Delavski dom). Področje: Lesni trg (št. 1), ul. s. Primo (sode št.), T. Grossi (sode št. 1), s Giusto (št. 7, 9, 11, 13), Don. Bramante (lihe št.), Bosco (lihe št.), trg Barriera vecch. (št. 1 do /), ulica Barriera vecch. (lihe št.). 14. Krušna komisija (Ponte della Fabbra št. 2/11.) Področje: Lesni trg (št. 2, 3, 4, 5, 6), Ponte della Fabbra (št. 1), Torrente (lihe št. 31 do 43, sode 28 do 36), Farneto (lihe št. 1 do 9), trg pred bolnišnico št. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8), Parim (sode št.), Istituto (sode št. od 2 do 10), trg Barriera vecch. (št. 10, 11 in 12), ul. Barriera vecch. (sode št.). 15. Krušna komisija (Ponte della Fabbra št. 211.) Področje: trg pred bolnišnico (št. 1), Pieta (sode št.), meja mestnega področja, trg sv. Alojzija, stopnjice sv. A-loizib, Pindemonte (1 in 3), Chiozza (lihe od 31 do 83, sode 54 in 56), Piccolomini (11. 13, 15), Farneto.(lihe od 1 do 53, sode 30 do 102). 16. Krušna komisija (ljudska knjižnica, u). Parini št. 1). Področje: Pieta (lihe št.), meja mestnega področja, Kjadinska cesia (št. 2), Istituto, (sode št. od 14 do 48), Parini (lihe št.). 17. Krušna komisija (ljudsko kopališče, nI. Manzoni št. 10). Področje: Istituto (liiie št.), Kjadinska cesta (št. 1), meja mestnega področja, Fcrriera (sode št.), Raffi-neria (vse izvzemši št. 2). Sette Fontane (sode od 2 do 12), trg Barriera vecch. (št. 8 inTf 18. Krušna ^CTr.isjja (ul. Conti št. IV priti"). Pctlroč :: Fcrriera (lihe št. od 1 do 51), Raffineria (št. 12). Sette Fontane (sode št. od 14 do 52), meja mestnega pod- VI. ol r-i (Sv. Jak3b). 19. Krušna komisija (podružnica mestne ! zastavljalnice, ui. della Guardia št. 27). a Področje: Sette Fontane 4lihe št.), Limita-j •"I irca (lihe št.) Mrliu a ven to (liiic od 15 do j 57 in vse sode). Pot ^nMo.(sode št.), I?!-' vo (sode od 2 do 10). 20. Krušna komisija (ljudska knjižnica, ul. Pa; lo Veronese št. 2). Področje: Rivo (sode cd 12 do 46), Šentjakobski trg (s t. 14 do 20). Istrska cesia (sode o J 2 do 22). Laivo del Pestalozzi (št. 1). 21. Knišna komisija (podružnica mestne zastavljalnice, ul. de! Pozzo št. 14). Področie: Rivo (lihe od 1 dc 23), Šentjakobski trg (št. 1. do 7), Scuola nuova (so-| de od 2 do 22). Šentjakobska cesta, Bosco (sode št.). Molin a vento (lihe od 1 do 13). 22. krušna komisija (bivše Leg i no zabavišče, ul. sv. Marka št. 5). Področje: Šentjakobski trg (št. S do 13). Scuola nuova (lihe št.), D. Bramante (sode št.), S. Gtnsto (št 1, 3, 5), Montecucco (sode st.), BVo-letio (sode št. od 2 do 32), Industria (lihe št. od 7 do 55). • * » Krušne komisije za spodnlo okolico. Sedeži krušnih komisij v spodnji okolici se nahaiajo: komisija št. 23 (Zgornja Csr-boia): ul. sv. Marka št. 5 (bivše_ Legino zabavišče); komisija št. 24 (Skedenj): Skedenj (bivše Legino zabavišče); komi-siia št. 25 (Sv. Mar. Magd. Zg. in Spod.): Sv. Mar. Magd. Zg. št. 382 (otroško zavetišče; vhod je s strani Sv. M. Magd. Zg.. z Istrske ceste je vhod le za zavetišče); komisija št. 26 (Rocol): Rocol (ul. P. P. V erge rio št. 231 pt.); komisija št. 27 (K jadin): ul. Farneto št. 47, (bivša »Ginnastica<): komisija št. 28 (Vrdela št. 526 do 1800, Katinara, Lonjer): Sv. Ivan št. 701 (pošta); komisija št. 29 (Vrdela št. 1 do 525 in 1801 do 1823, Koionja): ul. Giulia št. 58 (tramvajska remiza); komisija št. 30 (Škorklia): ul. sv. Anastazija št. dvorišče, I. nadstr.; komisija št. 31 (Ro-jan in Greta): ul. sv. Anastazija št. 8. dvorišče I. nadstr.); komisija št. 32 (Bahko-vlje): Barkovlie št. 1 (bivše društvo »Net-tuno-). Kdo dobi dodatne izkaznice? Kakor določa namestništvena naredba glede izkaznic za kruh in moko, dobe osebe, ki se bavijo s težkim telesnim delom, poleg običajne, takozvane »normalne* izkaznice še dodatno izkaznico, ki nakazuje osebi še nadaljnih 980 gramov (98 dek) kruha ali 700 gramov (70 dek> moke na teden, ali 14 dek kruha ali 10 dek moke na dan. ' Pravico do teh dodatnih izkaznic imajo torej osebe, ki se bavijo s težkim delov, in pa tudi osebe, ki stanujejo tako daleč od svoieea dela, da ae more)o hoditi Jest domov, ter osebe, ki imajo nočao delo. Potemtakem velja to za težake, delavce v tovarnah, poljedelske delavce, železničarje, klesarje, kovače itd. Ravno tako tudi javna varnostna straža, finančna straža, piloti, delavci v javnih skladiščih.-Sploh vsak, ki se bavi s težkim, ali nočnim delom. Te izkaznice veljajo samo za dotično j se bo. ne pa tuda za coiičnikovo družino. Vsi, ki žele dobiti dodatno izkaznico, se morajo zglasiti od 11. t. m. dalje tekom u-radnih ur pri pristoiai krušni komisiji ter se izkazati z verodostojnim potrdilom, da v resnici izvršujejo opravila, za katera jim pripada dodatna izkaznica. Iztaziice n §Ut Izkaznice za olje za VII. teden razdeljevanja živfl — od 11. do 17. oktobra — ne bodo imele nikakršnega posebnega znamenja: ne bodo niti preščipnjene niti prepečatene. Zato ta teden ne bodo veljavne preščipajeae ali prepečatene izkaznice. Pazite m Izkaznice! Kdor izgubi izkaznico za kruh in moko, ali izkaznico za olje, ne dobi druge zanjo. Naj torej dobro hrani vsakdo izkaznice, da ne bo imel škode. Ravno tako je tudi treba paziti, da n. pr. prodajalec kruha ali moke ne odreže več odrezkov, kot je kupec vzel kruha ali moke. Odrezke, ki bi slučajno ostali neporabljeni, je treba tudi dobro hraniti, ker se potem zamenjajo za izkaznice, ki so veljavne za prihodnji teden. Kruli in molzno nove izkaznice. Z namestništveno naredbo, izdano 27. septembra t. 1., se uvajajo v mestu Trstu in spodnji okolici oficijelne izkaznice za kruh in moko od 10. t. m. dalje. Kruh in moka se bosta torej oddajala samo proti izročitvi dotičnih odrezkov izkaznice. Lastniki izkaznic za kruh m moko morejo, kakor jim je ljubo, kupiti ali toliko kruha ali pa toliko moke, kakor je označeno na odrezkih izkaznice za kruh, proti izročitvi odrezkov. Kruh se bo prodajal v dosedanjih prodajalnah kruha, moka pa v prodajališčih aprovza-cijske komisije in po jestvinčarjih, ki jim je dovoljena prodaja, oziroma v raznih zadružnih prodajalnah, toda vedno proti izročitvi dotičnih odrezkov izkaznice za kruh in moko. Kruh se bo izdeloval v kržičih (štrucah) po 112 dek. Cena se določa za cel kržič 112 dek 68 vin., za 56 dek.....34 „ za 28 „ ..... 17 ,, za 14 , ..... 9 n Z 2. 7 )!•»••« S ff Izkaznice za kruh in moko izročajo krušn? komisije za š:iri tedne in so veljavne samo za tisti teden, ki je ozr.a:en na njih, vsied česar z izkaznicami že poteklega tedna ne bo mogoče kupovati ne kruhas-ne moke. Za aprovizscijsko komisijo: SCARPA I. r., predsednik. Mmu tflUL Goike ode;e za južnozapadno armado. Od urada za vojno oskrbo smo prejeli: V tem časuy ko mokrota in mraz napovedujeta ojstro jesen, je vsem onim, ki se morejo v udobiijgn domu varovati pred mrazom, v dolžnost, da se spominjajo tistih., ki jih železna dolžnost drži na mejah dežele. Junaški odbijajo naše čete napade moči-ega nasprotnika. Zgodnji izbruh zime iiii ne straši, da ne bi veseli, pogumni nastopali proti vsfem nevarnostim. Naša, ki imamo streho, ki nas brani, toplo peč in mehko posteljo, naloga pa je, da skrbimo za blagor naših čet na bojišču. Južno-za-paUiu: vojska se obrača po uradu za vojno oskrbo do prebivalstva Avstrije. Prej, nc??o kje drugje vlada v alpah abnormalna zimska temperatura in nad višinami Krasa brije burja in udje zmrzavajo v ojstrem snežnem viharju. Tudi ni na kamenitih, kršnih tleh v najspredneji fronti borečim se četam možno, ustv ariti si podzemske stanove, kakoršne so mogli v mi-nolem letu izkopavati celo v visokem karpatskom gorovju. Po toplih odejah se da položaj vojakov izboljšati v toliko, v kolikor dobiva v času počitka za svoje telo varstva in toplote in more, bolje izpočit. zopet poseči v boj. Gre za odeje \rseh vrst. Odeje, ki so se rabile v minolem letu, bfse mogle uporabiti pri formacijah v o-zadju, za prave bojne čete pa treba volnenih odej. Sijajni uspeh zbirke volne in kavčuka je uradu za vojno oskrbo omogočil, da ie veliko število odej izločil, očistil in izdelal. Ali to ne zadošča. Gre sedaj za volnene odeje, postelje in penaste odeje vseh vrst, za katere prosimo občinstvo. Urad za vojno oskrbo sprejema darove v odejah toliko v Berggasse št. 16, 18 in 22 na Dunaju, kolikor tudi v centralni nabiralnici IX, Wahringerstrasse 32. Darovi, določeni za južnozapadno armado, se bodo nemudoma dovajali svojemu namenu. Podružnica „Glasbene matice" v Trstu. Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši danes v soboto od 4—5 pop. in jutri v nedeljo od 10-11 dop. v društvenih prostorih, ulica Galatti 20, I. nadstr. Poučevalo se bo ▼ prvi vrsti klavir in vijolico, po možnostf pa tudi drugi glasbeni predmeti. Prosimo starše, da pravočasno vpišejo svoje otroke v glasbeno šolo in tako omogočijo reden začetek. Pouk se prične v četrtek, 14. L m. popoldne. Odbor. Mestni prirodoslovni muzej bo za občinstvo zopet odprt vse nedelje in praznike od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne, pričenši z nedeljo, 10. t. m. Za odmero naiemnarine za leto 1916. v smislu postave, izdane 9. februarja 1882 drž. zak. št. 17 in 28-12-1911. drž. z^. št. 242, za davku podvržene hiše, oddane v najem, kakor tudi 5% davščine od začasno davka prostili poslopij in hiš, ki so tudi oddane v najem in spadajo v davčne občine: Rocol — okolica. Sv. Marija Magdalena *Tp mlaji tor Skodoai mora predložiti vsak posestnik hiš dotične napovedi podpisani c. kr. davčni administraciji (Corso 37,1.) do konca oktobra 1915. Posestniki hiš, katere imajo 6 ali manj prostorov za stanovanje, oddajo lahko svoic napovedi tudi pismeno ali ust meno pri krajnih predstojnikih (Capidistretto). Glede sestavljanja najemninske napovedi .se obenem opozarjajo hišni posestniki na 'uradno javno naznanilo istega dne in e-nakega števila. — C. kr. davčna administracija Trst II. Gojenci c. kr. moškega učiteljišča v Gorici, ki želijo nadaljevati svoje študije, in ki se niso še priglasili ravnateljstvu (V. Be-žek, Ljubljana, Marije Terezije cesta 6/lf.) naj to nemudoma storijo, ker je otvoritev zavoda odvisna od števila priglašenih dijakov. Kakor je upati, se otvori zavod v Trstu. Iz Ljubljane. »Glasbena Matica«, je priredila koncert v glavni dvorani »Uniona« v proslavo godn Njegovega Veličanstva in na korist sirotam padlih slovenskih junakov. Koncert je pričel zbor Glasbene Matice, ki je zapet cesarsko himno pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada. Kolikokrat smo že slišali lepo precizno zapeti večno lepo cesarsko himno, ali s tako preciznostjo, s tako lepoto, kakor smo jo čutili na tem koncertu, pa razpolaga le malokateri zbor. In globoko čustvovanje je bilo .zlito v petje. Nastopil je hrvatski virtuoz na gosli g. Z I a t k o Baloković iz Zagreba, spremljal ga je pianist g. Krauth. Glasbe vešče občinstvo je bilo zadivljeno v glasove, ki jih je izvabljal goslim mladi umetnik, ker Baloković obvladuje tehniko vijofine in zraven daja svojemu sviranju življenja, čuta, da poslušalca kar prevzemlje, veže k sebi in ga ne spusti,-dokler donijo glasovi iz vijoline, potem pa zpaušča v njem odmev; umetniški užitek je bil velik. Dvorana ie bila polna, navzočih mnogo odličnih oseb. V Ljubljani se sedaj pazi strogo na to, da se v gostilnah ne daje kruha brez krušne karte; zagroženo je z veliko globo tiste.mu, ki bi se^pregrešil. — Cena vinu v Ljubljani raste: cviček je po 1 K 20 v liter, belo po 1 K 20 do 1K 60, kaj bo šele, ker obeta se še novo povišanje. No, kljub temu so gostilne polne. Opaža se, da je po gostilnah v Ljubljani vedno mnogo ženskega sveta, mladega in starega. — Goriški begunci so se nekam razkropili; nekaj časa je bilo dobiti begunca za vsakim oglom, sedaj jih je videti malo. Pa": zdijo doma in premišljujejo, kako bo po zimi; nekaj se jih ie vrnilo na Goriško iz strahu pred zimo in pa, ker so pošla marsikomu sredstva: tegiP in onega pa so spravili proč »prokleti begunci«, katerih je včasih pclno okrog nesrečnega begunca. Tudi Lahom se je prikupil izraz begunci, pravijo: »noi begunsi««. Ti'še najbolj se boje snega. Ali potolaženi naj bodo eni in drugi, videli bodo, da ljubljanska zima nikakor ni tako strašna, kakor si jo predstavljajo. ____ Mestna 7-sfaiIJilnica. Ker nam irscstca ^.as'rt I.iain'ca noče pošiljati svojih objav, po^ner: .ivo po dragih li.-ti:i: Dri: s, v soboto, 9. okto1 ra, se b .(!•: od do ;; pop. v mestni zastavljalmci prcd;t';-ie na dražbi „dragocenosti", zast-r-ilene ircsec i l'o-bruarja 1. 1HI4. na zelene listke serijo in sicrr orl 213.300 do št. 215.400. C rt 8 o n r* fSG?, s v:i aia t> št. t;: Rastja. Marija, 48 let, Kjaiim £tev. (J'Jl ; Tantin Alojzij, C(> let, ul. de'la Gnardia št. 15: Taučer Julijana. 22 mesecev, Barkovlje št-v. 530. — V mestni bolnišnici: Cadellani Neileljki, 69 let: Ci-cuto Rozalija, 7 let; Della Torre Ernest 47 :et; Fruukovič Katarina. 54 let: Frigo Alojzija, (»i let; Grabiš a Jospina, 30 let; AVaditzer Marija, 08 let mm um HALI OQLAS 1:: □□ ses računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiakane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znala 40 stotin k. : □□ □a □□ nririnifl fiC tri meb^aue s kubinjo draZini UUUUjU ali posameznim gospodom. — Narodni dom, II. nad. 498 ifumlzna jabolku t to Xt.'sst&g po. povzetja A. OSET p. Guštanj KoroSko. Ilazpo-lilja se .tudi vino, jabolčnik,. suhe češplje in novo zdravilno vodo „Silva vrelec". 505 Trtfc Alfi fin so prodaja po K 4*80 v skladišču Ctmuiuuu Ju-, Via Fabbri 10. 5C4 Flfnfi bnrtani plačam po visoki ceni. Skladi-Uivjl nUdLUlIJ BČO Boccaccio 20. 407 MDhllPffnH soba se odcIa 24) pošteni gospo-riCUZllUllU dičnl. UL Commerciale 9, III. nad. levo. 517 Primnn v ulice Sv. Frančiška, ki bi »I UmIEiU vzela vpodnajem malo družino se iSče. Ponudbo ca Ins. odd. Edinosti pod „GoriČan*. KliniUOlt? ^sake vrste. Jakob Mt't*ont RUplijKlli ul. fcjolitario 21 (pri mestni • c'aib-Rici. 415 ! Umetni zobje i z In Urez {eliiKii, zlate Hrone in oMR! t VILJEM TUSCHER Z konces. zobotehnik ! TRST, ul CeserRia št. 13, !I. n. % Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. vsa*\e vrste, pristen izolski peneči ali dezcrtiii refošk, peneči ali dezertni n:o-škat, istrski in dalmatinski tropinovec, slivovic, istrska in dalmatinska vina, ver onth, maršala, konjak in rum v^e I ravljeno i!i po nizki ceni prodaja + J. PARČINA si !cr. tvrdka, cx Itavarna Gcldoni, Trst. w.m ZDRAVNIK I Ksrol Pemiais i ordtfdra ed 1*3-1 pdjS. ; Trst, ulica Giuiia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). ili & M S S _ j ui ii i © a Dasiravno rasiejo cene oblek dan za dnem, zamoreino vendar prodajati po zmernih ee< nah, ker smo se prej priskrbeli z oblekami ia možke, deCke in otroke, kakor tudi pa-Ietcts, ranglan in lodin. Speciliteta: Velika zaloga blaga za obleke po meri. NB. Omeji i smo se v dobičku. lite siandi ftattrlc&e4 nflce Earrierc 1110 n*1 mm ii»uBiimni mm Kobarid bodo Italijani najbrže evakuirali. Tftko zveni iz pisem, ki prihajajo od tam. Pišejo, da naj se svojci nikar ne vznemirjajo, ako pojdejo čez čas malo bolj proti jugu. Morda hočejo napraviti Italijani v Kobaridu in ozadju prezimovališče za svoje gorske čete. Prebivalstvo Srpenice na Bovškem, kar ga je ostalo doma, so odvedli Italijani v Ažlo med beneškimi Slovenci blizu slovenskega Sv. Petra ob Nadiži. Tako je razvidno iz pisma srpeniškega kurata g. Filipiča, ki se nahaja tudi tam. Tudi prebivalstvo drugih bovških krajev, kjer so Italijani, je sedaj v Italiji. Cene raznih iloll v Trstu. (Dne 8. oktobra 191S.) Raspis natječaja. Raspisuje se, ovime natječaj na mje-to općinskog tajnika sa dnevnicom O'l 7 K plativih u antecipatnlm mjesečnim obrocima za suda privremeno, a xiz za' dovolj ivu službu moći če postati to mjesto i definitivnim. Natjecatelji imadu podnesti dokaze, da .su austrijan^U državljani* da su prekoračili 2<>. godinu starosti, da su dobr;j, glasa i ponašanja, d:». sn zdrave tjelesne konstitucije, da su u posjedu građanskih prava te da su — za slučaj da nijesu u svojstvu općinskog činovnika drugdje namješteni bili — sa dobrim uspjehom prakticirali bareui tri godine u jednom općinskom uredu u Istri, ili u uredu koje drage javne obla-ti. Traži se od natjecatelja pod pun o poznavanje u govoru i pismu talijanskog i hrvatskog, a po mogućnosti i njomačkog jezika. Molbe imadu se podnesti podpisanemu • . K 432, 5 62 kg . . . 5 32, G-— kg . K 5-20 do S — kg . K 3 20 do G0 kg .....K 2-— kg • • • • K I'— k;* ! —! r ZOBOZDRAVNIK kuhana ••••••••••••K 10.— kg Gajat sirova K 12"— kg Svinjina prekajena (rebra) . . K 7"30 do 1-00 kg Maslo sirovo ••••••••••• 5-GO kg M:ist sviajska) K G*— kg Sir (ementalski) •••••••••••K a-40 kg £okoii - K 6-r»0 8-— kg ................K 3 :>0 do 5 — kg Polanovka suha . . . ......K 2 20, 2 40 kg aamočena 128 kg • Cermak se je preselil lo ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delie Poste. Testeaica • . • . Rit •••*•»• Fižol *•■••• Bob......... Zelje (sladko} • • . • Zeli« (kislo) • • • • Kisla repa • • • . . Ječmaa Fiftol (stroiji) vinarjev Kromp^ . Grah , ParadiSaiki Radi« . Salata , Zeleno . Časaa • ^ebola H Jajca • Bate » P«a Malaarsaa * . F omare m Mleka • « • • • • • • • • • • * • e • e • • • — - — ... K 2-40 kg i • • K 3-3* kg . . . K 1-60 kg ... 24, 2y, kg ... kg ..•5C, kg . . . . K —80 .... 40 4S kg , . . 20, .12 kg . —kg . . . . 44, 48 kg .4 do 6 merici • 8 do 10 glara • . . 4, 8 glav.i • • 10, 12 glava ... K 64, kg • .18,20 fcemad » a ti, 8 komad • 4 do 6 komad . . 0, 8 komad . 6 do 10 komad . . . 56. G0 liter • • K 4"— i.iur UMETNI ZOBJE. Zaloga tu in icozemsklh vin, špirita, liker« lev in razprodala na drobno In debelo Jakob Perhauc Trst, Via dedi Acqut VL 6 (Nassrotl Callč Centrala). i iz,box ffaa«osketa lampanjca, penečih dozer-tcih italijaasUn in avstro-o»rskih vin. Bordeaui, Burcunder. renskih vin, Mesclla ta Chiantl. Rum. konjak, rama žganja t«r posebni pristni troplnovtc slivovec in bunUvtc. Izdelki L vrste. doSli iz de-tiinih krajev. Vsaka naroJba »e HVoJ IrrrSI. Riz-pofilja se po pcvzeijn. Ceniki xa zahtevo In !rankx Razprodala od i»o3 SHra naprej*