Izhaja vsak četrtek M* ■■ MM BB MB mmm mm MB MM ■■■ Povečana isfssi^iisrtisi mr H ITT T Tl"*!" **•»«■**•*: (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 HI ■ H H H B H B Im B četrtletna lir 450 — polletna Ur Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria M ■ ■ Bfl ■ B B OH B 8» - letu« Ur 1600 . za tao 18/11. Pošt. pred. (casetla post.) B^B ■ ■ ■■ B H M B _ B B zemstvo: letna naročnina Ur 2800 Trst 431. po dogovoru |B TB HB MB BIBBI II HM BB spedizione in abb. postale I. gr. Tf. 492 TRST, ČETRTEK 26. MARCA 1964 GORICA LET. XIII. Čudovito je prebirati evangelije, ki nam poročajo o trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa; to je čudovito zdravilno berilo zlasti za 'sodobnega človeka, ki se le prerad vdaja pesimizmu in ne vidi več nobenega nadnaravnega smisla v trpljenju. In takih je med nami morda večina, čeprav se imamo za kristjane. Dan za dnem naletimo med svojimi prijatelji in znanci na ljudi, ki so polni razočaranja in celo obupa nad iivljenjem, in Pri mnogih to ni poza, ampak resnično občutje. In morda smo tudi mi sami takšni, polni tesnobe in nezaupanja v življenje, bojimo se bodočnosti, ker smo izgubili upa-"ja, da bi nam prinesla uresničenje naših ieIia, ter se krčevito oprijemamo tistega, kur smo že dosegli, ker nam pomeni simbol Življenjskega uspeha, zlasti materialnih dobrin. Mnogo bolj smo obrnjeni v preteklost kakor v bodočnost, mnogo bolj verujemo v smrt kakor v življenje in vstajenje, čeprav se pretvarjamo, kot da je obratno. Vsak hip lahko srečamo koga, ki toži nad tvojimi živci, ker ga je izčrpal lov za uspehom ali za užitki, čeprav jim daje drugačne, bolj konvencionalne nazive, in koliko je takih, ki se pritožujejo, da ne vidijo več nobenega ideala v svojem življenju. Vse se Hm zdi jalovo, pusto, obsojeno na propad. Vsi taki pesimisti, vsi taki obupanci nad Življenjem in razočaranci nad ideali, mi vsi, hi morali večkrat v težkih in tudi svetlejših trenutkih življenja seči po evangelijih in si prebrati poglavja o Kristusovem trpljenju in vstajenju. Kako poživljajoče in vzpodbudno vplivajo na nas. Za današnjega člo-^eka z njegovim pozitivističnim in materia-ustičnim mišljenjem so še posebno smiselni in aktualni. Tistemu, ki se žene samo za Uspehom v življenju in za tostranskimi dobrinami, razodenejo, da so še višje dobrine; uživača spomnijo, da tudi njega čaka s[Hrt; tistega, ki se sprašuje o smislu živ-l?nja, opozarjajo, da ima vsako človeško Življenje svoj nadnaravni namen in da je neminljivo ter se bo nadaljevalo onkraj groba; trpljenju dajejo smisel in pomen; omah-iivcem razodenejo najvišji življenjski ideal: ‘iubiti ljudi in žrtvovati se zanje ter si z lubeznijo zagotoviti večno življenje. In Predvsem nam evangeliji povedo, da smrt ni nekaj dokončnega, ampak samo prehod v večno življenje. Za smrtjo pride Vstajenje. . Kako tolažilno zveni ta beseda kristjanu 'u kako privlačna mora biti tudi za tistega, 1 ne veruje; večna skušnjava v njegovi POMLAD V TRŽAŠKEM BREGU neveri, večna muka in hkrati večno upanje, čeprav si tega ne upa ali noče priznati niti v svoji najgloblji notranjosti. Za kristjana ni nikdar nič nekaj dokončnega, niti smrt in toliko manj padci, razočaranja, zmote in občutki, ki se nas včasih polotijo, češ zdaj smo na koncu, ne moremo več, vse je zaman in brez smisla. Ne, v luči evangelijev o Jezusovem trpljenju in vstajenju se nam zazdi ves naš pesimizem smešen, nesmiseln in nerazumen, kot kujanje otrok, če jim kaj ni pogodu. Kristjan ve, moral bi vedeti, da lahko spet vstane po vsakem padcu, da se lahko z božjo milostjo in pomočjo očisti vsakega blata, s katerim se je umazal v življenju, in da je smrt samo nekaj relativnega, kar bi ne smelo zasenčiti vsega našega življenja in mu pomeniti konec vse- fto M. Magajna ga, saj nas čaka onkraj smrti vstajenje in novo življenje. Govoričijo o filozofijah in svetovnih nazorih optimizma. Toda kaj je bolj optimističnega kakor krščanstvo, ki je nauk, je razodeta resnica o vstajenju od mrtvih in večnem življenju. In kadar nas bo spet prevzemal obup, kadar bomo spet v dvomih o smislu svojega življenja, sezimo po evangelijih in vrnili nam bodo vero v življenje. In to ne velja le za posameznike, ampak tudi za skupnost. Tudi za narode. In le v evangelijskem pojmovanju trpljenja, smrti in vstajenja bomo lahko občutili resnično življenjsko veselje ter uživali z vsem srcem tudi lepote tostranskega življenja, katerih simbol je ravno pomlad. V u De Gaulle navezuje stihe z nevezanimi državami Francoski predsednik Charles De Gaulle se je ipred dnevi vrnil z uradnega obiska v Mehiki in na francoskih Antiljah. Njegova pot v Mehiko je vzbudila veliko pozornost, ker je pomenila prvi pomembnejši francoski stik z državo, ki pripada tako imenovanemu »tretjemu svetu.< in hkrati prvi slik z državo latinske Amerike. Zanimivo je, da je bil De Gaulle v Mehiki deležen nadvse slovesnega in izredno navdušenega sprejema tako s strani državnikov kot s strani ljudstva. Kankoli si 'lahko mislimo o njegovi politiki, je treba priznati, da je De Gaulle ena najbolj markantnih osebnosti našega časa. Politični opazovavci poudarjajo, da je bilo to njegovo potovanje le nekakšen uvod v vrsto uradnih obiskov, ki jih bo jeseni naredil po državah Latinske Amerike. Med temi obiski bodo seveda obravnavali gospodarska in trgovinska vprašanja, vendar je razumljivo, da bodo prišli v razpravo tudi Tekma se nadaljuje Na 6. konferenci afriške in azijske solidarnosti, ki je letos v Alžiru, je vzbudil veliko pozornost predvsem govor predstavnice komunistične Kitajske gospe Kuo Cien. S svojim polemičnim nastopom je kitajska predstavnica predvsem zanikala pravilnost načela mirnega sobivanja med državami z različno družbeno ureditvijo, pri čemer je mislila zlasti na Hruščova, čeprav ga ni nikdar imenovala. Po mnenju kitajskih komunistov je politika mirnega sožitja ali koeksistence reakcionarna in imperialistična. Kdor se zanjo zavzema, se v bistvu zavzema za ohranitev sedanjega stanja v svetu, se torej odpoveduje boju proti kapitalizmu in boju za osvoboditev narodov ter držav izpod kapitalističnega suženjstva. Jasno je, da Kitajska ni hotela izgubiti lepe priložnosti, ki ji je ta konferenca nudila za širjenje njenih idej in vpliva med državami, ki so šele pred kratkim dosegle neodvisnost. Tekma med dvema komunističnima velikanoma se torej nadaljuje in vse kaže, da je njun spor nerešljiv. POSREDOVALEC NA CIPRU Po dolgih pogajanjih in različn|ih predlogih U Thanta, tajnika Združenih narodov, so Angleži, Grki, Turki in Ciprčan|i pristali na novega posredovalca v sporu med grškim prebivavstvom in tu rek o manjšino na otoku Cipru. Novti posrednik je dosedanji zastopnik Finske na švedskem poslanec Sakari Tuomijoa. Imenovanje poslanika, ki ga ocenjujejo v Londonu kot spretnega diplomata, pome-nti dobršen korak naprej v pomirjenju Cipra. Boji med Turki ,in Grki na otoku so se nekoliko polegli. 2e doslej pa je bilo precej žrtev. Zastopnik turške manjšine je izjavsil, da so imeli Turki v zadnjih treh mesecih 179 mrtvih in 176 pogrešanih. Štirideset vasi je popolnoma porušenih, 25.000 ljudi je pa brez strehe. Kam ppivede nacionalna mržnja! mednarodni politični problemi, že po zadnjem obisku v Mehiki pa lahko rečemo, da je francoska vlada pričela pripisovati veliko važnost stikom z nevezanimi državami, med katere bo skušala čedalje bolj razširiti svoj vpliv. Tudi v tem si torej De Gaulle prizadeva, da bi se razlikoval od ostalih zahodnjakov, kar predstavlja vsekakor novost v mednarodnem političnem dogajanju. DAVEK NA NOVE AVTOMOBILE Poslanska zbornica še ni potrdila zakonskih odlokov o povišanju cene bencinu, o davku na nakup novih avtomobilov ter športnih motornih čolnov ter o preureditvi davkov na dividende. Doslej so za te odloke dale Ugodno mnenje le pristojne komisije. Predvideva pa se, da bo vprašanje rešeno kmalu po velikonočnih počitnicah, to je v prvi polovici aprila. Kot v senatu, bodo tudi v poslanski zbornici glasovali za nove zakone le člani sredinsko - levičarskih vladnih strank. Od povišanja cene bencina in od davka na avtomobile bo država predvidoma imela 150 milijard dohodkov. Ker od razprave v poslanski zbornici ni pričakovati nobenih sprememb, bo davek na nakup novih avtomobilov naslednji: Fiat: 500 — 27.580 lir; 600 — 40.895 lir; 1100 — 73.510 lir; 1300 — 88.410 lir; 1500 — 94.535 lir; 2300 — 165.130 lir. Alfa Ro. meo: Giulietta — 93.355 lir; Giulia T. I. — 114.155 lir; 2600 — 235.380 lir. Lancia: Fulvia — 93.730 lir; Flavia 1500 — 135.780 lir; Flavia 1800 — 149.690 lir; Flaminia — 287.455 lir. Volksvvagen: 1200 — 81.155 lir; 1500 — 104.835 lir. 0 izidu volitev na univerzi Odbor S.A.L. Adria nam je poslal v objavo izjavo, ki med drugim pravi tole: »Pretekli leden so se na tržaški univerzi vršile volitve v študentovski svet. Letos se jih je že šestič zapovrstjo udeležila slovenska akademska lista Adria. Dobila je 58 veljavnih glasov in si s tem priborila en sedež v predstavniškem organizmu. Zastopal jo bo akademik Danilo Lovrečič. Letošnje volitve so dvignile precej prahu v mnogih študentovskih krogih. Navajamo le nekaj zanimivosti. Slovenska akademska lista Adria je zadovoljivo prestala preizkušnjo: obdržala se je na ravni zadnjih let. Kol je splošno znano, je zanimanje za volitve na univerzi med študentovskimi krogi bolj skromno, saj se volitev uueleži manj kot 50% vpisanih akademikov. Na žalost je tudi med slovenskimi študenti udeležba bila bolj nizka. Ko bi znali bolje ceniti prizadevanja in požrtvovalnost predlagateljev liste Adria in smisel njene prisotnosti na univerzi, bi slovenski demokratični akademiki lahko poslali v akademski svet ne enega marveč dva predstavnika. Slovenci, ki od vsega začetka nastopajo na italijanski levičarski listi UGI, so letos razočarani, ker jim na tej ni uspelo izvolili nobenega Slovenca. Njihova neomajna vera v uspeh se je zamajala in propadla, ko so morali vendarle ugotoviti, da ni preveč zdravo nastopati pod okriljem številčno močnejše italijanske liste. Ko bi bili nastopili samostojno, bi si bili gotovo priborili vsaj en sedež; tako pa bo na tem sedežu sedel s slovenskimi glasovi izvoljen italijanski levičar. la primer kaže, da je obstoj slovenske akademske liste Adria zelo važen, in obenem .potrjuje, da je za slovensko stvar zmeraj najboljša in najbolj gotova slovenska pot. Tako bo za eno leto v tciii važnem svetu sedel samo en Slovenec. Upati je, da si la nauk Slovenci dobro zapom ni jo, posebno sedaj ko bodo kmalu volitve za deželni svet.« Odbor S.A.L. ADRIA VEČ ZDRAVIL CENEJŠIH Medministrski odbor za cene (CIP) je sklenil znižati cene okrog 600 zdravilom široke potrošnje. Cene se bodo zmanjšale od 7 do 35%, kar je odvisno od višine proizvodnih stroškov. Zdravila, 'ki se bodo pocenila, spadajo v kategorijo antibiotikov, sulfamidov in drugih. Predvideva se, da bo ukrep postal veljaven konec aprila ali najkasneje v začetku maja. Svetovna gospodarska konferenca V ponedeljek je odprl U Thant, glavni tajnik Organizacije združenih narodov, prvo svetovno gospodarsko konferenco1. Pobudo zanjo je dala prav OZN, ki je proglasila dobo od leta 1960 do 1970 za desetlet-ko napredka. Na zborovanju je zastopanih 122 držav s 1500 odposlanci. Osrednje vprašanje na konferenci je, kakšne ukrepe je treba sprejeti, da se smotrno razširi svetovna trgovina, ki je temelj gospodarskega in socialnega napredka na svetu. V uvodnem govoru je U Thant dejal, da je konferenca sklicana zato, da se odpravijo nasprotja med razvitimi in nerazvitimi državami, koder še vedno vladata lakota in beda. Trgovina in izmenjava dobrin ne smeta služiti za orožje političnega pritiska, ampak morata biti sredstvo svetovnega miru. Za predsednika velikega zbora je bil izvoljen finančni minister Združene arabske republike Abdel Kaiissuni. Izbrali so tudi pet predsednikov velikih komisij; med lemi je tudi Slovenec Janez Stanovnik, zastopnik Jugoslavije. Predsedoval bo komisiji za finančna vprašanja. Vendar se tudi ta izrecno gospodarska konferenca ne bo mogia izogniti političnim vprašanjem. Ukrajinski zastopnik je predlagal, naj se pritegne k zborovanjem tudi Vzhodna Nemčija. Predlog je propadel. Afriške države izključujejo Južno - afriško zvezo, kjer še vedno velja plemensko razlikovanje. Dosti držav, med temi tudi Francija, so pa za to, da se povabi v Ženevo tudi Kitajska ljudska republika. Ne glede na ta različna mnenja je pa pomen ženevske mednarodne gospodarske konference izredno važen tudi za bodoča desetletja. n LIST e.eh ve&ete uehkafoaaie, t/iKazM-ike fra.ioČM.lcom, hkiucei/n, iadeiaucem, ui ui&m SlbueHcevn Zborovanje Skupne slovenske liste V sredo zvečer je bilo v Trstu zborovanje zaupnikov Skupne slovanske liste. Vodil ga je bivši nabrežinski župan g. Josip Terčon. Točasni predsednik dr. Matej Po-štovan je poročal o letošnjem delu Sveta Skupne slovenske liste in o pripravah za deželne volitve, zlasti o stikih z beneškimi ‘n goriškimi Slovenci. Zaupniki so odobrili sklep Sveta SSL, da se na deželnih volitvah nastopi vna vrata in naložili vse blago na avto. i'hče v vasi ni slišal šuma, niti ne ropota <)vornjaka. šele naslednje jutro je mlekar in32'* tatvino, člani zadruge imajo kakih '1°0.OOO lir škode. NABORJET Prejšnji teden pred dežjem, ko so bili ,e topli marčni dnevi, se je nad vasjo nela trava v gozdu. Požar se je naglo raz- ',r,l na grmičevje in drevesa. Z veliko naglic ' - - -............- /2 c° so se bližali plameni hišam in šol-emu poslopju, ki leži za vasjo. Od vseh ^'Pni so prihiteli gasilci in orožniki, šele v.° dolgem času se jim je posrečilo zadu-..1 požar, ki je grozil naselju, katero je ‘° v času svojega obstoja že večkrat žr-;i v Ognjenih zubljev. Vzrok velikega gozd-r požara je seveda kak cigaretni ogo-škode je pa za več milijonov lir. KULTURNA IZMENJAVA G]^ne marca bo gostovala ljubljanska Psbena akademija v Vidmu, na povabilo s; -ene šole »J. Tomadini«. Ljubljanski ^oni&u orkester pa bo nastopil pod vod-ja,0rP dirigenta Uroša Prevorška. Predva-vj^ bo dela skladateljev: Osterca, Soštako-a> Liszta in Rossinija. 20^demsika glasbena šola pa bo vrnila b0' Tnn.ia obisk v Ljubljani. Predstavila se ior)S ^as^no in sodobno italijansko glasbo taktirko Aladarja Janasa. pravami. Komisije se bodo zbrale k de’u že v soboto ob 16. uri, v nedeljo pa že ob šestih zjutraj. Volivci bodo oddajali svoje glasovnice do desetih zvečer. V ponedeljek, 11. maja, pa od sedme ure zjutraj do dveh popoldne. RUPA Na praznik svetega Jožefa smo spremili k večnemu počitku domačina Benedikta Kosiča. Pokojni je bil vzgled vedno delavnega moža. Po drugi svetovni vojni je odprl znano trgovino s čevlji v Raštelu. Kako je bil znan in priljubljen, je pokazala velika udeležba ljudi pri pogrebu. Nihče bi se ne mogel tako živo posloviti od rajnega ob odprtem grobu, kakor smo slišali iz ust g. Mazore. Kosič se ni bal pokazati pred vsem svetom, da je pravi kristjan in zaveden Slovenec. Rupenski^ cerkveni zbor se je poslovil od pokojnika s pesmijo »Jaz sem vstajenje ...« Vsi vaščani sočustvujejo s prizadeto družino. Omenili bi radi tudi naše ceste, ki niso prav v zadovoljivem stanju. Po vsakem deževju zijajo po poti same luknje, ki ovirajo vedno bolj živahni promet. Zato že nestrpno pričakujemo, da se izpolnijo obljube občinskih mož in da se bodo ceste že enkrat asfaltirale, za potrebo in zadoščenje vseh vaščanov. PEVMA V torek popoldne smo pokopali gospo Gizelo Figel, vdovo Mušič. Pokojna, ki je imela le 57 let, je izhajala iz ugledne družine. Njen mož je služboval kot blagajnik na goriškem Montu; sin pa je znan umetnik slikar. Pogreba so se udeležili mnogi znanci in prijatelji, pogrebcev bi pa bilo še dosti več, če bi ne bila ura pogreba tako nepri-kladna. Pokojnica naj v miru počiva, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! ŠTEVILO VOLIVCEV Volilni urad je v torek dokončno pregledal volilne sezname. Nove vpise ali izbrise je možno predložiti do volitev le s pristankom okrajnega volilnega urada. Iz seznamov je razvidno, da je v goriški občini 31.598 volivcev, med temi so ženske v večini. Volji l)k je namreč 17.289. KMEČKA BANKA Goriški denarni zavod »Kmečka banka r. z. z o. j.« je izdal tiskano poročilo o svojem delovanju za poslovno leto 1963. Iz poročila povzemamo, da se je pomnožilo zadružno premoženje za 3 miijone lir. Hranilne vloge so presegle pol milijarde lir. čisti dobiček znaša 3 milijone in pol. Od te vsote se pripiše na predlog upravnega sveta 2,900.000 lir rezervnemu skladu, 657.000 na račun dividend in 33.300 lir v dobrodelne namene. Za nadaljnja tri leta je bil izvoljen u-pravni odbor, v katerem so ostali vsi dosedanji člani. Nadzorni odbor je ostal tudi isti, z izjemo Bertossi Bernarda, ki je zamenjal Reščiča Ivana. STANDREŽ V četrtek je bilo pri nas prvo volilno zborovanje za deželnozborske volitve. S slovenskimi lepaki je vabila italijanska ko munistična stranka svoje slovenske pristaše in tudi druge Slovence, naj se shoda udeleže. Zborovalci so se zbrali v prosvet ni dvorani na trgu. Na shodu je podal poročilo član pokrajinskega strankinega od bora Miladin čeme. Govoril je, kako si stranka prizadeva, da bi naša manjšina prišla do svojih pravic. Povedal je tudi, da bo postavila italijanska komunistična stran ka na kandidatno listo za goriški volilni okraj tudi enega Slovenca; ta je študent Jožef Jarc iz Doberdoba. Za enkrat bo seveda samo kandidat. Na koncu se je ogla sil še dr. šiškovič iz Trsta, ki je kandidat italijanske komunistične stranke v tržaškem volilnem okrožju. SOVODNJE Popravila cest iz Rubij na Vrh in z Vrha do križišča pri Devetakih čakajo še vedno na končno rešitev. Ceste spadajo v področje tehničnega vojaškega urada, zla sti prva. 2e pred enim mesecem so šla posredovalna pisma do državnega podtajnika v obrambnem ministrstvu Guadalupi-ja. Na to posredovanje še ni prišel odgo vor. Medtem je pa tudi prefektura posredo vala pri vojaškem tehničnem uradu. Ta je bila vsaj deloma uspešna. Pri sobotnem obisku župana češčuta na prefekturi, mn je prefekt sporočil, da je dala vojaška oblast za popravilo obeh cest dva milijona in 200.000 lir prispevka, deloma v gramozu, nekaj v denarju. Župan je pripomnil, da je vse to še premalo, nakar je prefekt primaknil še pol milijona lir. še ta doda tek bi pa tudi ne kril vseh stroškov. Vrhovci bodo morali še nekaj časa čakati; vsaj dotlej, dokler se ne zgane obrambno ministrstvo. ZAHVALA Globoko ganjeni nad dokazi sočutja ob smrti našega nepozabnega Benedikta Kosiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu v teh težkih urah. Posehno zahva lo smo dolžni ffč. duhovščini, g. župniku Ru tarju in g. Mazori za poslovilne besede, gg. zdravnikom in osebju bolnišnice sv. Justa, pevcem iz Pevme in Rupe za pretresljive ža-lostinke, darovalcem vencev in cvetja, predstavnikom sejnega odbora K.D. in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Družina Kosič Pevma, Rupa, 26. 3. 1964. Umrl je Brendan Behan V neki dublinski bolnišnici je umrl v soboto znani irskj dramatik in pisatelj Brendan Behan. Star je bil komaj 41 let. Mučile so ga razne bolezni ,kot na primer sladkorna bolezen in bolezen na jetrih, a v bistvu se lahko reče, da ga je pokopal alkohol. Brendan Behan se je rodil 9. februarja 1923 v nekem dublinskem predmestju. Njegovi najbolj znani gledališki deli sla »Talec« in »The quare fellovv«. Njegovo življenje je. bilo zelo burno. Prvotno je bil pleskar. Vključil se je v irsko republikansko. vojsko, ki, kot znano, vznemirja mejo med Južno Irsko in Severno Irsko, ker hoče doseči priključitev le zadnje matični Irski. Ko pa je, začel pisati in doživel svoje prve uspehe kot dramatik, je začel -piti. V tem ni poznal zmernosti. V začetku druge svetovne vojne so ga v Angliji aretirali, ker je sodeloval pri atentatih proti angleškim poštnim uradom. Bil je obsojen na tri leta ječe. O tej svoji izkušnji je napisal povest z naslovom »Fant iz Brostala«. V Brostalu je namreč odsedel zaporno kazen. Komaj pa jo je prestal, so ga obsodili na štirinajst let ječe, ker je streljal na dva policijska agenta. Toda tokrat je presedel v ječi samo štiri leta in pol. Potem je začel še bolj piti in ud tega ga niso mogli odvrniti opomini zdravnikov in prijateljev. Samo lani je moral petkrat v bolnišnico. Kronični zastrupitvi z alkoholom in drugim boleznim, ki so ga mučile, se je pridružila še zlatenica. Kadar pa ni bil pijan, je bil briljanten duh in prijeten človek .Toda pijanost ga je popolnoma spremenila. Posegal je v pretepe med pijanci in bil večkrat ranjen ali pa je imel opravka s policijo. Vsekakor je irska literatura z Brendanom Be-hanom izgubila enega svojih najboljših pisateljev. Znan pa je bil tudi po vsem ostalem svetu. Njegove igre so igrali na mnogih velikih odrih. V dunajskem Kiinstlerhausu so marca odprli razstavo slovenske sodobne grafike, ki je bila za s lantastičnim realizmom nasičeni Dunaj pomemben dogodek. Povsem očitno pa je tudi pokazala, tla smo Slovenci dandanes na umetniškem področju predvsem močni v liriki in grafiki; ta neepič-nost bo tudi najbrž najbolje odgovarjala našemu narodnemu značaju. Temu se na razstavi po mo-tiviki najbolj približuje Miha Maleš, ki je. v svojih letoviščarsko - folklorističnih slikah precej pripoveden, a tudi svež. Kljub temu se ne morem izognili občutku, da razstavljeno Maleševo gradivo ni enakovredno umetnikovim predvojnim ekspresivnim stvaritvam, S poetičnim ekspresionističnim svetom se občinstvu predstavlja Božidar Jakac. Njegovo delo je na pomembni stopnji in tudi v današnji, predvsem abstraktni likovni atmosferi kljub prijemu, ki smo ga opazovali že pred tridesetimi leti, nadvse spodbujajoč dogodek. V drugo, precej bolj perspektivno smer je odšel mojster malih stvari Riko Debenjak, ki zna s primernimi asocijacijami ustvariti dramatično in simbolično atmosfero. Predvsem pa bi opozoril na umetnost Vladimirja Makuca, ki je ustvaiil presenetljivo simfonijo k raške puste zemlje in jo na spreten način povezal s folklorističnimi elementi. Je pa v Makučevem slikarstvu tudi sled stare zlate bizantinske šole; to bo morda kak vpliv srbskih srednjeveških fresk. Bernikove giaiike. so tehnično nad vse zanimive, presenet-jtva pa je tudi Bernikova igra boja in protiboja, ki ju loči z ostro zarezo. Kljub temu je Bernikovo ustvarjanje prehladno, prerazumsko, da bi prepričalo. Tu tudi številne nagrade ne morejo pO" magati. Listi Janeza Boljke pričajo o pretivsijivcn' poetičnem svetu, ki ga podčrtujejo težke, morda nekoliko preromantične barve. Preveliko skonstru'" ranost bi očital Andreju Jemcu, najmlajšemu 1111 razstavi (roj. 1934), ki je preraeionalcn, da bi na* vžgal. Poetičen, a spet prekunstruiran svet na'11 podaja Bogdan Borčič s svojimi ribiškimi znati>c nji, ki so prežeta s simboličnim nadpomenoH1, Marjan Pogačnik je razstavil nekaj zelo estclsk® učinkujočih vzorcev, ki so poetični, skoraj čudra v Toledu leta 649. Izbrali so po dvanajst starčkov, v spomin na dvanajst apostolov, in škof lini je po Učenikovem vzgledu umival noge. Obred umivanja nog- je prišel v navado tudi na vladarske dvore. Vsaj enkral na leto so se mogočnjaki zavedali — morda le navidez — da je tudi preprost človek njim enak. Po umivanju so reveže ludi bogato obdarovali. Pri današnjem cerkvenem obredu Škot simbolično zlije vodo na noge dvanajstim klerikom. Se bolj pa je. veliki četrtek spomin na zadnjo večerjo, na sveto Evharistijo in na božji grob. Po na-Sih krajih je bil prav ta dan določen za obiskovanje božjega groba. Verniki so romali od cerkve do cerkve, kjer je bil po navadi postavljen pri stranskem oltarju simbol božjega groba. Po vseh Primorskih cerkvah je bila ta navada, kot postavljanje jaslic za božič. Pred božjim grobom sta morala stali dva lesena, mrka vojaka s sulico, šlemom in dolgimi brkami, čeprav so bili rimski 'egijotiarji golobradi. Niso smele manjkati tudi steklene krogle, ki so se lesketale v luči svečic v vseh mavričnih barvah. Za stražarjema in lučmi je. ležalo razpelo. Iz tabernaklja na glavnem oltarju je župnik prenesel Najsvetejše na stranski oltar. V božjem grobu je bila podoba trpečega Zveličarja in resnično živega Boga. Božične jaslice in velikonočni, božji grob sta bila kot dva mejnika v letu. Svetle in lihe spomine hranijo nanju vsa dobra srca. Z velikim četrtkom so v zvozi še mnoge lepe ljudske šege in običaji. V Gorici in okolici je ob zvonjenju na veliki četrtek — potem so šli zvonovi »v Rim«, so rekli — staro in mlado hitelo k vodnjakom se umivat. Na goriškem Kor-zii pri Neptunovem vodnjaku se je otročad kar trla. Po umivanju so pa vsi začeli vrteti lesene raglje, da je škrbetalo do Travnika, kjer se je oglašala druga skupina s podobnim glasbilom. Stari očanci so pa hiteli po maši na zelenjadne vrtove in so urno sipali po gredicah spomladanska semena. Setev velikega četrtka, so pravili, ima poseben božji blagoslov. Zadnja dva dni so pa pustili delo na polju, le okrog hiše so še čedili in pospravljali v veselem velikonočnem vstajenju. Simbol življenja Novi časi — novo življenje, nove navade, po navadi brez srca in duše sc uveljavljajo. Stare šege, pomenljivi obredi se izgubljajo. Ostale so le tiste, ki ne ukoreninijo samo v ljudskem obredju, marveč zadovoljijo ludi telo in še bolj želodce. Nekaj takega je z velikonočnimi jedili. Po vseh hišah je navada, da mora biti po vstajenju miza bogato obložena z vsemi mogočimi dobrinami. Pri nas se oko in želodec naslajata ob poticah in gu-banicah. Na krožniku duhti sveže kuhana gnjat s hrenom. Izobilje pomeni, da je mirno štiridesetdnevni post; ta pomen velja bolj za želodčarje. Za mnoge druge pa je obilje znak prerojene, pomladanske prirode, vstajenja v naravi. Za vernega človeka še bolj vstajenje božje in bogastvo v duši. Osrednji simbol med jedili na belopogrnjeni velikonočni mizi so pa še vedno barvana jajca ali pisanice; pri nas jim pravimo pirhi. 2e najstarejši narodi v Egiptu, Perziji in Grčiji so imeli jajce za vir življenja; iz jajca se izvali pišče, novo življenje. Po dolgem zimskem spanju narave, spominja jajce, človeka na novo življenje. Velikonočna simbolika je pridružila novemu klil ju v naravi še krščansko pojmovanje verske obnove v duhu Gospodovega vstajenja. Že prvim kristjanom je bilo jajce simbol vei skega življenja in vstajenja. Papež Pavel V. je zložil celo posebno molitev, v kateri je klical božjega blagoslova na vse, ki uživajo velikonočno jajce v spomin na Vstajenje. Zalo se je prav v 17. stoletju razvila navada barvanih in pisanih pirhov. Prevladovala je rdeča barva kol znak življenja. Pozneje se je zlasti med Slovenci udomačila navada poslikanih jajc. Pirhe rišejo z votlim pisalom, skozi katero teče vosek. Z njim pokrijejo tiste dele lupine, ki ne bodo pobarvane. V Beneški Sloveniji, v Prekmurju in posebno v Beli Krajini so pravi mojstri v izdelovanju pisanic. Okraski so različni, geometrični, rastlinski, cele pudobe ali pa napisi. Ponekod predstavljajo pirhi in pisanice že pravo ljudsko umetnost, ki pa žal že prehaja \ pozabo. Danes občuduješ v izložbah velika čokoladna jajca, ki imajo malo zveze / velikonočno simbo-] liko jajca kot vira telesnega in duhovnega življenja. V&likmoma bmm V cerkvenih obredih velikega tedna ima prav poseben pomen sveča, ki je znak svetlobe in življenja. V treh zadnjih dnevih velikega tedna, v četrtek, petek in soboto, je Cerkev opravljala zvečer obredne molitve, imenovane »Tcnebrae«. Ime sega v 12. stoletje, ko so v cerkvah peli 'te molitve že zvečer. 2e pri teh molitvah so sveče v ospredju kol zunanji velikonočni simbol. V prezbiteriju je postavljen visok svečnik v obliki trikotnika. Na njem je pritrjenih petnajst sveč iz rumenega voska, število predstavlja dvanajst apostolov, dva učenca in najvišja na vrhu trikotnika pa Kristus. V koru pojejo devet psalmov in pel hvalnic. Po vsakem psalmu ugasne klerik po eno svečo, zaporedoma na obeh straneh trikotnika. Začne z najnižjo, ki je obrnjena proli evangeljski strani oltarja. Med hvalnico »Ut sine timore« (Kakor brez strahu) upihne strežnik zaporedoma tudi vseh šcsl sveč na oltarju. Ostane prižgana samo sveča na vrhu trikotnega svečnika. Ko se ponavlja antilona »Be-nedietus«, sname duhovnik svečo in jo nese prižgano za oltar, da ostane vernikom skrita. Sele po končanem obredu jo zopet prineso in postavijo na svečnik. Ta obred in ugaševanje sveč spominjata, kako so apostoli drug za drugim zapuščali Gospoda v smrtnem boju v getzemanskem vrtu. Samo On je bedel, njegova bolest je razsvetljevala vrl trpljenja in j peče na njem. Tudi ko se je Kristus skril s svojo smrtjo, je oslal živ kol sveča, ki gori, a jo verniki v cerkvi ne vidijo. Še globlji velikonočni simbol predstavlja debela in visoka velikonočna sveča. Navada blagoslavljanja velikonočne sveče je zelo stara. Omenja jo v nekem pismu že sveti Hieronim. Psalmi, ki se ob tem obredu prepevajo, segajo že v 5. stoletje in predstavljajo biser liturgičnega slovstva. V velikonočno svečo utisnejo na zgornjem koncu pel debelih zrn blagoslovljenega kadila v obliki križa. Ob straneh so pa narisane velike začetnice Alfa in Omega, ki sta prva, oziroma zadnja črka grške abecede. Pomenila pa začetek in konec vsega. Velikonočna sveča stoji na visokem svečniku pred evangelijsko stranjo glavnega oltarja; na tem mestu ostane od velike noči do praznika vnebohoda. Kot simbol pomeni vstalega Odrešenika, ki je ostal med ljudmi od vstajenja do vnebohoda. V malokateri dobi liturgičnega lela se obhajajo po cerkvah tako globoki obredi kol v velikonočnem času, ki živo spominja tudi mlačnega verni ka na moč trpljenja in poveličanega Vstajenja. 'U ni verzi lot ni študentje v Ljubljani smo demonstrirali proti pristopu Jugoslavije k »osi« Rim -Berlin - Tokio, ker nas je bilo sram ob misli, da naj bi slovenski narod, čeprav prisiljen od takratnega beograjskega režima, stal v svetovnem spopadu med svobodo in nasiljem na strani rasističnih držav. In ko je z državnim udarom in zaradi splošne obsodbe demokratičnega javnega mnenja padla vlada, ki se je ustrašila »osi«, smo si globoko oddahnili. Niti misli na vojno nas ni bilo strah. Vedeli smo, da bo Hitlerjeva Nemčija v veliki vojni propadla; v to smo verovali ih to smo imeli 'tudi vnaprej izračunano, saj mora nasilje končno vedno podleči v boju s pametjo in naravnimi ter božjimi zakoni, ki so položeni v človeško naravo. Delali pa smo si še iluzije o odporni sili takratne jugoslovanske vojske. Upali smo, da bo vendarle sposobna, da drži lronto proti sovražnikom, čeprav v umiku, dokler ji ne prispejo na pomoč sile zahodnih zaveznikov. O tem, da bodo Združene države kmalu vmešane v boj, smo bili trdno .prepričani. Bila je le stvar ugodnega trenutka. Toda ko sem v soboto pred cvetno nedeljo okrog polnoči odhajal iz študentovskega kluba »Zarja«, kjer smo stalno živahno razpravljali o položaju, in zagledal, kako sc je vlekla skozi tiho mesto dolga vojaška kolona, sestavljena iz samih vozil z volovsko vprego, me je v hipu prevzela huda slutnja, da se ne moremo na jugoslovansko vojsko prav nič zanašati. Voli so stopali počasi, z visečimi glavami, in vlekli s plahtami pokrite vozove, na katerih je bilo bogve kaj, morda strelivci, morda pratež, in zraven njih so stopali apatični vojaki s puškami na jermenu. Kaj bo vendar opravila ta vojska z volovskimi vpregami proti motoriziranim Hitlerjevim kolonam, ki so zavzele že pol; Evrope? sem se vprašal. Te. kolone so bile strašna stvarnost, fotografije njihovega zmagoslavja na; Češkem Poljskem, na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in na Norveškem so bile v vseh časnikih ih ilustriranih listih. Ta klavrna kolona volovskih vpreg in vojakov - pastirjev, ki niso imeli pojma o moderni tehniki, pa se mi je zazdela v primeri z njimi moreča vizija v temi zatemnjenega mesta. Kdo ve, kam so šli, naprej ali nazaj, aji enkrat naprej enkrat nazaj, kakor je padlo kakemu povelj- niku sredi splošne zmede v glavo? To je j bilo najbolj verjetno, kot se je potem izkazalo, tbda tisto noč na svoje povpraševanje pri vojakih pisem dobil odgovora. Tudi sami sploh niso vedeli, kam gredo, naprej ali nazaj. Nihče jim ni povedal, kam so namenjeni. Topo in vdano so stopali poleg volov, in ti so sc pokorno vlekli po trdem jmestnem tlaku v noč. Niti enkrat ni počil bič in nobene besede ni bilo slišati, le vozovi so lahno škripali. V nedeljo zjutraj me je prebudilo tuljejije. siren in drdranje protiletalskih strojnic. Slišati je bilo brnenje sovražnih letal; skočil sem k oknu, toda videti jih nisem mogel. Naglo sem se oblekel in stekel v naš študentovski klub. Toda tam je bilo Kraški motiv (fto Magajna) VELIKA malo ljudi. Vse se je bilo nekam razkropilo, vsak je imel kake nujne opravke. Čeprav smo bili pripravljeni na vojno, je njen izbruh vendar vse presenetil. Razširile so se vesti o bombardiranju Beograda, toda o tem, kaj dela jugoslovanska vojska, je bil jugoslovanski radio več kot redkobeseden. Tolažili smo sc s tem, da poveljstvo in vlada ne objavljata poročil o tem zaradi konspirativnosti. Toda tista redkobesednost in nedoločenost posameznih redkih poročil sta vplivali na vse zelo mučno. Okrog polcnajstc ure sem srečal na Aleksandrovi cesti, kjer smo sc navadno ob nedeljah dopoldne sprehajali in si ogledovali cvet ljubljanskih deklet, ki pa je bila tisti dan skoraj prazna, nekega svojega prijatelja. Komaj sva se spustila v pogovor, so zatulile sirene in so se oglasile posamezne redke strojnice. Začel sem iskati z očmi sovražno letalo (po brnenju je bilo razločiti, da je samo eno), in res se je zibalo precej nizko nad mestom, kot da se ne zmeni za slabotno bevskanje protiletalskih baterij z grada in s streh. Ko pa sem se ozrl no prijatelju, ga ni bilo nikjer več. Videl sem ga šele naslednji dan. Povedal mi je, da ga le. prevzel paničen strah in je na vso moč zdrvel v Tivoli ter se skril pod grmovje. Živci, je rekel. Preveč ic že bral o bombardiranjih. Bil je iz ugledne ljubljanske družine, in taki meščanski sinčki imajo res bolj nežne živce, sem si rekel. Danes zavzema tisti moj prijatelj visok položaj, celo v Združenih narodih, in vsakokrat, kadar najdem v časnikih njegovo ime, se nehote spomnim tistega dogodka. Tisto letalo pa je bilo tudi edino, ki sem ga tisto cvetno nedeljo 1941 videl nad Ljubljano. Tudi protiletalska obramba je zanaprej molčala in se menda sploh ni več oglasila. Vse pa je željno nastavljalo ušesa, da bi slišalo, kaj se. dogaja na frontah. Sovražni radio je bil radodarnejši z vestmi, vendar nismo hoteli verjeti vsega, kar je povedal. Bili smo prepričani, da laže, da bi dvigal moralo lastnega naroda in zbijal nasprotnikovo. Govorilo se je o nemškem prodoru pri Mariboru in še na nekaterih drugih točkah na južnovzhodni meji države, toda to ni preveč vplivalo na nas študente. Bili smo pripravljeni na to, da bodo Nemci prodirali. Radi pa bi bili slišali kaj o odporu naših čet in o hudih bojih, ki bi nas navdali s ponosom, da se Jugoslavija ne da kar tako in ki bi nam vlili upanje, da bo napad frontalno vzdržala vsaj kje v osrčju bosanskih planin. Toda takih vesti ni in ni hotelo biti. Nedelja je minila v mučni negotovosti. Nikjer ni bilo videti več nikakega premikanja novih čet in še manj kakih motoriziranih enot. Noč smo prebili v klubu, zleknjeni kar po tleh, ker se nam je zdelo nemogoče, da bi Nemci tudi Ljubljane ne posuli malo z bombami. Pripravljeni smo bili skočiti pokonci ob prvem alarmu ali tresku. Toda noč je minila mirno. Zjutraj smo se neprespani razšli vsak proti svoji študentovski so-hj, da bi se vsaj doma malo naspali. Toda nemir mi ni dal spati. Kmalu sem bil spet na ulicah in se znašel v klubu. Se vedno ni nihče nič točnega ve-'el o frontah. Po radiu smo slišali Ic čudno vest, la so jugoslovanski četniki vdrli na ozemlje Zadra. O položaju na slovenskih mejah nič. Toda o sovi ažniku še ni bilo ne duha ne sluha. To nas je tolažilo. A tudi o jugoslovanski vojski ni bilo ne duha ne sluha, razen kakega naparfumiranega srbskega častnika, ki sc je za hip pojavil na ulici v središču, in nekega mladega slovenskega planinskega častnika z odlikovanjem na prsih, ki smo ga z občudovanjem gledali, on pa je dajal na naša tesnobna vprašanja pomenljivo pesimistične odgovore. Potem tudi vesti o čelnikih ni bilo več. Raznesla se je vest, da so Nemci zavzeli Maribor. Drugi so trdili, da točno vedo, da to ni res. Mariborčani med nami so postali zaskrbljeni. Cc je bilo res, so bili odrezani od domačega mesta in skrbela jih je usoda domačih. Naenkrat so se začutili kot begunci. Ko se je začeTa propaganda za ustanovitev prostovoljske študentovske legije, so bili rted prvimi, ki so sc navdušili za idejo. Zvedelo sc je tudi, da so se bili tudi tisti študentje, ki so bili ob izbruhu vojne doma, prijavili za prostovoljec. To novico so prinesli ljudje, ki se jim je že posrečilo priti po izbruhu vojne iz štajerske metropole v Ljubljano. Se bolj nas je vzpodbudila. Cerkvica pri Sv. Barbari nad Miljami (fto Magajna) Znašel sem se v delegaciji, ki je odšla prosit poveljnika mesta, nekega srbskega generala v belgijski vojašnici, naj dovoli, da si ustanovimo legijo. Toda on ni pokazal nikake vneme za to idejo, kar nas je nekoliko poparilo. Svetoval nam je, naj sc zanesemo na vojsko, da bo že ona sitorila svojo dolžnost, medtem ko bi ne znal z nami kaj početi, ker nismo izvežbani. Uporabil je še nekaj vljudnostnih fraz in nas odslovil. Odšli smo poparjeni. Kljub temu nam ni dalo miru. Čutili smo, da smo dolžni nekaj storiti proti smrtnim sovražnikom slovenstva, ki so vdirali preko naših mej. Preveč smo sovražili totalitarna fašistična režima, da bi mogli mirno gledati, kako zasedata našo deželo, ali da bi sc celo sprijaznili z mislijo, da bi živeli pod njima. To nam ni šlo v glavo. In tako smo začeli organizirati legijo. Objavili smo pozive po radiu in v torek se je že gnetlo štu- dentov pred mizami na univerzi, kjer smo se vrisovali. Vojaška oblast se za to ni več brigala. Nekdo je le dal dovoljenje in nam določil tudi poveljnika, že postaranega rezervnega kapetana Hočevarja. V sredo popoldne, ko se je že z gotovostjo vedelo, da so Nemci zavzeli Maribor, drugače, pa je še vedno vladala največja nejasnost o položaju na frontah, smo se zbrali, okrog tisoč študentov (ženske - vojaki tedaj še niso prišle v modo), in v sprevodu odkorakali na glavno železniško posita-jo, žc uvrščeni v čete. Vsak je bil seveda oblečen po svoje. Po večini smo nosili vetrne jopiče in bili sploh oblečeni kot za izlet v hribe, z nabasanimi nahrbtniki, preko katerih smo imeli pripete zvite odeje. Orožja nam seveda niso dali in tako smo napravljali samo vtis dolge kolone rekrutov in gotovo nismo vzbujali kdove kako groznega vtisa. Vendar mislim, da tedaj v vsej Jugoslaviji ni bilo kolone, ki bi bila bolj bojevita in pripravljena, da se na življenje in smrt spopade s sovražnikom, neglede na izid. Prepevali smo bojevite koračnico, od slovenskih do marscljeze, in marsikdo, ki nas je gledal, ic bil ponosen na nas, ženske so si brisale oči (na ulicah, po kaiterih smo korakali s Kongresnega trga, se je seveda napravil šnalir) in nekateri so nam vzpodbttjevalno vzklikali. Na postaji smo se zbasali v tovorni vlak, ki je odpeljal proti Novemu mestu. Vozili smo se vso noč, brez kakšnih posebnih incidentov. V Karlovcu smo sprejeli Še četo. ki se je odpeljala na lastno pobudo naprej že dan prej in obtičala v tem hrvaškem mestu. Ti so nam povedali o čudno sovražnem vzdušju »mlad v Sv. Križu tamkajšnjega prebivavstva. Vendar nam to ni vzelo poguma. V četrtek zgodaj zjutraj smo se pripeljali v Zagreb in odkorakali v dolgem sprevodu po popolnoma praznih ulicah proti vojašnici Zrinjskega in Frankopana. Tu nas ni nihče pozdravljal, zdelo Sc je, da se nihče ne zmeni za nas. Tu pa tam Se je odprlo okno in zdelo se nam je, da smo ujeli kako porogljivo besedo, toda nismo ji pripisovali važnosti. Vojašnica je. bila zapuščena, le majhna skupina častnikov, ki so bili določeni za naše po-' Veljnike, je baje ostala v njej, toda videli smo sa-Tio enega, ki se je prikazal sredi dopoldneva. Zgrnili smo se okrog njega in skušali kaj zvedeti, kam nas mislijo poslali, kdaj bomo dobili uniforme in orožje in koliko časa se. bomo vežbali. Toda častnik se je samo nekam porogljivo smehljal in nam °dgovarjal enozložno in z zmigovanjem ramen. Sam ni nič vedel, ali pa je že vse vedel, pa nam I11 hotel povedati. Kmalu je izginil in v vojašnici Je ostal samo naš kapetan Hočevar. Tu pa tam Se je pokazal kak apatični vojak. Ko smo se spu-stili z njim v razgovor, so nam povedali, da je Prebivavstvo zunaj sovražno razpoloženo. Ker se nihče ni brisral za nas, so nekateri prelezli zidove ln šli na ogled v mesto. Ko so se vrnili, so nam Povedali, da vise po vsem mestu samo hrvaške zastave in da se na ulicah zbirajo skupine in vzklikajo proti Jugoslaviji in za neodvisno Hrvaško. Te skupine so vedno bolj naraščale in zgodaj popoldne se je slišalo njihovo strastno vzklikanje, rjovenje in prepevanje že v vojašnico. Vedeli smo za Ustaše, toda niti slutili nismo, da imajo v glavnem rnestu Hrvaške toliko pristašev. Skušali smo pregovoriti vojake, da bi nam dali uniforme in orožje — tako bi se bili počutili tudi hf),i varne — itoda povedali so. da jim je to pre-Povedano. Tudi kapetan Hočevar nas je miril v naši vnemi, češ vse o svojem času. Toda ker nam nihče ni branil stikati po vojašnici, so nekateri odkrili skladišče uniform in se preoblekli. Drugi so si oblekli samo vojaške plašče preko svoje obleke lr> nataknili vojaške kape. Orožja ni imel nihče, razen manjše čete nekih četnikov, ki so se okrog Poldneva pojavili na dvorišču vojašnice, neobriti 'n našemljeni, da jih je bilo grozno pogledati, z V|sokimi kosmatimi kučmami, da so se zdeli za Rlavo večji, kot so bili v resnici, s preko prs prekrižanimi pasovi z naboji in z umazanimi ovčjimi kožuhi. Gledali so grdo, kolikor so mogli, in po-'rpežljivo stali v vrsti nekaj ur ter se postavljali s svojo strašnosiljo. Medtem pa so ustaši prevzemali oblast v mestu Mi 1 smo postajali vedro boli nepotrpežljivi. Nihče nam ni povedal, kaj bo z nami. Tega ni vedel niti kapetan Hočevar. Vsi častniki razen njega so izginili. Videli smo tudi vojake, ki so drug za drugim prelezli zid in jo odkurili. Svetovali so tudi nam, naj storimo tako, a nismo hoteli. Pozneje je bilo marsikomu žal za to. Za drugo uro popoldne je bil napovedan zbor na dvorišču, a ga ni bilo. Cas se je vlekel, ne dabi nam kdo povedal, kaj naj sitorimo. Četniki so končno izginil'. Stali smo v gručah na dvorišču in se razgovarja’i o položaju. Še vedno smo zaupali v organizacijo jugoslovanske vojske. Nekdo mora vendar voditi račun o nas. Toda okrog četrte ure je bilo že jasno, da je. vsega konec. Rjoveče skupine so hodile po cestah mimo vojašnice in izzivale. Straže pri vratih so izginile. Prve skupine civilistov so vdrle na dvorišče vojašnice. Kmalu je bilo očitno, da smo obkoljeni. Nekateri so predlagali, da bi se polastili vojaških kamionov, ki so stali na dvorišču, in se skušali z njimi prebiti skozi mesto. Drugim se je zdela ta ideja preveč fantastična in nevarna; imeli so prav, ker sc je pozno popoldne zaslišalo z ulic grmenje itankov in šum navdušenega vzklikanja. Skozi mesto so že vozili nemški tanki in množica jim je pozdravljala. Jugoslavije je bilo konec. Mi smo se umaknili v notranje prostore vojašnice. Na dvoriščih so gospodarili oboroženi civilisti, med njimi tudi ženske. Začeli so streljati v okna, tako da smo morali nizko sklonjeni ali po vseh štirih hoditi Stm in tja ali sedeti na tleh. Tedaj so nekateri odkrili v bližnjih sobah precejšnje. število pušk in nekaj streliva. Posvetovali smo se, ali je pametno, da se branimo z orožjem, ali bi bilo bolje, da se začnemo pogajati, da nas puste iz vojašnice. Toda tisti civilisti so bili kol podivjani. Grozili so nam s smrtjo, če nas dobe. Končno se je pokazal odnekod neki častnik hrvaške avtonomne policije, ki pa je že prešla na ustaško stran. Izbrali smo delegacijo, ki se je šla pogajat z njim na dvorišče. V njej sem bil tudi jaz. Drugi so resnobno čakali, kaj bo. Rjovel je nad nami in večkrat naperil v nas svojo brzo- strelko, vendar smo ga končno le pregovorili, da nam je dovolil prost odhod. 'Naglo smo se razkropili iz vojašnice. Toda zunaj so začele tolpe lov za nami. Najhuje je bilo za tiste, ki so se bili že preoblekli v vojaške uniforme, pa niso več prišli do svoje obleke. Večini se je vendarle posrečilo, da smo v mraku ušli iz mesta. Noč smo prebili po raznih skrivališčih, in drugo jutro, na Veliki petek smo se začeli po skrivnih poteh in vsak na lastno pest vračati nazaj v Slovenijo, ki je bila tediij že v oblasti okupatorjev. Po cestah so drvele nemške kolone in v zraku so grmela nemška letala. Nikdar ne bom pozabil olajšanja, ki smo ga začutili, ko smo naslednji dan na Veliko soboto pri Dobravi nekje spet stopili na slovenska tla. Začutili smo se kljub vsemu spet doma. Tedaj sem prvič občutil, kaj je domovina, pa čeprav zasužnjena. Toda še vedno smo upali — ne, vedeli, da bo po tem Velikem petku prišlo tudi zanjo Vstajenje. pri Trstu (fito Magajna) Pri iskanju knjig in del, ki bi utegnile dopolnili ali pa obogatiti naše izkušnje, pa tudi dodati novih pogledov na zelo pereče probleme, se bo vsakdo prej ali slej srečal z nizozemskim mislecem in zgodovinarjem Johanom Huizingo. 2e sam naslov enega njegovih najpomembnejših del »Kriza civilizacije ali V temi jutrišnjega dne« (italijanski prevod pri založbi Enaudi) močno pritegne našo pozornost. Johan Huizinga (izg. Hojzinga) se je rodil 7. decembra 1872 v nizozemskem mestu Groningen. Tu je leta 1905 pričel poučevati svetovno zgodovino, kar je leta 1915 nadaljeval v Leydnu. Svoj koncept civilizacije kot stila in konvencij, ki se preko navadnega življenja spreminja v neki fiksen svet, ki pa je kljub temu živ in vladan od posebnih in nespremenljivih zakonov, je prikazal v eseju »Homo Iudens«. Že zgodaj je spoznal veliko nevarnost, ki jo je. za Evropo in civilizacijo predstavljal nacizem. »Kriza civilizacije ali V temi jutrišnjega dne« je polna skrbi in strahotnih vprašanj. Knjiga, ki jo je spisal leta 1935, je bil alarm slovitega učenjaka (spadal je v vrh tako imenovanega svobodnega duha skupaj s Crocejem, Mannom, Unamunom, Madariago, Zvveigom itd.) v obrambo svobode in človeškega dostojanstva. Takoj po vdoru na Nizozemsko so ga nacisti zaprli in kot italec je umrl I. februarja 1945 blizu Arnheima. Kljub temu, da danes nekateri njegovi zaključki izzvene preveč posplošeno, posebno tisti o moderni umetnosti in se z njimi niti ne strinjamo, je v njegovem delu velika etična sila. Vprašanja, katerih se loteva, so še danes zelo ak"iualna in usodna. Pred očmi moramo imeti Huizingovo izjavo, da se v tem delu namenoma ni hotel dotakniti problema duhovne krize v zvezi s socialnim položajem. TUDI DUHOVNE VREDNOTE SO VAZNE Huizinga ugotavlja, da se tako na Zahodu kol na Vzhodu ne uresničuje ideal ravnotežja duhov- nih in materialnih vrednot, ki je temelj kulture. Prekomerna produkcija ob siromašnosti in gladu, pa tudi intelektualna superprodukcija, ekscesi vseh vrst, začarani krog okoli umetniške proizvodnje, v katerem odvisi umetnik bolj od žumalističnega liska, mode in trgovskih koristi, nam res ne morejo dati občutka ravnotežja. Kljub temu, da je znanost dosegla tak napredek, je človek primoran ugotavljati, da je človeštvo še daleč od prave civilizacije. Vzrok tiči za Huizingo v splošni oslabitvi miselne sposobnosti, v dejstvu, da postajajo ljudje vedno manj odvisni od lastne miselne in izrazne sposobnosti. Simptomatično je, pravi Huizinga, da ve tako zahodni kot vzhodni človek od vsega le. nekaj. Zjutraj si vzame k zajtrku časopis, podnevi dela, kar ga ne nauči kaj posebno bistvenega, zvečer se zabava ali gre na kako sejo. To velja tako za delavca ,kot tudi za ravnatelja. Mnjka temeljno prepričanje, da se. posameznik lahko dvigne nad splošno raven samo, če si hoče očistiti in poglobiti lastno kulturo. Ko pa posameznik začuti potrebo po lepoti in znanju, se težko izogne enoličnemu prevzemanju sodb in mnenj v konservativni obliki. To ga pripelje, pravi Huizinga, do oslabitve miselne sposobnosti. Poplava, ki se ne omejuje samo na intelektualno področje, ampak tudi na estetsko in čustveno, s svojimi absolutno prekomernimi in zvulganiziranimi prikazovanji, u-stvarja človeku nek nestalen in napačen okvir. Mehanizem modernih zabav in njih prevelika vizualnost ne dopuščata koncentracije. Publiciteta — tako trgovska kot tudi politična — zagrabi sodobnega človeka pri tej vizualni občutljivosti in ga udari v slabotno stran njegove zmanjšane sposobnosti presojanja. Nepredelano znanje je pa ovira za razumno mišljenje in zapreka za modrost. Pa ne samo v tem vidi Huizinga vzroke krize. Tudi v rasističnih blodnjah, v poveličevanju enega naroda nad drugimi, kar vse sloji v tesni zvezi z zatonom kritičnega duha. Obsoja vse teorije, ki (Nadaljevanje na 10. strani) GOSPODARSTVO Kmet v Sovjetski zvezi Zadnja seja osrednjega odbora sovjetske komunistične partije je glede kmetijstva sklenila mnogo važnega^, opazovavcem pa omogočila, da še temeljiteje razumejo, zakaj ni v Sov. zvezi dovolj kruha in morajo zato uvažati žito iz ZDA. (Podatki so povzeti delno po uradnem glasilu »Komunist«, delno po dnevniku »L'Unita-<). Sovjetska zveza predvsem nima katastra in zato tudi ne more imeti natančne statistike o velikosti in kakovosti zemljišč ter posameznih kultur. Kmetijski minister Vo-lovčenko — ki ni komunist — je predlagal, naj se sestavi kataster, ki »naj dovoli načrtovalcem, da ne bodo ukazali sejati žita v gozdove in v močvirja.« Edino tako ne bo Gossplan (državni načrt) slep, naloge in cilji ter kreditna sredstva pa bodo pravilno razdeljeni. Minister Volovčenlko je tudi rekel, da je potrebno preučiti razmere, v katerih žive kmetovavci v kolhozih. V tern oziru navaja »L’Unita« po uradnetm glas,ilu »Komunist« tole: »Kolhozi so nazadnjaški, ker imajo malo sredstev. V njih ni delo redno in zadostno plačano. Samo en kolhoz od petih daje kmetovalcem gotovo plačo. Če pa ni plače, mora kolhozniik iskati vire dohodkov v svojem vrtu — ohišn,ici, v kakšnem obrtniškem opravilu ali išče zaslužka v mestu.« K temu lahko pripomnimo, da se mora kolhoznik kako drugače znajti: ali da krade ali da v zvezi z načelnikom kolhoza slepari ali da si z vednostjo zastopnikov načrta ali vlade na kakšen drug način pomaga, če ga obup ne sili v alkoholizem. Ko je pred desetletjem bilo očitno, da bodo pridelki prepičli,, če se bodo obdelovale samo tiste površine, ki so vedno v obdelovanju, je Hruščev sprožil vprašanje »obdelovanje deviških zemelj«, to je takih, ki niso nikdar služile za njive. Z ogromnimi stroški in žrtvami so začeli obdelovati 30 milijonov ha deviških zemelj v Kazak-stamu. Ta poskus pa se je ponesrečil in zadnja seja osrednjega strankinega odbora ni več govorila o tem. Hruščov je predlagal, naj se zemlja obdeluje intenzivno, za kar pa potrebujemo stroje, mnogo umetnih gnojil in odbrana semena. Posebno primanjkuje umetnih gnojil. Zato je potreb- DELNIŠKE DRUŽBE IN POGOZDOVANJE Italijanska vlada precej pogozduje, a gospodarstveniki pravijo, da je to pogozdovanje zelo drago in da stane mnogo več, kot če bi pogozdovali zasebniki ali njih družbe. Sedaj je na razpolago za pogozdi -tev zelo mnogo površin, katere je zapustila kmečka sila. V gospodarsko dobro stoječih slojih mnogo razpravljajo o ustanovitvi posebnih delniških družb, ki bi izvršile velika pogozdovalna dela. Tako bi posamezniki zopet zagotovili svojim komaj rojenim hčerkam poročno doto, saj je potrebno 20-25 let čakati na dohodek od po-gozditve. no povečati storilnost obstoječih tovarn, zgraditi nove in uvoziti umetna gnojila. Po 40 letih, odkar redno posluje sovjetska država, je osrednji odbor komunistične partije odkril tri revolucionarne resnice: Velevažen in nujno potreben je kataster, za zvišanje pridelkov so potrebna u-metna gnojila in muzik ali kolhozniik mora biti plačan za svoje delo. Če k temu dodamo, da v Rusiji ni bilo za kolhoznike do sedaj sploh nobene socialne zakonodaje, potem si lahko predstavljamo, zakaj so njive slabo rodile in zakaj je potreben uvoz žita iz kapitalističnih držav. Tudi tekoče leto ne kaže zboljšanja in ameriški cenitveni urad ocenjuje letošnjo rusko letino ozimnega žita za 2% slabšo, kot je bila nezadostna lanska. Je pa žetev še zelo daleč in se lahko še vse spremeni. Potrošnja živil v Italiji Vsak prebivavec Italije potroši' lelno 122.5 kg krušnega žita ali 2 kg manij kol pred vojno, če upoštevamo, da so drugi zapadno - evropski narodi skrčili potrošnjo 'krušnega žita po vojni še za 15-20%, je poraba kruha v Italiji zelo visdka. Sorazmerno visoka je tudi poraba vina, saj znaša 117 litrov na glavo. Visoko se je dvignila v zadnjih 2 desetletjih potrošnja zelenjadi, in sicer od 56 kg na 142; potrošnja sadja z aigrumi vred se je dvignila od 34 na 92 kg, potrošnja sladkorja od 8 na 23 kg letno. Sorazmerno nizka je potrošnja maščob: 15,8 kg masla na glavo in leto, 1,1 kg margarine, 1,4 kg olja in drugih maščob. Pred vojno je mlečna industrija porabila na državljana po 37 kg mleka, danes ga porabi 65 kg. Na vsakega pride danes potrošnja 9,4 kg jajc. Močno se dviga potrošnja mesa, a kljub temu zavzema Italija v lem oziru zadnje mesto v SET-u in eno zadnjih mest v Zahodni Evropi. lloua ciuilimcija 12 oetičrnega člouGStua (Nadaljevanje z 9. strani) kakorkoli pogojajo in opravičujejo fizično, duhovno in moralno diskriminacijo in uničevanje ljudi. Tudi odpoved intelektualnemu idealu s poveličevanjem življenja in akcije, degeneracija pojma resnice, ki je dobila relativno vrednost, in brezbrižnost do nje, so pripeljali človeštvo do tega, kot ugotavlja Huizinga, da proglašajo za resnico to, kar koristi. Spoznavni impulz sc podreja volji po življenju. Na ta način je mogel kult življenja skupaj z večjo udobnostjo in uživanjem povzročiti vsemogoča razvrednotenja življenja, celo filozofsko negacijo življenjskih vrednosti. Tak anti-intelektuali-zem je, kot pravi Huizinga, šel še dalje: proglasil je življenje za boj, prenesel pojem življenjskega boja iz lastne vesti v javno življenje in ga pri tem oropal vsakršne etične vrednosti. ČLOVEK SE NE SME PASIVNO VDATI DEJSTVOM Tudi moralna degeneracija je znak oslabitve kritične sposobnosti, ravno tako sprejemanje obstoječega stanja za resničnost na način: resničnost je taka in taka, če hočemo živeti, jo moramo sprejeti. Nadalje degeneracija pojma junaštva, kulturni puerilizem, pa tudi nesmiselna vera, da more vojna rešiti človeške probleme, kot da bi vojna ustvarjala modrejše ljudi in manj neumna dejanja, pomanjkanje skupnega ideala, ki pa naj ne bo samo blagostanje, udobnost, mir in red, kar je poznal že jamski človek. Pri obravnavanju umetnosti se Huizinga drži zelo zastarelih in nepravilnih predsodkov, prav pa ima, ko ugotavlja pomanjkanje pravega prepričanja o poslanstvu umetnosti, stalno iskanje originalnosti, izkoriščanje duha iz zaslužkarskih namenov .pomanjkanje čuta za osebno odgovornost, poplavo raznih izmov, strah pred osamljenim delom, izgubo stila in osebnosti, zaničevanje vsega, kar je staro. Pa čeprav so nekateri Huizingovi zaključki nepopolni in bolj osebni, kot bi smeli biti, je želja po utelešenju pravega humanizma velika in prepričljiva. Jedro njegovega etičnega nauka bi zgoščeno orisali tako: same organizacijske sile, pravi Huizinga, narodi, države. Cerkve, šole, stranke, združenja, ne morejo dati dokončne rešitve. Potrebno je notranje očiščenje, ki naj zajame celega posameznika. Današnji svet je šel preko vsake absolutne norme. Komaj, da razlikuje med dobrim in slabim. Svet rad razlaga vse današnje krize kot boj bolj nasprotujočih si tendenc, boj nasprotnikov za oblast. Vendar tiči možnost upanja v priznanju, da se morajo vsa ta dogajanja meriti po nekem principu absolutno dobrega in slabega. Iz tega priznanja sledi in to Huizinga izrecno poudarja, da se ne more doseči rešitve z zma- go ene države, enega naroda, ene rase, enega razreda. Huizinga čuti, da je današnja dilema vedno hujša. Povsod množica komplikacij, ki terjajo hi- tre rešitve., pri katerih si pa mora bister opazovalec priznati, da si komaj more zamišljati rešitve, ki ne bi nasprotovala utemeljenim koristim enih in poštenim željam drugih. Rešitev je, pravi Huizinga, samo dvojna. Ena je oborožen spopad, druga je poravnava nasprotij, ki temelji na širokem mednarodnem razumevanju, v obojestranskem priznanju zakonitih koristi, spoštovanju tuje pravice: z eno besedo, rešitev, ki temelji na nesamoljub- nosti In pravici! NOVA ASKEZA Huizingi ne zadostujejo več moči razumnega internacionalizma, če se ne menja splošni duh. Kot vzpostavitev reda in blagostanja sama na sebi še ne pomenita očiščenja civilizacije, ravno tako se tega ne more pričakovati od preprečitve vojne kot take. Nova civilizacija se lahko rodi samo iz očiščenega človeštva. Za duhovno osvetlitev, ki jo naša doba tako nujno rabi, bo potrebna nova askeza. Človek se bo moral spomnili, da ne sme biti žival. Nova askeza bo oblast nad samim seboj in zmanjšanje spoštovanja do oblasti in uživanja. Huizinga zaključuje, da bo nova askeza morala biti tudi žrtvovanje, žrtvovanje temu, kar je za nas najbolj vzvišeno. To pa ne niore biti ena država, niti en narod, niti en razred, niti ne more biti to osebna, lastna eksistenca. Mladi naj dobro premislijo notranjo vrednost distih principov, za katere jih kličejo v boj. Očitek, ki ga delajo Huizingi, je, da je navsezadnje kriza civilizacije kriza meščanske civilizacije, ne pa komunistične. Toda sam Huizinga odgovarja, da pomeni prenos rešitve krize civilizacije na socialno preureditev, beg pred dolžnostjo reševanja kulturnih problemov v sedanjem položaju. Socialna preureditev, podčrtuje Huizinga, lahko premaga gotove ovire in odpre nove možnosti, sama na sebi pa ne jamči kulturnega prenovljenja niti premaganje krize. Kako dalekoviden je bil Huizinga, ni treba posebej omenjati. Vsak, ki spremlja dogodke v komunističnih državah, bo moral priti do podobnih zaključkov. Živahne diskusije po ljubljanskih kulturnih revijah kažejo; kako se, širi spoznanje, da je treba pred ali vsaj istočasno s političnimi prcosnovami podpirati h' uresničevati predvsem kulturno obnovo samo P° sebi, idealno odgovornost posameznika, sainovzgo-jo k racionalnosti ljudi, zakaj drugače lahko doživimo namesto obnove civilizacije njen propad-civilizacijo mravljinjaka, kot je po prejemu P n-'" šernove nagrade, izjavil za Naše razglede Edvard Kocbek. Vladimir Vranec VIRGILU SCEKU V SPOMIN Medtem ko to pišemo, se leto 1921 bliža h koncu. Moje uredništvo Edinosti se neha in se pričenja novo poglavje političnega življenja. Virgil Sček se tega zaveda in temu primerno ravna svoje delovanje. Stopamo v dobo deželne avtonomije, ki je bila pod Avstrijo značilna poteza novih pokrajin. Odkar je Italija postala gospoda- 104. Dr. E. BESEDNJAK rica Julijske krajine in Južnega Tirola, je avtonomija zginila. Vlada je sicer ob različnih prilikah javno obljubila, da bo občinsko in deželno avtonomijo v novih pokrajinah ohranila, in tudi kralj je v svojem prestolnem govoru obljubo ponovil. Predsednik vlade je ustanovil v Rimu poseben urad, ki se je bavil z avtonomijo, in načeloval mu je nekdanji urednik Piccola gospod Sabata. Mož je avtonomijo dobro poznal in vedel za prednosti, ki jih je nudila Italijanom v Istri. Razume se, da je tudi to pot skušal zagotoviti večino Italijanom. S kraljevim odlokom z dne 19. decembra 1921 se na predlog ministrskega predsednika ustanovita izredna deželna odbora za Istro in Goriško - Gradiščansko. Izredni deželni odbor za Istro sestoji iz predsednika, 14 odbornikov in 6 namestnikov. Predsednika nadomestuje v primeru zadržka ali odsotnosti član odbora, ki ga določi predsednik in potrdi generalni civilni komisar za Julijsko krajino. Način, kako in kdaj stopijo namestniki na mesto manjkajočih, zadržanih in odsotnih odbornikov, se določi po predsedniku. Za predsednika izrednega deželnega odbora za Istro je imenovan senator odvetnik Inocenc Chersich, za odbornike odvetniki Josip Bregato, Josip Cosulich, Peter Davan-zo, inženir Italo de Franceschi, odvetnik Ivan Frausin, prof. Franc Matejčič, prof. Ivan Mrach, Josip Pangerc, odvetnik Noe Percich, odvetnik Josip Poščič, dr. Dominik Sambo, odvetnik Tulij Sbisa, odvetnik Iginij Venier, odvetnik Emerik Vratovič. DR. LUIGI PETTARIN Na Goriško - Gradiščanskem so bile razmere nekoliko drugačne. Res je sicer, da so tudi tu Slovani tvorili dvetretjinsko večino, a bili so v deželnem zboru v manjšini. A tega niso zakrivili Italijani, temveč Dunaj, ki je izdal tak zakon. Posledica vojne 1914-1918 je bila, da sta Julijski krajini bila — priklopljena — okraj Idrija in gornja vipavska dolina do Postojne. Število Slovanov se je povečalo, a Italijani niso nosili za to nobene krivde. Njihov predstavnik na Goriškem je bil dr. Luigi Pettarin, ki ga jaz nisem poznal. Pač pa je bil znan Virgilu Sčeku, našemu poslancu v rimskem parlamentu. Sček je sklenil z njim skoro prijateljstvo in obravnaval z njim slovenske zadeve. Z ozirom na žaljivo majhno zastopstvo Jugoslovanov v odborih je politično društvo Edinost v Trstu nasvetovalo, da naj se sicer zaenkrat sprejme imenovanje, ki nam daje vsaj možnost kontrole, kritike in opozicije, naj se pa tudi odločno protestira proti zapostavljanju in zahteva sprememba v doglednem času. Izredni deželni odbor za Goriško- Gradiščansko je sestavljen iz predsednika, 10 odbornikov in 4 namestnikov. Za predsednika je imenovan dr. Luigi Pettarin, za odbornike sledeči gospodje: dr. Engelbert Besednjak, dr. Ivan Bonavia, dr. Anton Gregorčič, Ignacij Križman, dr. Valentin Pascoli, Fran Pellaschier, Anton Pontoni, Karel Treven, dr. Henrik Tuma in Jurij Zottig. Za namestnike so imenovani gospodje: dr. Anton Marche-sini - Piemontese, Anton Mikuž, č. g. Karel Oblak in Marij Rizzatti. MED DOMAČINI Dr. Pettarin je bil med Slovenci dobro znan kot dolgoletni deželnozborski tajnik, ki je obvladal njihov jezik. Bil je v službi pod Avstrijo in poznal dobro razmere v deželi. Takoj je ugotovil, da je mož, ki bo igral vodilno vlogo med Slovenci na Goriškem, Virgil Sček. Anton Gregorčič je bil sicer častitljiva in ugledna oseba, vendar njegova stranka je bila v razsulu. Jaz sem ga poznal od dijaških let. Bil sem v študiju na Dunaju, kjer je dr. Anton Gregorčič vršil službo deželnega odbornika ter mi dajal od časa do časa kako podporo. Ob koncu vojne sva se srečala v Gorici in jaz ter Sček sva ga obiskala. Ponudila sva mu mesto deželnega odbornika, ki ga je z veseljem sprejel. Bilo mu je v zadoščenje, da ga tudi nova stranka priznava. S ščekom sva poskusila tudi v drugih vprašanjih najti sporazum, a tu je bil Gregorčič nepopustljiv. Pustila sva ga na miru. Domenili smo se, da mene izvolijo v ožji deželni odbor, in dr. Pettarin je dal zagotovilo, da bo glasoval za našo listo, ako bi nastale pri volitvi težave. Teh težav pa ni bilo, ker so slovenski deželni odborniki glasovali zame. Drugi deželni odbornik je bil dr. Henrik Tuma. Zastopal je komunistično stranko, a bil nekdaj sotrudnik dr. Antona Gregorčiča in Andreja Gabrščeka. To je bila že tretja stranka, ki jo je menjal, a užival je kljub temu ugled, tako da je bil brez težave izvoljen v ožji deželni odbor. Anton Gregorčič mi je dal nasvet, kako naj delam, ako hočem, da bo Tuma glasoval za moje predloge: naj predlagam nasprotno, on bo začel pobijati in sprejel ves načirt. Poskusil sem in je šlo. Izmed Slovencev je bil določen za deželnega odbornika nadučitelj Ignacij Križman in Karel Treven, trgovec iz Idrije. Za namestnika sta bila imenovana dva Slovenca: Anton Mikuž iz Sv. Lucije in častiti gospod Karel Oblak. (Dalje) Tinčku je šlo na jok. »Tebe nikjer nič ni, da veš!... Kaj pa misliš, da si, če imaš enajst let!« »Ti pa jih imaš samo osem!« »Bom že mami povedal ... Pa vaju ne bo nikamor pustila,« je zagrozil Tinček. »Tožljivec!« mu je zabrusil Matija. »Nikar se ne prepirajta,« je rekel Janez. »Tožariti ni lepo, veš, Tinček.« »Saj sem samo zato tako rekel, ker me draži,« se je izgovarjal Tinček in bilo ga je nekoliko sram. »Vedno mi pravi, da sem majhen.« »Saj tudi si, a to ni nič hudega. Boš že zrastel,« ga je potolažil Janez. »Ti, Matija, pa ga nikar ne draži s tem. Ni še dolgo, ko si bil tudi ti tako majhen.« »Bodimo si spet dobri, velja? Podajmo si roke!« je skesano dejal Matija. »Prav, ti pa presekaj, Tinček, da bo bolj veljalo... Vesta, kaj sem bral v neki knjigi? Ce so si bratje dobri in trdno skupaj držijo, jih ne more nič na svetu premagati.« »Niti medved?« je vprašal Tinček. »Niti medved,« je pritrdil Janez. »In niti slon?« »Niti slon.« »Tako rad bi videl slona.« »V mestu je tudi cirkus, veš, kjer imajo slone. In kadar bova zaslužila z Janezkom že dosti denarja, bova prišla po tebe in te peljala v cirkus,« mu je obljubil Matija. Trije bra tjegredo po svetu F. J._3-- PRAVUICA »Tudi mamo?« je vprašal Tinček. »Tudi mamo, seveda, če bo hotela.« »Mogoče pa ne bo hotela, če se bo bala slonov,« je podvomil Tinček. »No, nas bo pa zunaj počakala. Ali pa doma,« je rekel Matija. »Kdaj torej greva, Matija?« je vprašal Janez. »Zdaj takoj, če hočeš.« Janez je pomislil. »Ne, takoj ne, ker bo kmalu noč. Jutri zjutraj, ko bo odšla mama h Korenjakovim. Vem, da bo jutri pomagala pri Korenjakovih, ker bodo imeli koline. Prejle je prišel povedat njihov hlapec.« »Kaj pa, če bi rajši počakala na Korenjakove koline?« je poželjivo predlagal Matija. »Kaj še. Kdaj se bova potem odpravila zdoma? Ko bo zapadel sneg?« je strogo vprašal Janez. »Takoj zdaj pripravim vse, kar beva vzela s seboj. Napravila si bova culici.« »In dobro ju morava skriti, da ju mama ne najde,« je rekel Matija. »Res je. Gotovo bi naju ne pustila v mesto, ker je tako daleč.« (Dalje) | ŠPORTNIPHKGLKD ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Verjetno bo IGNIS državni prvak V nedeljo so italijanske košarkarske ekipe odigrale 17. kolo državnega prvenstva prve lige. Mnogo pričakovanja je bilo za srečanje med vodilnima ekipama »Knorr« iz Bologne ter »Ignis« iz Vareseja. čeprav se je tekma odigrala v Bologni, so bili gostje močnejši ter odšli z igrišča kot zmagovalci. Gavagnin, Bufalini in Gatti so bili neizprosni ter so z lahkoto preigravali Pellanero in Lombardija; končni izid je bil 67:62 (37:34) za ekipo »Ignis«. Strokovnjaki menijo, da bo letos Ignis iz Vareseja osvojil častni nasldv državnega prvaka, saj je dosedaj izgubil samo eno tekmo, zmagal pa je šestnajstkrat. Dosegel je 1411 košev, prejel pa jih je 1182. Ignis je pred nekaj tedni izgubil srečanje z ekipo Livorno z izidom 79:85 (36:33). Najboljši iglavci moštva so: Gavagnin, Cescutti, Bufalini, Maggetti in Gatti. Ker je ekipa iz Vareseja premagala tako ekipo Simmenthal kot moštvo Knorr, ki sta bila najresnejša kandidata za častni naslov, so strokovnjaki mnenja, da bo prvenstvo gotovo osvojilo moštvo iz lombardskega mesta. Na drugem mestu najdemo vztrajno ekipo Knorr iz Bologne, ki je bila do zdaj le dvakrat poražena. Omenjena ekipa ima zelo čvrsto obrambo in tudi napad je učinkovit. Simmenthal se trenutno nahaja na tretjem mestu lestvice. Moštvo je že trikrat klonilo v zadnjem času. Izgubilo je tekmo z Livornom, Igni-som in Knorrom in s tem tudi upe, da si obdrži častni naslov. Moštvo Simmenthala je. zelo plodovito v napadu (doseglo je že 1587 košev), a obramba ni preveč čvrsta. Tem trem ekipam, ki predstavljajo jedro italijanske košarke, sledijo nasldenja moštva: Fonte Razno pecivo za velikonočne praznike SARKEU. 10 dkg surovega masla, 3 rumenjake, 15 dkg sladkorja, 40 dkg moke, 1 pecilni prašek, sol, 1/8 1 mleka, 5 dkg rozin, sneg iz 3 beljakov, maščobo in moko za pekač. .— Maslo penasto umešamo z rumenjaki in sladkorjem, prilijemo mleko in dodamo s pecilnim praškom pomešano moko, sol, rozine ter končno sneg. Šarkelj pečemo v dobro namazanem in z moko potresenem pekaču v srednie vroči pečici. PIŠKOTNA POGAČA. 2 jajci, ‘/4 kg sladkorja, sok in lupinica od pol limone, 38 dkg moke, (4 1 vode, 1 pecilni prašek, mast in moka za pekač, 15 dkg marmelade, sladkor za potresanje. — Presejanemu sladkorju pridenemo obe jajci, limonin sok in nastrgano lupinico, presejan pecilni prašek in presejano moko ter končno vodo. Zmes denemo v namazan in z moko potresen pekač za torte in jo pečemo v pečici. Pečeno in ohlajeno pogačo prerežemo vodoravno enkrat ali dvakrat, jo namažemo z marmelado, sestavimo in po vrhu potresemo s sladkorjem. JABOLČNA POGAČA. 30 dkg moke, 10 dkg surovega masla, 10 dkg sladkorja, 1 jajce, pol pecilnega praška, 1 kg jabolk, maščobo za pekač. — Najprej zdrobimo maslo v moko, ki smo ji prej pridali presejan pecilni prašek. Temu dodamo sladkor in jajce in vse skupaj ugnetemo. Testo razvaljamo in denemo na pekač tako, da ga ob straneh nekoliko zapognemo navzgor. Nato ga obložimo z olupljenimi in narezanimi jabolki, potresemo s sladkorjem in spečemo v srednje vroči pečici. SADNA POGAČA. 3 rumenjake, 15 dkg sladkorja, 4 žlice, mleka, 14 dkg moke, '/4 pecilnega praška, sneg iz 3 beljakov, 1 kg sadja, sladkor za potresanje, moka in mast za pekač. — Rumenjake umešamo s sladkorjem, da dobro narastejo, prilijemo mleko in dodamo s praškom pomešano moko, nazadnje primešamo še sneg. Testo vlijemo na namazan in pomokan pekač. Obložimo ga s poljubnim surovim sadjem in potresemo s sladkorjem .Pogačo spečemo. Pečeno zrežemo za rezine in potresemo s sladkorjem. Levissima, Biella in Livorno. Fonte. Levissima iz mesta Cantii je zelo nestanovitna (9 zmag in 7 porazov), Biella pa dela precejšnje preglavice vsem tekmovavcem. Livorno je zadnje čase dosegel zelo pomembne zmage: porazil je tako Simmenthala kot Ignisa. Tekmo s Knorrom pa je izgubil. V sredini so še ekipe: Stella Azzurra iz Rima, Algor iz Pesara, Fides Bologna, G.B.C. Lazio iz Rima, Parte.nopc iz Neaplja ter goriško moštvo Goriziana. Goriziana še vedno bori sredi najboljših ekip države in je dosedaj dosegla 6 zmag ter doživela 11 porazov. Na predzadnjem oziroma zadnjem mestu sta še Petrarca iz Padove ter ekipa D.D.M. Do konca prvenstva je še 9 kol in marsikaj se lahko spremeni v sredini lestvice. Oglejmo si tudi tekme druge lige italijanskega košarkarskega prvenstva, ki je razdeljeno v štiri skupine in ki se je v nedeljo tudi končalo. V »A« skupini je zmagala milanska ekipa Al-1’Onesta pred ekipo Ursus gomma, v »B« skupini pa je prvo mesto osvojila ekipa Reyer iz Benetk. Triestina se je uvrstila na tretje mesto, za moštvom iz Lignana. Tržaško moštvo Don Bosco pa je zadnje na lestvici. V »C« skupini je zmagal klub Alcisa, v »D« skupini pa moštvo Puteoli. Končalo se je tudi žensko prvenstvo prve lige in častni naslov je osvojil Fiat iz Torina, ki je dosegel 7 zmag in doživel samo en poraz. Točko manj pa ima ekipa Firte. Triestina je na petem mestu skupno z ekipama Portorico in Omsa. Izpadli sta moštvi Napoli in Autonomi. PISAN ČAJNI KOLAČ. Testo: 40 dkg moke, 20 dkg sladkorja, 4 cela jajca, žlica pecilnega praška, 4 dkg surovega masla, 2 žlici kakaa, 10 dkg zrezanih lešnikov ali orehov, 10 dkg rozin ali suho sadje, maščoba za pekač, 1 jajce za mazanje. — Iz moke, sladkorja, jajc, žlice pecilnega praška in surovega masla zmesimo testo, ki ga razdelimo na tri enake dele. Enemu delu primešamo kakao, drugemu zrezane lešnike ali orehe, tretjemu zbrane in oprane rozine ali narezano suho sadje. Vsak del posebej izoblikujemo z rokami. Iz vseh treh delov spletemo kito in jo denemo na pekač, jo pomažemo z jajcem in spečemo. Ohlajen kolač zrežemo na rezine. JABOLČNA PITA. Testo: 25 dkg surovega masla, 33 dkg bele moke, 10 dkg sladkorja, 1 jajce, 1 pecilni prašek. Nadev: od 1 do 134 kg jabolk, 15 dkg sladkorja, cimet, maščoba za pekač. — Testo pripravimo tako, da presejemo moko na desko, ji pridenemo sladkor in v to razdrobimo maslo, nato pridenemo še pecilni prašek in jajce ter vse skupaj hitro zgnetemo v gladko testo, ki ga denemo na hladno počivat. Potem ga razvaljamo v pravokotnik in obložimo po sredini z olupljenimi, na rezance zrezanimi jabolki. Nadev potresemo še s sladkorjem, zmešanim s cimetom, preganemo čezenj testo ob obeh strani. Iz odrezkov testa pa narežemo proge in druge poljubne oblike ter okrasimo z njim testo še po vrhu. Pito spečemo in pečeno zrežemo. ŠTRUCA S SKUTO. 50 dgk moke, 1 pecilni prašek, 15 dkg sladkorja, sol, 2 jajci, 2 žlici mleka, lupinica od pol limone, malo limoninega soka, 20 dkg margarine, 25 dkg skute, 15 dkg rozin, surovo maslo za mazanje, sladkor za potresanje. — Pe- nasto umešamo jajci, margarino, pretlačeno skuto in sladkor. Dodamo mleko, sol, limonino lupinico, sok, moko, presejano skupno s pecilnim praškom in rozine. Dobro pognetemo, naredimo štručko, jo položimo na pomazan pekač in pečemo približno 80 minul. Še toplo štručko namažemo s Stopljenim maslom in potresemo s sladkorjem. RAO/O TRST A • NEDELJA, 29. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenska zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Velikonočni čudež«, radijska zgodba, (Tončka Curk), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 Radijska novela — Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vstajenje« (odlomek iz romana); 18.20 Svetopisemski in verski motivi v sodobnem filmu (Sergij Vesel); 20.30 Iz slovenske folklore — Lclja Rehar: »Jezus je od smrti ustau, od njega bridke martre«. • PONEDELJEK, 30. marca, ob: 8.30 Prišla je pomlad — izbor veselih motivov (Saša Martelanc); 10.00 Pisanica, biser ljudske umetnosti (Jože Peterlin); 11.45 Orkester »Miramar«; 12.15 Iz slovenske folklore — Lelja Rehar: »Jezus je od smrti ustau, od njega bridke martre«; 16.00 »Vihar«, radijska drama, (France Bevk - Jože Peterlin), igrajo člani RO; 18.35 Godalni orkester Radia Trst; 19.00 Ptičji festival (Tone Penko); 20.30 Ambroise Thomas: »Mignon«, opera v treh dej. Približno ob 21.30 Opera, avtor in njegova doba (G. Demšar). • TOREK, 31. marca, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike (J. Tavčar in J. Peterlin); 21.50 Slovenski in•jugoslovanski solisti — pianist Leon Engelman. Karol Pahor: Pet skladb za klavir, Alojz Srebotnjak: Invenzione variata. • SREDA, 1. aprila, ob: 11.45 Naš jukc-box; 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Pol stoletja melodij; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.00 Pevsiki zbori Julij-skze krajine in Furlanije; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični konoert. Približno ob 21.45 Knjižne noovsti — Josip Tavčar: »Tommaso Lan-dolfi in njegov roman Rien vži«. • ČETRTEK, 2. aprila, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Po društvih in krožkih: »Slovenski fotoklub v Trstu« (S. Martelanc); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert; 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Valerija Glavič); 20.30 Parada orkestrov; 21.00 »Iz take smo snovi kot sanje« (Jože Javoršek: Antologija iz Shakespearovih del), izvedba SG v Trstu; 22.55 S »Festivala dveh svetov« v Spolelu 1963. • PETEK, 3. aprila, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s rnslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč . .. Venec pravljic, pripovedk in legend. »Začarana košuta« (Jurij Slama); 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 20.30 Gospodarstvo in delo (E. Vršajj; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Znanost in tehnika — Frank Fink: »Novi materiali za jutrišnji svet«. • SOBOTA, 4. aprila, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Podobe iz narave; 14.40 Pesmi za tercete; 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Ne- vesta s Korinja«, ljudska igra v petih dejanjih, (Fran Jaklič - Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — Viniko Beličič: »Lik agilnega župnika Paglavca«; 18.30 Jazz panorama; 19.15 Družinski obzornik; 21.00 Za smeh . in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 21.30 Vabilo na ples; 22.50 Sodobna simfonična glasba. TBPCTSKI KOEHPABČBK 29. marca, nedelja: Velika noč, Ciril 30. marca, ponedeljek: Vel. ponedeljek 31. marca, torek: Benjamin, Modest 1. aprila, sreda: Bogomila, Hugon 2. aprila, četrtek: Franc 3. aprila, petek: Žarko 4. aprila, sobota: Tzidor, Dorislav Izdaja Konzorcij Norega lista • Odgovorni urednik Drago I eglša > Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 ŽIENA EN BOM Vesele velikonočne želijo: TRGOVINA NA DROBNO IN NA DEBELO GOSTILNA Metše oslrouSka VSE ZA KMETOVALCE TRST, Trg. S. Giovanni, 1 - Tel. 35-019 Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik za vsa goriva. Popolne opreme za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (lnox) jekla, itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vse vrste električnih luči klasične in moderne oblike PRODAJA TUDI NA OBROKE s/Lndrej °0olfz< mr. ph. Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - ULICA TORREBIANCA, 21/11 Import - Export Telefon 31-315 ... -..j— vr L—«'J.- ■ - - -—. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA TRST - Ul. Ghega, 9 - Tel. 31-813 POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD « A U RO R A » TRST - Ul. Cicerone, 4 Telefon 29-243 ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE Milan Ambrožič TRST - Ul. Miramare, 29 • Tel. 29-322 Popolna oprema za električne kuhinje, lestenci in vse vrste električnih luči klasične in moderne oblike - Vsakovrstna popravila in naročila I_______________ KMETIJSKA ZADRUGA TRST, Ul. U. Foscolo, 1 - Tel. 94-386 mlekarna MARTELANC VIDA TRST - Ul. Miramare, 50 Tel. 29-345 vošči vsem cen j. odjemavcem vesele praznike pekarna MARIJ ZAFRED TRST - Čampo Belvedere, 2 - Tel. 23-148 TRST - Ulica S. Nicoln, 1 - Tel. 07-918 URARNA IN ZLATARNA D 1 - o 1 -111= UP M1K0LJ TRST - Čampo S. Giacomo, 3 - Tel. 95-881 Bogata izbira švicarskih ur in lično izdelane zlatnine TRST - Ul. Milano, 18 - Telef. 35-169 Krma za živino - Žita - Umetna gnojila -Žveplo - Modra galica - Poljedelski stroji Orodje - Vsakovrstna semena Zastopnik za Trst in Gorico svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice AGRIA i! S J m a c h Ml a a h S — m m a a s h bJD 98 fl k 08 * tiskarna graphis trst ulica st. IVunčiSkn 20 j Giacomo Vatovec Succ. TRST, Ul. Torrebianca, 19 - Tel. 23-587, 37-561 Izvaža darilne pošiljke - kolesa - motorna kolesa - gospodinjske predmete - radio-aparate, šivalne stroje - kolonialno blago ZALOGA TEPI H. PAPIRJA TATJANA PANJEK GODINA TRST - Ul. Mazzini, 7 Tel. 37-636 NAJLEPŠE CVETLICE DOBITE PRI « I V A N K I »» TRST - Ul. DeINstria, 19 - Tel. 95-052 DESTILACIJA ESENC J A N O V Š E K Tvrdka ustanovljena leta 1883 TRST - BARKOVLJE - Tel. 29-963 CVETLIČARNA MARIJA LIPOVEC TRST, Trg Vico, 7 - Tel. 41-511 CVETLIČARNA « S A V I N A » TRST - Ul. Istria, 10 - Tel. 55-590 KROJAČNICA LADO PREMRU TRST - Ul. Ginnastica 35*1 - Tel. 45-447 želi vsem klientom vesele praznike! ZALOGA VINA, LIKERJEV - UVOZ - IZVOZ TRST- Ul. Valdirivo, 3 - Tel. 28-926 želi svojim odjemalcem veselo veliko noč Trgovina kmetijskih strojev in orodja Marinac Vladislav Trst - Str. Vecchia dellTstria, 64 - Tel. 41-176 Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice, itd. — Poljedelski stroji in druge potrebščine vošči vsem odjemavcem veselo veliko noč Vesele velikonočne praznike želi vsem cenj. odjemavcem in prijateljem TRGOVINA JESTVIN Resinovič Franc TRST - Trg. sv. Frančiška, 8 - Tel. 36-809 It TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV EP ROJAN UEW Trg Tra i Rivi, 2 - Tel. 31-198 vošči vesele praznike ZNANI TAPETNIK PAHOR MARIJ TRST - Ulica S. Anastasio, 12 - Tel. 61-218 Sprejema vsakovrstna naročila in popravila MANUFAKTURNA TRGOVINA Franc Stojan Udovič TRST - Trg Ponterosso, 5 - Tel. 29-686 Piazzza vecchia, 2 Velika izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske, dežnih plaščev, kril t e r i t a I , dežnikov in volnenih odej po najnižjih cenah TRGOVINA SANITARNIH PREDMETOV MILAN ŠVAB-SOAVE TRST - Ul. S. Giusto, 16 ■ Tel. 93-609 ZNANO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE KANOBEL MEDARD TRST - Ul. Ippodromo 16 - Tel. 90-812 G O S L I N A NINI TRST - Ul. Valdirivo, 32 - Tel. 38-915 Vošči cenjenim gostom vesele velikonočne praznike Želite dobro hrano in pijačo? GOSTILNA «AL GAMBERO» (prj Raku) TRST - Ul. Udine, 37 - Tel. 24-938 Vam bo gotovo ustregla GOSTILNA MARCELLO TRST - Via Crispi, 33 - Telefon 50-289 URARNA IN ZLATARNA ALOJZ SOSIČ OPČINE - Narodna ulica, 44 - Tel. 221-641 TRGOVINA IN PEKARNA ZORA COK OPČINE, Narodna ulica, 61 Tel. 221-046 TRGOVINA JESTVIN Josip Škabar OPČINE, Narodna ulica, 42 Tel. 221-026 se vljudno priporoča svojim odjemalcem tu in onkraj meje TRGOVINA JESTVIN GKUBEN JOSIP DEVIN, 50 - Tel. 20-839 vošči vsem odjemavcem vesele velikonočne praznike I RIBARNICA PERTOT MARČELA Trst - Barkovlje - Ul. Perarolo, 2 - Tel. 28-415 želi vsem vesele praznike! MIRODILNICA Č E K E T TRST - Ul. Solitario Tel. 95-442 želi vsem odjemavcem vesele praznike! CALZOLERIA FIORENTINA TRST - Ul. Tarabocchia, 2 - Tel. 96-536 Ima v zalogi vse vrste čevljev in gumijastih copat za otroke, moške ip ženske VI ST A T R S T - Ul. Carducci, 15 - Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala GOSTILNA EMILIJA SOSIČ-VREMEC OPČINE - Narodna ulica, 65 Vesele velikonočne praznike URARNA IN ZLATARNA ANTON MALALAN VESELE PRAZNIKE TRGOVINA S ČEVLJI MARCEL MALALAN OPČINE - Proseška, 18 (Pri Cerkvi) Telefon 221-465 ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA CELESTIN DANEU - DANIELI OPČINE - Narodna ul., 77 Tel. 221-034 IMPORT-EXPORT Motorji in kolesa F. BRUNDULA OPČINE, Narodna ul., 118 Tel. 221-022 Kolesa «WANDER», «BIANCHI», «LEGNANO» TRGOVINA JESTVIN rffo|2 J šilile TRST - Str. Vecchia dell'lstria, 64 - Tel. 41-175 vsem svojim odjemavcem in prijateljem želi vesele velikonočne praznike Podjetje VLADO ŠVARA Elektromehanična delavnica za avtomobile in motocikle TRST - Ulica Giulia, 28 - Tel. 96-742 Avgust Ščuka TRGOVINA JESTVIN TRST - Ul. Commerciale, 94 - Tel. 35-030 Vesele praznike ZALOGA DRV IN PREMOGA ANTON FLORI D AN TRST - Ulica Ricci, 4 - Tel. 95-714 i GOSTILNA K O B O L (Jadran ) TRST - Via delTIndustria, 16 (Sv. Jakob) -Tel. 44-505 Vesele velikonočne praznike JESTVINE V I D A U BANI - Tel. 221-387 MLEKARNA D O L F I OPČINE - Narodna ul., 48 - Tel. 221274 želi cenj. klientom vesele praznike DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH z. z o. p. OPČINE- Alpinska ulica, 85 Telefon 221-054 Zaloga vsakovrstnega stavbnega materiala SPaneu Jifojzij OPČINE - Proseška ul., 13 - Tel. 221-044 TRGOVINA JESTVIN B R A V I N gostilna DEVIN Tel. 20-844 PEKARNA L E G I Š A SESLJAN, 41 Tel. 20-147 T,fiidofiik MegiSa MEDJA VAS Telefon 20-842 KDO bo nabra 1 največ točk? 5. Ugankarski natečaj ,NOVEGA LISTA* z nagradami Ker so ugankarji pokazali prejšnja lela veliko zanimanje za naše natečaje, smo z veseljem tudi letos razpisali naš že tradicionalni natečaj, peti po vrsti, z nagradami. Letošnje tekmovanje se bo omejilo na samo sedanjo številko in tekma ne bo trajala več tednov kot prejšnja leta. Kdo bo osvojil največ točk? Rešitve in izid bodo znani šete 16. aprila, ko jih bomo objavili v našem listu. Reševavce naprošamo, da nam pošljejo svoje rešitve najkasneje do II. aprila, in sicer na naslov: Uredništvo Novega lista (5. ugankarski natečaj), Trst, Casella postale 431. IZPOLNJEVAN K A (20 točk) G O ' | □ 1 |o. D -! 0! □I io !□ o| □ Ol : ID! , Drv druge debelejše navpičnice: I. kraljevina v u*ni Aziji, 2. strašna prikazen, 3. kraj, ki je zra-SL*I z Novo Gorico, 4. voda z ostanki hrane, 5. "'oški potomci, 6. vest. . Od prve debelejše navpičnice do konca lika: ‘gravec hazardne igre s kockami, 2. škotska »“^rska rodbina, ki je vladala tudi na Angle- . crn’ 3. prcbivavec pokrajine v Vietnamu, 4. ime ■ “Venskega slovničarja Kopitarja, 5. rojstni kraj ‘°na Zupančiča, 6. naš največji dramatik. Med debelejšima navpičnicama, na poljih s kro- •I 1» na poljih s kvadrati dobiš tri slovenska mesta. POIŠČI VSILJIVCA (10 ločk) Hruška — limona — breskev' 'ESEN1CE — ZAGREB — REKA tona — gram — ura trobenta — boben — piščalka pUSKA — TOP — LOK I JELEN - LISJAK - ZAJEC letalo — avto — helikopter °ANKAR — ŽUPANČIČ — NAZOR Mojca — andrej — alenka sB ^ vsakl od zgornjih trojic besed poišči eno, ki „1 v nečem bistveno loči od drugih dveh. Začet-v ® izločenih besed, brane po vrsti, dajo mesto Movenijl MAGIČNI KVADRAT (15 točk) _r JERA s. POTISK ANKA MENEK KARLI EKERT Zaloga goriva na drobno IN NA DEBELO VetriH Ivan UVOZ - IZVOZ GORICA, Ulica Lantieri 5 Tel. 25-27 llatalilka Itojigahtui GORICA - TRAVNIK Piazza Vlttoria PAPIRNICA KNJIGARNA DEVOCIAN ALI.IR Na drobno in debelo - Bogata Izbira GOSTILNA L E G I Š A CEROVLJE - Tel. 20-176 TRGOVINA JESTVIN ZDRAVKO KANTE Vodoravno in navpično: I. jurist, 2. mesna delikatesa, testenica, 3. samojedni stroj, 4. slabokrvnost, 5. najštevilnejši narod na svelu. ISKALNICA (5 točk) BRKONJA — SLOVENEC — KOZAREC — POSADKA — STORKUAC. V vsaki od zgornjih besed poišči po eno žival. Začetnice teh najdenih živali, brane po vrsti navzdol, dajo domačo žival. IZREK (10 točk) UMOR — SALAJ — EMU — OST - KVAR — JENA — MAZAČ — LOVEC — KAN — NEPAL — CELO — VEKA — ZAMORKA — LOJ. Prečrtaj v vsaki besedi pi> eivi črko, da bodo dale preostale neko misel. POSETNICE (15 ločk) PROSEK - Tel. 221-527 GOSTILNA DOLENC Prosek-Devinščina, 3 - Tel. 221-319 GOSTILNA IN MESNICA P E T A R O S BORŠT, 60 - Tel. 97 651 želi srečno veliko noč GOSTILNA U R D I H MAVHINJE, 23 - Tel. 20-153 želi veselo veliko noč vsem gostom in prijajo1 jem! Uganite njihove poklice. NOVE BESEDE (15 ločk) SIRČEK — REŽENJ — PLAMEN - SLAVKA — LOSICA — SKOPJE — ŠMARJA — ZVEZEK — STANJE — POLICA — VRETJE. Vsaki od zgoraj navedenih besed spremeni drugo črko, tako da dobiš nove besede znanega pomena. Potem preberi po vrsti navzdol nnve črke, da dobiš naslovnega junaka povesti Frana Levstika. PREMEŠAJ CRKF (10 ločk > T začel je jesti PIŠKO zraven vino pil na cks vendar se je izkazalo da ni piška, temveč keks. NAPREJ — NAZA.I (5 ločk) Sadna pijača, brana nazaj žvižga in poje, da je kaj. TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV MIRO FRANČEŠKIN NABREŽINA CENTER - Tel. 20-238 GOSTILNA KRIŽMAN VELIKI REPEN - Tel. 221-361 vošči prijateljem veselo veliko noč GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK - Telefon 22-51-02 TRGOVINA JESTVIN DANILO KOS MAČKOVLJE 25 - Tel. 97-620 vošči vsem odjemavcem in prijateljem JESTVINE JOSIP JERJAN DOLINA št. 69 Tel. 97-621 vošči cenjenim odjemalcem veselo veliko noč PODJETJE ČUK GORICA Trg Cavour, 9 Tel. 36-36 Corso Verdi, 54 Tel. 21-60 VINOAGRARIA VSE ZA NJIVO, TRTO, TRAVNIK, ZA HRAM, HLEV IN POLJE GORICA - Piazza Vlttoria, Travnik 4 Telefon 53-95 KMEČKA BANKA Ustanovljena leta 1909 GORICA - ULICA MORELLI, 14 Telefon štev. 22-06 13. Čeprav je imel Baree volčjo vzgojo, je postajal iz dneva v dan bolj podoben psu. Iz njegove temne dlake se je na prsih svetlikala bela zvezda in tudi desno uho je imel belo obrobljeno. Le dolg, košat rep in kratka, ravna ušesa so razodevala njegovo volčjo kri. Kadar se je dvignil in zravnal, je bil na las podoben vprežnemu psu. 14. Vendar je tudi njegova volčja kri velikokrat spregovorila' Mesečne noči so ga vabile z neznano silo. Komaj dva meseca mu je bilo, ko je v čudoviti poletni noči sedel na zadnji no gi in zatulil. To je bilo zavijanje pravega volka. Trenutek pozneje pa je Baree stekel h Kazanu in pomahal z repom, kakor da se opravičuje kot pravi pes. 15. Za ovinkom je ob potoku, ki je tekel v bližini votline, raslo staro, votlo drevo, ki mu je strela razklala vrh. Koliko krat je Baree med svojimi igrami slekel do starega drevesa in ga radovedno opazoval. Ni vedel, da bo stanovalka tega čudnega drevesa, stara velika snežna sova Oohoomisevva, kmalu posegla v njegovo življenje in ga spremenila. 16. Zgodilo se je itisto noč, ko je gozd s svojimi skrivnostmi Bareeja tako vabil, da je pozabil na votlino, na Sivo in n® Kazana. Previdno se je oddaljeval od doma in prestrezal v ušesa vabljive gozdne šume. Noge so mu zabrodile iz trav® na mehko preprogo mahu in smrekovih iglic. Kako prijetno je bilo neslišno stopati po žametnem gozdu! 17. In prav sredi vseh lepot in vabljivosti je Bareeja pričakovala pošast! Sova ni bila večja kot Baree, še za dve tretjini manjša je bala. Baree pa se je prestrašil. Zdelo se mu je, da ga pričakuje pošast, ki ima samo glavo in oči. Kaj takega še nikoli ni videl. Za minuto je obstal in napeto opazoval sovo, ki je vedno bolj sršila perje. 18. Borba je bila nenavadna, saj volkovi nikoli ne napadaj® sov, a bila je neizbežna. Sova je prva napadla. S kljunom J kot z žarečimi kleščami zagrabila nežni vršiček Bareejevetf nosu. Ob tem je tenko, presunljivo sikala. Baree je krat zalajal od bolečine, potem pa se je začel zvijati in premet® vati, da bi se rešil strašnih klešč na nosu. Po povesti 0. Gurwooda rise Miki Muster k j