284. številka Ljubljana, v soboto 12. decembra. XXIV. leto, 1891. Uhaja vsak dan mveeer, izimLi nedelje in praznike, ter velja po politi prejeman za avztro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden C l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. IU kr. Za pošiljanje na dom raCuoa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za. oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po H kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat liska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah it. 1:!. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Avstrija in Slovani. Uprašanje o federalističnem ustroju avstrijske države ni baš novo in se je razpravljalo o njom Že mnogo. V novejem času pisalo h<< je nekoliko manj o tem predmetu, o katerem bi bilo težko povedati kaj, kar bo že ni omenilo opetovano. Da je posebno slovanski narod v Avstriji največji prijatelj federalistično oblike, jo povsem naravno. Nobeden drug ne Čuti bolj teb zlih posledic dualizma, nego baš Slovani, ki so v jedni kakor v drugi državni polovici v hudi borbi z vladajočima narodoma, to je z nemškim in madjarskim. Federalistična obliku države de le dala bi tudi Slovanom samoupravo, storila bi jili deležne vseh pravic, za katere se morajo boriti danes nasproti dvema pri-vilegovanimu narodoma, katera hočeta izključno vladati v uvstro-ogerski državi. Da so vračamo danes na to uprašanje, nam daje povod Članek, ki ga je prijavil mladočeški poslanec Kramaf, v katerem pobija centralistične tendence iu toplo zagovarja federalizem ter dokazuje, kako potrebno je krepko, jasno in s o 1 i d a r i č n o postopanje vseh Slovanov v drŽavi. Nemška levica bode morda vender prišla slednjič do spoznanja, da centralistična oblika nikakor ne ugaja Avstriji. Seveda ni gotovo, da bi ta stranka pripoznala odkritosrčno, da je dolgo vrsto let težila po nemogočem eilju. Istina pa je, da Avstrija ne bode imela prej pravega notranjega miru, dokler se ne preustroji po federalističnem načelu. Sedanje poniževalno stanje, v katerem se nahajajo večinoma Slovani, ne more trajati dolgo. Mnogo se jim je že moralo dovoliti, akopram baš volilna pravica njihova postane mnogokrat iluzoričua vsled krivičnih volilnih redov. Slovani razvijali se bodo, kakor vsi diugi narodi in nihče ne bode jih mogel ovirati na tem potu. Poprijeli se bodo vsi politike Mladočebov, ker se bodo preverili, da je to jedino sredstvo, da dosežejo svoja prava. Dokler vsi slovanski narodi avstrijski ne bodo imeli poguma, da resno naspro-tujejo vsaki centralizujoči vladi, bode mogoč sistem Taan"«*ov. A v trenutku, ko bodo vsi Slovani priAli do Bpoznanjn svoje moči, postal bode tak sistem nemogoč. Zdi se nam — pravi Kramaf — da se povsod že kažejo ugodna znamenja. Na vsak način našel bode grof Taaffe mej Čehi najodločnejšo opozicijo. Časi Staročehov minuli so za vselej, kajti narod je uvide), kam ga je dovedla politika oportunizma in popustljivosti. Čehi so narod, ki ima bvojo zgodovino in ve, kaj so za Avstrijo. Pretrpeli so dosti zaradi svojih zmot in zaradi svoje geografičue lege, a zdaj nečejo biti več popustljivi, ker imajo vero v svojo bodočnost, kakor tudi v bodočnost Slovanov sploh. Moti kdor misli, da se bode mladočeško gibanje kmalu uletelo in da se narod povrne k oportunistični politiki Staročehov. Centralizatorične tendence vladajo zdaj prav močno, grof Taaffe dovedel je centralizem do vrhunca svoje moči. Centralizem je tako močen, da se skoro nikdo ne upa protestovati proti njemu. Jedini Čehi se ne boje Btoriti to odkrito, a malo po malo pridružili se jim bodo tudi drugi slovanski narodi, opozicija proti centralizaloričnim tendencam rastla bode vedno in položaj postajal bode vedno težavneji. Vsi, katerim je bolj pri srci blagor države uego pa oblika vlade, uprašati se bodo morali prav resuo, se li ne stvarja velika nevarnost za državo z opasno centi alizujočo politiko. Nič ne opravičuje centralizma — sklepa Kramaf — jedino le federalizem podaja mogočnost, da ostane država silna ter da pridobe svobodo tudi pojedini narodi. Če bode zmagal federalizem, bode to le na korist državi in narodom, kateri žive v njej. Državni zbor. Poslanska zbornica. Na Duuaji dno 10. decembra. Ob 10. uri v jutro otvoril je dr. Smolka sejo in dal besedo post. I3rzoradu. Govornik praša vlado, kaj je ukrenila glede podpore za poškodovane češke okraje. Žalostno se mu zdi, da namestništvo sile oe spozna, ter želi, da vlada hitro pomore dokler ni prepozno. Če 60.000 gld. da za dirke, bi za poljedelstvo pač lahko kaj več dala. Dirke so le v prid bogatašem, so8ebno Dunajskim, katerim pripadata \'s teh novcev. Ko je Falkenhavn razvil svoj agrarni program in govoril o oproščenji kmetov od mnogih doklad, mislil je govornik, da se bodo res kaj storilo za kmeto- valca. A kmalu na to izjavil je fin. minister, da rainisterski sovet o tem niti obravnaval ni. To ni prav. Kje so vladne gospodarske reforme ? Vse dosedanje delovanje obeh zbornic je neplodovito v gospodarskem, kakor v političnem oziru, in zato je prva skrb zastopnikov kmetskih občin, da se resno in možato pobrinijo za svoje volilce. Pob!. Morsev osveljuje veliko važnost avstrijskih kmetovalcev za obstanek drŽave. Ker pa se množi nevarnost konkurence ne le obrtnikom, marveč tudi poljedelcem in to od zunaj, je sedaj pač že zadnji čas, da se kaj ukrene v prid poljedelstvu Govornik popisuje žalostne razmere po živinskih semnjih in zaključuje svoj govor s pozivom, naj poljedelski minister zahteva večjih subvencij, kajti z malimi svetnim, kakor so mu danes na razpolaganje, mu ni možno storiti ničesar. Minister grof Falkenhavn odgovarja na tožbe o trtni uši, o ladjfl - in konjereji. Sosebno obrača pozornoBt na poslednjo, ki ima trojni namen, namreč: dajati potrebe moči za vsakovrstne potrebe, kjer se rabijo konji, nadalje preskrbeti s konji vojsko in konečno vzgojiti vrato konj, ki se morejo meriti tudi z inozemskimi. Čim boljši je konj, tem večja je njegova vrednost v vsakem obziru •, zgojiti io prirediti polnokrvne konje, bodi smoter pametne konjereje. Kar se pa tiče totalisatOrja, ne vidi se mu tako škodljiv, kakor navadna mala loterija. Pomisliti je zlasti, da zaostajamo za Ogrsko ia da po naši konji večinoma še preslabi za težja dela, kar se mora vsekako premeniti. Pob!. Salvndori govori o zakonu glede varovanja ptic in izvaja, da ptice po najnovejših poizvedbah nikakor ne uničujejo toliko žuželk, kakor se je mislilo. Škode, katere provzroče roparske ptice, so mnogo večje, nego one, katere napravijo ptičji lovci. Povprečno ugonobi vsaka ptica roparica do 1095 manjših ptic na leto. Ako bi se torej roparske ptiee pridno lovile, bi se vsekako storilo več v koi.st pomnoženju ptic, nego s prepovedjo lova. Sam Tridentiu polovi aa leto do 500.000 ptičev v vrednosti 30.000 gld. in se je v tirolskem deželnem zboru ttkleuila {»ostava, ki dopušča lov že dno 1. septembra. Posl. Ho m pes c b meni, da brez dirke ni možno prirediti polnokrvnili konj in se zahvali posl. LISTEK. Gallusova in Mozartova slavnost na Dunaji. Koncem novembra meseca jo Ambrozijevo društvo na Dunaji slavilo spomenico Gallusovo in Mozartovo v kat. resursi, pri kateri je imenovano društvo (v mešanem zboru) pelo več Bkladb imenovanih skladateljev. O GalluBU govoril je pri tej slavnosti naš rojak, gospod Josip Mantuani v nemškem jez ku govor, katerega prevod podamo svojim čitateljem. Velečastita gospoda! Dvanajstega julija tega leta bilo ju tristo let, odkar je preminul jeden največjih kontrapunktistov iu za nas Avstrijce najznamenitejši godbenik glanbeuo umetnosti. Bil je Jakob Gallus Porojen je bil leta 1550. na Kranjskem in kakor je sedaj verjetno v Ribnici na Dolenjskem. O njegovi nežni mladosti ne vemo ničesar, kar moremo povedati o njegovem šolanji, pridobimo le po sklepih. Na sigurnih tleh smo še-le z letom 1580. Od tedaj pa do leta 1585. bil je kapelnik škofa Olomuškega, kar je z listinami potrjeno. Od I. 158G. pa do Bvoje smrti je bil v Pragi kot kantor nrl sv. Ivanu na Bregu, tu je pa Živel bolj baveč se s kompozicijo nego z vodstvom cerkvenega zbora. To je ob kratkem kronologični očrt življenja njegovega. Opomnil sem že, da o prvi dobi njegove mladosti ničesar ne vemo, ako bi bilo tudi kaj zabeleženega, imelo bi značaj anekdote, torej za nas ni neobhodno potrebno. Znamenitejše pa io uprašanje, kje in kako se je šolal. Smatrali so Gallusa in ga smatrajo še dandanes učencem benečanske šole, češ, ker v obče uporablja pri svojih glasbotvorih razdeljene kore, nazivano „ćori spezzati". Ti zbori dele glasovito tvarino na več delov ; ali da porubim i/gled: osmeroglasni glaRbotvor razdeli se v dva čveteroglasna zbora; vsak zbor ima svojelastno polno harmonijo, kreta se iu nastopa sam in napravlja tudi učinke po tem, kakor bo glasovi razdeljeni; le sem in tja zvežeta se oba zbora v jeduotnem, polifonnem stavku. Res je, da je ta način komponovanje znak benečanske šole, res je tudi, da ga Gallus kaj rad uporablja pri svojih delih, a pravilo mu ni. Vsaj tolikokrat, gotovo še večkrat kot ,cori spezzati" nastopa pri Gallusu jednoten polifon stavek. Nad to nedostaje glasbotvorom našega mojstra onih kriterijev benečauske šole, namreč liromatike nekaterih glasov. O tem mi bode še pozneje spregovoriti. A tudi vuanje razmere so zoper navedeno trditev. Gallus ni bil sam nikdar v Benetkah; to vemo iz predgovorov njegovih del. Na Kranjskem, Doljnem Avstrijskem, Moravskera, Češkem in v Šle-ziji, kjer je Gallus živel, kakor lahko dokažemo, ni bilo za časa njegovega šolanja nobenega zastopnika benečanske šole. Prvi šel je Ilasler v Benetke učit so k Andreju Gabrijeliju, a še-lo leta 1584., torej pozneje, nego je Gallus razdeljene zbore že porabil bil pri svojih mašah, o katerih bodemo kmalu spregovorili. Gallus omikal so je sam, in sicer po duhovskih domih. Da se je delj časa mudil pri Cistercijeazih v Zwettlu, pri Premonstratih v Btucku in Zabrdovicah, je dokazano. Mi bi ga imenovali autodidakta. V teh duhovskih hišah bil je najprej pevec kot deček, potem kot odiaščon tako dolgo, da je stopil kot mojster svoje umetnijo na čelu pevskemu zboru Morsev-ju za njegovo prizadevanje o uredbi konjskih semnjev na Dunaji. Obravnava se na to prekine. Posl. Pleuer predlaga izvolitev odseka 36 članov za posvetovanje o trgovinskih pogodbah. Posl. Luegfer 'nasvetuje, da v zadevi trgovinskih pogodeb izvoljeni odsek povpraša vse kup-čijske in obrtne zbornice za njihovo mnenje o teh pogodbah. Minister Bacquehem opominja, da stopijo pogodbe s 1. februvarjem v moč in da se bo obravnavanje tudi v drugih parlamentih skrajšalo. Plenerjev predlog se vsprejrae in se zbornica ob 41 a popoludne zatvori. Gospodska zbornica. Na Dunaji 10. decembra. Tekom dveh mesecev, v kateri dobi se je poBlaniška zbornica sešla 35 krst, ponudila se je gospodski zbornici včeraj stoprav tretjič priložnost, obravnavati o nekaterih malenkostnih zadevah. A še tedaj, kadar je seja določena, in že zdavna napovedana, poseti jo komaj četrtina vseh članov. Obravnave seveda kažejo vedno isto lice, v debati o marsikaterem predlogu oglasita se jedva po dva govornika, časih pa celo nikdo. Ob 128/4 ori opoludne* otvoril je predsednik grof TrauttmannBdorf o navzočnosti 54 članov sejo, naznanil smrt nadvojvode Henrika in soproge njegove ter si izprosil dovoljenja, izreči nadvojvodi Hajnerju sožalje zbornice. Na dnevnem redu bilo je drugo čitanje zakona o regi8trovanih pomožnih blagajnah. Poročevalec Sochor predložil je poročilo, katero je sestavil po nalogu v to izbranega posebnega odseka gospodske zbornice. Poročilo razlikuje se nekoliko od onega poslaniške zbornice in predlaga dodatek k § 4, 27 in 44. ter nasvetuje mej §§ 35 in 36, nov odstanek, v katerem se določa, da eme deželna vlada po potrebi odvzeti pomožnim blagajnam dovoljenje, dajati podpore članom, kakor tudi pobirati denar za posebne namene. V generalni debati povzame besedo grof Bel-credi in naglasa zadoščenje svoje, da seje u siv a vila nova, takim zavodom doslej nepoznana vrsta članov, namreč vrsta podpornih članov. To je velik napredek, zakaj vsled tega dobile bodo blagajuice takih članov, kateri ne bodo nikdar zahtevali podpore, pač pa naii,i materijelno in duševno podpirali uovo to institucijo. Predlagani zakon ima v prvi vrsti namen, podpirati lake člane, kateri so v kaki stiski, jeli bo to zgodi potom zavarovanja ali milodara to je zgol formalno uprašanje. Zakon utegne postati izborno sredstvo za zjednačenje socijalnih razlik, kakor zakon o delavBkili stanovanjih iu Želeti je, da hi se oba zakona čim prej dejauski izvršila. Glede nekaterih malenkosti) stavil bode govornik konkretne predloge v specijalni debati. V specijalui obravnavi omenil je najprej Iuama Sternegg, da naj bi se določilu o razpuščenji blagajne dostavila opomba, da »mu vlada razpustiti z vezo stoprav tedaj, ako se občni zbor upira sklepu nadzorstva, katero zahteva od občnega zbora, da razveljavi kakšen sklep, kateri je nevaren obstanku in uspešnemu delovanju blagajnice. Grof Bel čred i priti j a predgovorniku in predlaga, da se dotična točka premeni tako, stolice Olomušku. Sedaj pa nastane drugo uprašanje, kako da je mogel Gallus dospeti pri teh razmerah do vrhunca omike v svoji umetniji? Odgovor: proučil je dela inih mojstrov. Zajemal je svojo vedo iz del vseh znamenitih mojstrov svoje dobe: Nizozemcev, Italijanov, Francozov, Nemcev — znabiti tudi Angležev in Spancev. Sad teh studij položil je v svoje glasbotvore, izpopolnene po obliki in po vsebini. Priča temu bo zadače nekaterih njegovih del in njegov zapuščinski inventar. A Gallus pri tem ni ob«tal, kar se je naučil od inih, temveč postopa samostalno, reformatorično. Tu moramo, da ga ložje razumemo, ogledati si njegovi dve prvi tiskani deli. To so njegove mej leti 1575- 1579 kompouovaue, 1. 1580 tiskane maše, (ali prav za prav le izbor maš, kajti tiskanih je le IG) iu njegov „Opus Musicum", tiskan v letih 1586. do 1590. Pri mašah ga vidimo še na konservativnih tleh — a ,Opui Musicum" kaže nam jga drugače. To je zbirka 475 motetov, ali da rabim moderni izraz, ulog za vse cerkveno leto. (Konec prdi.) da se društvo razpusti stoprav po preteklih treh, oziroma šestih tednih po pozivu nadzorstva, da je odstraniti določbo, ki se ne strinja s smotrom blagajne, oziroma s predloženo postavo ali statutom dotičnoga društva. Vladni zastopnik Sagasser meni, da nasvet ni dober, ker posna vsak dmštvenik ves'smoter blagajne in pozna pravila društva, tako, da je vsak odlog poziva nadzorstvenega pač nepotreben in krati prostost oblastev. Grof Bel čred i pravi, da njegov nesvet ne krati oblastvom nikako prostosti, a da, kar se tiče premora, hoče nasvet od treh tednov skrajšati na 14 dni j. Poročevalec Sochor podpira nasvet Belcre-dijev in zakon se vsprejme brez nadaljne debate. Zbornica voli Se konečno 15 članov v železnic ni odsek in potem se seja ob 2 Vi uri popolud-nem zatvori. Govor poslanca dr. Gregorčiča v 79. seji državnega zbora dne 4. decembra 1891. (Daljo.) Opozarjal bi nadalje Se na to, da na 29 kilometrov dolgi progi St. Lucija—Cerkno ni ne jedne poHtajice, dočim se je na progi Tomin—Grahovo v Baski dolini, katera proga je samo 24 kilometrov dolga, ustanovila poBtajica Podmelec. Takšna po-stajica potrebna je tudi na prvoimenovani progi, kajti ako tudi dolina ta nima gostega stanovništva, je vander na St. Viški gori in na nje obronkih proti Idrijski dolini mnogoštevilno delavno in inteligentno stanovništvo — kakor sploh po vsem To-minskem — katero zasluži, sodeč po davkih, koje plačuje in po duševnih svojstvib, koje je dičijo, da pride v ožjo dotiko in zvezo s pošto, posredovalko kulture in duševnega napredka. Visoki vladi se bode ozirati na to uprašanje, kajti ondotne občine predložile so v tfin oziru posebno prošnjo. Glede kraja na državni cesti po Idrijski dolini, kjer bi bilo najprimerneje narediti novo po8tajico, ne bodem usiljeval visoki vladi svojih nasvetov, izrekam pa subjektivno prepričanje, da bi bil v to svrho primeren kraj Slap, ki je središče trgovini visoko razvite obrti 8 tkaninami in leži prav blizu poštne ceate. Od tod mogla bi bo poštua zveza popolniti tako, da bi hodil pošten sel na pošto na Št. Viško goro, kjer bi se dala ustanoviti pošta. Priporočam to zadevo blagohotnemu uvaže-vanju visoke vlade. Sedaj preidem na Kras. Visokočislanim gospodom je znano, da zavirajo poštne in brzojavne zveze na Krasu zlasti južni vetrovi in snežni zameti, in sicer tako, da prekinejo te zveze časih kar za več dnij. Pri taki priliki mogla se je pred nekaterimi leti vzdržati brzojavna zveza Dunaj—Trst samo preko Predela in Gorice, poštna zveza preko Po-stojine, Vipave, Gorice in to s poštnimi vozmi. Sreča, da je bilo to sploh mogoče, kajti pogostoma se primeri, da celo poStno zvezo po Vipavski dolini moti burja, razsajajoča na nekaterih krajih posebno silno. Zalo opozVjam Njega ekBcelenco gospoda trgovinskega ministra na cesto, katera bi mogla služiti za rezervno poštno cesto, ker je po njej burja jako neznatna. V mislih imam 30 kilometrov dolgo konkurenčno cesto iz Gorice v Itifenberg in nje kakih 8 kilometrov dolgo stransko progo po braniški dolini do Ruške konkurenčne ceste, katera se mej Vipavo in Št. Vidom na Kranjskem zvezo z državno cesto. OrografiČne razmere v teh krajih so uzrok, da na imenovani progi ne divja burja s toliko močjo, kakor v sosedni Vipavski dolini in vsled tega je tu mogoče z vojaštvom operirati celo tedaj, ako je to na paralelno tekoči državni cesti vsled attno-sferičnih revolucij nemogoče. Imenovana rezervna poštna cesta ima samo jeden ali jako čuten nedostatek ; v Braniški dolini ni povsem izgotovljeua. Razni uzroki so zakrivili, da to nadaljevanje ni uvrščeno mej konkurenčne ceste na Goriškem. Izdelana je ua troske zasebnikov in mejnih občin s pomočjo doneskov, mej katerimi je omeniti donesek Nj. Velečanstva cesarja in lioneska države in dežele. V tem vinskem okraji pa so bile nekatere letine slabe, nastala je filoksera in ostanek pobila je preteklo leto izredno huda toča, tako da dela ni mogoče nadaljevati. Prosim torej Nj. ekscelenco gospoda trgovinskega ministra, da v interesu svojega resorta izvoli pri ministerstvu notranjih zadev pri- poročiti to progo za primerno pomoč. Strategično važnost te ceste pripoznali so vojaški krogi, poštno pomembo pa sem razložil jaz. Prosim, da se potom poizvedb poizve, je li je vse tako. Ker govorim baš o poštnih cestah, {bodi mi dovoljeno omeniti, da je poštna cesta iz Vipave v Gorico," zlasti pri Ajdovščini pod Lokavcem v veliki nevarnosti In to ne samo vsled burje, nego tudi vsled hudournikov, imenovana Grojšeka in Lokav-Ščeka, ki po močnem dežju dovažata ogromno mnogo peska in gramoza na cesto. Ako ostane vse tako, kakor je sedaj, utegnilo bi se primeriti, da bi c. kr. pošta no mogla voziti niti po Vipavski, niti po' Braniški dolini, ker slednja še ni dogotovljena, prva bi pa mogla biti poruSena, kar bi za isti okraj pomenilo toliko, kakor da ni nikake poštne zveze. Dovoljeno mi bodi torej, da opozorim na te hudournike gospoda poljedelskega ministra in da priporočam hitro pomoč, kajti hudournika nista samo cesti, ampak tudi travnikom in njivam nevarna. ,Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. decembra. Državni »hov. Pri razpravi o proračunu poljedelskega roini-sterstva stani je mladočeški poslanec dr. Brzorad predlog, da je brisati iz proračuna predlagano vsoto 60 000 gld. za nagrade pri dirkah. To jo gotovo izboren in jako umesten predlog, kajti ves svet je do dobrega prepričan, da Dunajske dirke niso drugega nego zgol in jedino zabave za aristokrate in prilika za manipulante pri totalizatCrju. Žal, da ni upanja, da bi zbornica vsprejela predlog dr. Brzo-rada, kajti, kakor vse kaže, glasovali bodo zanj samo Mladočehi, nemški nacijonalci in protisemiti, dočim bodo veliki klubi glasovali za predlog vlade. Nemška levica,v strahu za svojo popularnost, predlagala bode, da je ustaviti samo 20 000 gld. za Dunajske dirke, 40 000 gld. pa da je razdeliti mej konjerejo pospešujoča društva v posamnih kronovinah. Četfki trgovci. Gremij Praških trgovcev bil je doslej vedno v rokah Nemcev oziroma zidov. Te dni vršil se je poseben shod čeških članov tega gremija in naglasilo se je, da je nekdanji krščanski in jedino trgovskim interesom služeči gremij postal sedaj torišče Židov. Predlog, da naj vsi češki trgovci izstopijo iz gremija in si ustanovo svoj lastni gremij, se je vsprejel jednoglasno in volil se je poseben odsek, kateremu je nalog, storiti potrebno korake pri vladi in pri trgovinski zbornici. Oger&ki zbornici predložil je nove trgovinske pogodbe minister Baron in jim dodal velezammivo poročilo, v katerem naglasa zlasti to, da, ako nove pogodbe tudi ne bodo izpolnile vse nade vanje stavljene, bodo ven-der za deželo velikanske koristi, kajti ustvarile bodo stabilnost, ki je posebno v trgovini nujna in važna potreba. Revizija carinsko pogodbe z Nemčijo imela je že jako ugodnih posledic, kajti leta 1889. se je iz Avstro-Ogerske, v primeri z letom 1884. izvozilo blaga za 120 milijonov več, dočim je Nemčija upeljala v nas le za 4 milijone več blaga. Te ugodne številke veljajo pa samo za agrarno Ogersko, ne pa za nas. V nanje države. francoska vlada prebila je te dui v senatu generalno skušnjo o cerkveni debati, katera se bode v petek začela v poslanski zbornici. Na neko interpelacijo senatorja Dideja, ki je zahteval od vlade, da naj izvršuje svoje pravice, da bo bode duhovščina udala zakonom in naredbam, prešla je zbornica na dnevni red, kakor ga je zahtevalo ministerstvo, in sicer s 211 proti 57 glasom. — Vladi je ta izraz zaupanja jako velika moralna podpora, kajti vzlic temu, da postopa popustno, a veuder odločno proti izvestnim agitacijam dubovuištva, vender ne mara pripoznati ločitve cerkve in države. Nemški socijalisti. V taboru nemških socijalistov nastal je razpor, ki utegne postati upasen za vso stranko. Vodje socijalistov, državni poslanci in njih novinarski pomočniki se sicer na vso moč trudijo, da bi pred narodom očrniti tiste nezavisne socijaliste, kateri hočejo ohraniti socijalizmu revolucionarni značaj. A tudi nezavisni socijalisti ne čakajo mirno, kaj se bode zgodilo z njimi, nego agitujejo vstrajno in dosledno ter bodo, kadar pride zopet do volitve, delali Bebelovi Btranlci velike zapreke. Kineski ustanek se vedno bolj in bolj razširja. Angleški listi, kateri dobivajo najtočnejša poročila, poročajo, da bo v boju pri Tieu-tsiu-u godile se take stvari, da je groza. Obe stranki bojevnikov sta se z neusmiljeno srditostjo borili in pobijali so se tudi ranjenci. Ustanek B^T~ Dalje v prilogi. "^Hl ae vse bolj razširja, vzlic temu, da je kineška vlada vse svoje moči zastavila, da ga uduši. V ustanek su zapleteni tudi mnogi uradniki, a posebno senzacijo vzbuja to, da je angleški misijonar Parker kar nanadoma izginil s svojega bivališča. Dopisi. Iz Celovca 11. decembra. [Izv. dop.] Znana debata v državnem zboru o ljudskih šolah na Koroškem, potem 33 prošenj za slovensko šolo iz raznih občin slovenskega dela naše dežele in pred vsem naša slovenska deputacija, ki se je konec preteklega meseca predstavila naučnemu ministru na Dunaju, vse to razburilo je neizmerno živce našim Nemcem, ki v poslednjem čusu neznansko kruto postopajo zoper vsakega, kdor se slepo ne klanja njihovim zahtevam in kdor jim ne privošči takega miru, kakoršnega si želijo, namreč da bi se Slovenci njim brezpogojno udali iu da bi nad njimi gospodovali le oni sami. Tak mir si želijo na'i nasprotniki, a to so brumue želje, katere doseči se jim ne bode več posrečilo. Gasi vednega hlapce vanja Slovencev so minuli! Tudi mi postajamo faktor v državi, s katerim bode treba računati prej ali slej tudi našim najkrutejšim zatiralcem. Občinske volitve, katere He ravnokar vršijo po Koroškem, so našim nasprotnikom pač do cela glave zmedle. Ne morejo si misliti t" nastope v slovenskih rokah, ker dobro vedo, kolikega pomena je to, so li oui v občini gospodarji ali ue. Po hudi borbi zmagala je naša stranka v Kotmari ves i v dveh razredih; naših odbornikov je osem, nasprotnih štiri. Volitev vršila se je po-vsem pravilno in naši zmagali so le z večino štirih in šest glasov, ker je skoro iz samih nasprotnikov sestavljena volilna komisija vse storila, da bi zrna* gala, in če tudi je več veljavnih glasov naši stranki odbila, vendev je propadla. Razljuteni nad tem izidom, uložili so baje nasprotniki pritožbo zoper volitev in prav radovedni smo, kake uzroke da so navedli v to. V Li bučah, kjor so naši navzlic hudemu pritisku Pliber&kih nemčurjev vpričo C. kr. vinilnega komisarja postavno zmagali v dveh razredih ter si po dolgoletni borbi prisvojili večino v občinskem odboru, so nasprotniki tudi brez vsakega uzroka uložili protest ter zahtevajo, naj se volitev ovrže in na novo razpiše, ker so oni propadli. Na Žihpoljah so naši propadli, ker so bili premalo oprezni in so nasprotniki le s par glasovi večine zmagali, ko so sami delali si razna pooblastila ter kar na svojo roko podpisovali tuja imena iu s takimi pooblastili so potem volili ter si zmago prisleparili. Naši pa so uložili proti tako goljufivemu postopanju pritožbo in vsa ta zadeva nahaja se tedaj baje v rokah c. kr. državnega pravilnika. V Št. Jakobu v Rožni dolini, kjer je bil neznanski pritisk od nemčurske strani in so hoteli nasprotniki po vsi sili dobiti to občino v svojo last, da hi bili na ta način ves 13letni trud te občine za slovensko šolo z jednim hipom pokopali, zmagala je dne 9. t. m. naša struuka sijajno v vseh treh razredih. Borba bila je huda, volilcev pa toliko, kukor še nikdar poprej. Ves trud RožeŠkih grajščinskib uradnikov, v prvi vrsti znanega Sinička, in Beljaških mogotcev bil je zastonj. Št. Jakobčani so tudi to pot, kakor doslej zinirom, pokazali, da se povsem zavedajo svojih pravic iu no bodo prenehali korakati tudi v prihodnje po tem potu, katerega ho nastopili. Slava jim! V Svetini vosi, kjer uzorno županuje že več let g. Štih v populno zadovoljnost svojih so-obCanov in kjer doslej nasprotne stranke niti bilo ni in je tudi v resnici še sedaj ni, uprizoril je vodja grof Eggerjeve fužine (Tobeitz) na Bistrici pravi divji lov nanj in se je morala vsled tega že drugič volitev odložiti, in sedaj sicer na ukaz c. kr. okr. glavarstva v Celovcu na nedoločen čas. Na vsak način ga hoče Tobeitz spraviti s pota — in to najbržeje na migljaj iz Celovca. Poznamo sel To pa vse le zaradi tega, ker se je kot odposlanec pridružil deputaciji, ki se je podala do ministrov na Dunaj. Vsak, kdor ima le kaj zaslužka pri fužini na Bistrici in ima volilno pravico, moral se je zavezati, da bode volil po njegovi volji, drugače se mu bode v 24. urah brez usmiljenja odpovedala služba. S takim nezaslišanim pritiskom hote vreči Tobeitz in njegovi uradniki za občino zaslužnega g. Štiha le zaradi tega, da bi potem Ghon na Dunaju lehko s prstom kazal na ta slučaj in bi motil javno mnenje s tem, da bo ljudttvo ne strinja s Štihom v zadevi naših pravičnih tirjatev in ga je zaradi tega na tak način strmoglavilo, ker je zgubil zaupanje, katero je prej užival. Na Bistrici in v Svečah, kjer stoluje gorenji paša Tobeitz, ao naši po neizmerno hudi borbi zmagali s Beumimi odborniki; nasprotniki s pomočjo fužinskih uradnikov in tamošnjih učiteljev pa s petimi pristaši. Pritisk bil je nezaslišan, zaradi tega pa toliko bolj slavna zmaga. Bodi nam pa le dovoljeno uprašati, ali je tako postopanje, kakeršno je v navadi pri vodji Tobeitzu. postavno? Ali je to prosta volitev, kakor jo veleva postava? Čakati hočemo le še na .izid občinske volitve v Svetni vesi, put i m pa bomo v tej zadevi govorili kategorično — ako treba prod soduijo. Tudi po drugih krajih slovenske Koroške se nafti dobro držijo in upamo, da se bodo povsod, kjer j« kaj upanja do zmage, podali Slovenci z Uspehom v boj ter s: puborili sedaj za nas najvažnejše postojanko — občine — v svojo last, da ne bodo nad njimi gospodovali nasprotniki, ošabni Nemci. Zatorej le pogumno na delo in ne udajrao se! Zmagamo lahko povsod, ako smo pametni in se ne damo preslepiti po sladkih besedah nasprotnikov naših. — Nenavadni užitek napravil nam je včeraj zvečer g. Alojzij Lavrenčič Is Postoj ine a svojim is vrstnim igranjem na eitrnh. Na poti v zlato slovansko Prago, mudil se je čez u< o tudi v našem ponemčenem Celovcu, in ker mu slavna naša vlada ni dovolila koncertovati po Koroškem, povabili smo ga v svojo klubovo sobo k „Sundvvii thu", kjer nam je v privatni družbi zaigral prav ljubko in krasno nekaj komudov tako izvrstno in inojstersko, da ga ne moremo dovol) prehvaliti iu mu le želimo obilo UBpeba na daljnem njegovem potovanju. Vest, ki ste jo prinesli v včerajšnji Številki Vašega cenjenngu lista, da se namerava pri nas v Celovcu v kratkem naseliti jeden izmej gospodov odvetuikov iz Celja, nas je veselo iznenadila in si iz vsega srca želimo, da bi .se tudi prav kmalu obistinila. Slovenskega odvetnika, ki bode z nami delil veselje in žalost, tu živo potrebujemo, in preverjen naj bode, da bode našel tukaj na naši strani obilo odkritosrčnih prijateljev, ki inu bodo šli posebno s početka v vseh zadevah prav radi na roko. Tudi klijeutov si bode lehko pridobil, posebno ako jim bode ceno postregel. Pred vsem pa bode moral biti energičen in neustrušljiv, pa tudi neupogljiv v svojem slovenskem prepričanji Zatorej : dobro došel! Prešernova slavnost akademičnega društva „Triglav"-a v Gradci. Slovenec, živeč sredi tujega in sovražnega naroda, kaj rad hrepeni po domaČem ognjišči, krog katerega ne zbirajo brate po duhu in jeziku, hrepeni po delu za Svetu narodno stvar, kajti v spominu so mu ki a m duovi, ki jih je preživel na domačih tleh in navdaja ga jeklena volja, svojemu narodu tudi na tujem priboriti spoštovanje, katerega mu ne more odreči, kdor ga pozna. To hrepenenje in ta jeklena volja vodila je našo prednike, ki bo za slovenske velikošolce v Gradci ustanovili ukademično društvo „Triglav". Mnogo je ud onega imenitnega dne preteklo let, marsikaterega naših ustauovnikov iu članov spoštuje narod slovenski kot mnogozasluženega delavca na širnem domačem polji, marsikaterega že krije lahna zemljica — „Triglav" pa je rasel, cvetel, se ukrepi I in danes ga narod s ponosom imenuje zavetišče svojih sinov. In res, zavetišče je v besede najširšem pomenu. V njem se zbira slovenska akademična mladež, da se z resno besedo naudušuje za nuroduo stvar in da v veselem sogluBji goji vode, glasbe in umetnost. Širno in vsestransko je delovanje „Tri-glav*a", dokaz temu sosebuo dve redno se ponavljajoči priliki, slovesni izleti na domača tla in Prešernova slavnost. Nekaj let Že slavi „Triglav" spomin prvaka pesnika, praznuje ga javno in sijajno, v ueovrgljiv dokaz, da je Slovenec ponosen na svoje imenitne može, ponoBen na svoj narod in jezik, in da mu je na razpolaganje dovelj močij storiti to na lep način. Ravnokar smo zopet završili Prešernovo slavnost, ki je v marsikaterem oziru nudkriljevala svoje prednice. Povabili smo nanjo vse v Gradci živečo Slovence, saj jih je toliko, samo da žive mirno, tiho iu se ne udeležujejo javnega življenja. Odzvali pa so se našemu pozivu vsi in tako smo bili svoji mej svojimi in za trenotja smo pozabili, da smo na tujih tleh. A ne samo slovenska — vseslovanska bila je Prešernova slavnost. Slovanska akademična društva Graška posetila so jo polnoštevilno, razveo tega pa so nam Hrvati, Srbi, Čehi, Bolgari in Poljaki naznanili muogo odličnih rodbin, ki so a veseljem prišle na našo Prešernovo slavnost. Tako je slovanski svet zastopalo dokaj odličnih mož in žen, marsikatero krasno dekle. In še v nekem oziru je, kakor smelo trdim, letošnja Prešernova slavnost natlkriljevala prejšnje. „Triglav" si jo s častnim postopanjem že davno priboril spoštovanje nemških akademičnih krogov, ki so ga nekdaj prezirali, a da si tudi pridobi ugleda v izvan akademičnih krogih, povabili smo na Prešernovo slavnost dokaj odličnih nemških rodbin. Tako dokazali smo jim na uajpoštenejši način, da narod slovenski je narod vrl iu čil, da se mu gode velike krivico po ouih, ki ga ne poznujo. Čuli smo iz ust marsikaterega Nemca bvalilne besede, brali smo na obrazih začudenje iu veliko priznanje na krasni slavnosti. Dobili smo na časten način ugleda pri narodu, ki ima, zaslepljen iu varan po strastnih naših nasprotuikih, v svojih listih stulne rubrike, ki grdijo uaš rod. To našo počeuja-nje ve ceniti on, ki pozua tukajšnje razmere — vbuj gre priznanje iu hv>da, ki smo jo želi mi, posredno celemu narodu. Tako budemo lepim in mirnim potom razruš'li ovire, ki s ! stavljaju našemu 8ocijaluemu Življenju. Toliko občinstvu smo tedaj povabili na našo slavnost in res, ob llt9, uri zvečer bile so velike Anine dvorane pri Danielu, v katerih ima nad COO ljudij prostora, prenapolnjene* S ponosem in veseljem pozdravili Brno v naši sredi goBp. prof. dr. Kreka, g. prof. Hubada, g. prof. Turkuša, g. prof. Hauptinana, majorja gosp. Kome Is pl. Sočebraua, slavnega skladatelja gosp. dr. B. Ipavca. kornega vojaškega župnika, gosj> inonstguora Tornše-ta, korporativno zastopana akademična društvu „Hrvatska", „Stražilovo", „Ognisko", zastopnike Čehov in Bolgarov in zastopnika bratskega rudarskega društva „ Prokop a" iz Ljubna, ki je na našo slavnost odposlalo dva člana, Čeha in Slovenca. Občudovali smo nadalje krasen venec gOSpej in gospodičin, videli smo mnogo častnikov, kratko, rečeno, posetilo nas je odlično in elegantno občinstvo. I Daljo prib.) Domače stvari. — (Prva Ljubljanska podru ž niča družbe sv. Cirila in Metoda.) Na prošnjo načelništvu opozarjamo še jedenkrat na jutršnji občni zbor te podružnice, kateri bode ob 11. uri dopoludne v steklenem salonu či talui ti nem in ne v pevski sobi, kakor je bilo v prvem naznanilu povedano. — (P ronioci j a.) Danea bil je na Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem prava g. Vladimir Foerster, sin vrlega glasbenika gOSp. Ant. Foer-s terja. Časti tamu! — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo Še jedenkrat na jutrajšnjo slovensko predstavo, katere gledališki list prijavljamo na drugem mestu. — (Deželno gledališče) ogledalo si je včeraj na povabilo deželnega odbora kranjskega puveljništvo Ljubljanskega gasilnega društva, gospodje Doberlet, Ahčin, Šantel in Gerber ter stotnik Spodnješišenskega gasilnega društva g. J. C. Juvančič. Navzočna sta bila tudi gospod deželni inženir 11 ras k \ in ravnatelj mestnega vodovoda gosp. inženir Ilanuš. Gospodje ogledali so si vso zgradbo prav temeljito in &e tudi s svojega stališča kot gasilci izrekli jako povoljno in laskavo. — (Prvi nastop tamburaškoga zbora „Sokola Ljubljanska ga.u) V četrtek 17. t. m. priredi „Sokol Ljubljanski" družbinski Sokolski večer, ki obeta biti jako zanimiv po mnogoličuem programu. Prvikrat bode nastopil društveni „tamburaški zbor", ki se je oBnoval letošnje poletje. Ko se je društvu poBrečilo omisliti si krasne instrumente iu zbrati 12 članov za zbor, pričele so so pod vodstvom odbornika Josipa Nolli-ja takoj redne vaje. Prvi praktični pouk v tamburanji podal jo članom Sokola g. Janko Miicak iz Trsta, ki je blagovoljno nad 14 dnij vsak dau poučeval tamburašu iz domoljubne naklonjenosti do društva. Pozneje se je zbor od avgusta mest ca DBprej marljivo vužbul in si pribavil repertoir za svoj prvi nastop. V programu Bta dve koračnici: „Sokolska" in „Naprej", dve pesmi »Lepa naša domovina" in ,Kje dom je moj?", dva večja venčka narodnih pesmij, namreč ,Pot-pourri slovenskih narodnih pesmij" (obsegajoč:Uvod ; Čuk se je oženil; Al' me boš kaj rada imela; Kolikor kapl|ic toliko let; Stoji tamlipica; Gorenjska; Nam lunVa sveti celo noč; Kaj buš za mano hodil; Kranjski Bin) in „Vienac hrvatskih povjevakah (ob-sezajoč: Uvod; Hej Slovani; Na Ievoj strani; Ma-zurka (tko je rodjen Hrvat); Nek se hrusta šaka mala; Još Hrvatska ni propala) in končno dve plesni točki „Kolo" in „ Valček". Že sam tamburaški program je zanimiv in različen, iz prijaznosti pa bodeta sodelovala še oktet pevskega kluba „Sokola", ki bode pel-štiri točke in 15 telovadcev „Sokola" izvajalo bode nove skupine in vaje, katere sta sestavila brata Beočan in Vernik. Popolni program prijavili bodemo v jedni prihodnjih št-vilk. — (Levstikovi zbrani spisi) Podjetna knjigotržnica Ig, pl. K!einmayra In Fed, Bamberga poslala nam je na ogieii doslej natisnjeni del Lev Btikovih zbranih spisov, 43 v osmerki tiskanih pol. Levstikove spiRe, kateri izido še pred novim letom v dveh elegantnih in zelo obsežnih zvezkih, uredil je pokojnika prijatelj, g. prof. Fr. Leveč in že to ime nam je porok, da bode Kleinmavr in Bam-bergova izdaja dostojen spomenik nepozabnemu našemu Levstiku. Izvesue pole, katere so nam došle, prinašajo zgol pesniške proizvode Levstikove, katere so razdeljene v nastopne oddelke: Poezije, ode in elegije, sonete, romance, balade iu legende, otročje igre v i esencah, različne poezije, zabavljice in pusice, Ježa na Parnas, Ljudski glas, Kraljedvorski rokopis. Velika večina teh biserov slovenske književnosti bila je uaši publiki doslej povsem ueznana, kajti literarna zapuščiua Levstikova je jako obsežna. Toda tudi one pesmi, katere so bile že prej kdaj natisnjene, prepilil in predelal je Levstik deloma tako korenito, da jih je jedva spoznati. — Za danes opozarjamo slovensko občiusvo na to krasno izdajo Levstikovih zbrauih spisov, a kadar izide, priobčili bodemo obširno oceno. — (Ljudska štetev in nemški listi.) Nekateri nemški listi, ki uporabijo vsako priliko, da zasramujejo slovenski narod, trudijo se tudi, da bi dokazali na podlagi zadnje ljudske štetve, da slovenski narod propada, ker je njegovo število le pičlo naraatlo, v nekaterih krajih pa se celo skrčilo. Tako n. pr. našteli so na Koroškem 1222 Slovencev manj nego zadnjič. Vse to pa so le posledice znanega načina, po katerem se šteje, in zloglasne „Umgangsprache*, o kateri smo že toliko pisali. Poudariti pa |e tudi treba, da je mnogo Slovencev v tujini, katerih pa gotovo neso vseh upisali za Slovence, ker tam jim je občevalui jezik drugi. Na papirji nas torej lehko zinaušujejo, da se pa to ne bode godilo tudi v resnici, zato skrbeti je sveta dolžnost vsacega domoljuba. — (Trpljenje in smr t Jez u so v a.) Tudi včerajšnja predstava uspela je jako dobro. Opozarjamo občinstvo, da bode družba priredila samo še tri predstave, namreč danes, v soboto in v nedeljo popoludne ob 4. uri in ob 8. uri zvečer. — (Mejna rod na razstava fotografij na steklu.) Posebno zanimiva serija Bklenesedanes, to so pogledi na Peter burg, Moskvo, Bruselj i. t. d., katere naj bi ne zamudil, kogar zanimajo take stvari. Jutri prične se nova serija Švica in Mont-blanc. — (Škofjeloška narodna čitalnica) imela je 10. t. m. svoj redni občni zbor, pri katerem bo bili sledeči gospodje v novi odbor izvoljeni : G. Blaž Mohar, predsednikom; g. Matevž Bežno, notarski kandidat, podpredsednikom, ob jednem arhivarjem; g. Lovro Sušnik, tajnikom; g. Bogomir Krenner, blagajnikom, in g. dr. Ant. Ar k o, odbornikom. — (Prvi desetak za pomnoženo izdajanje „Mirau.) Iz Kranjske gore se piše v „Mir": Slučajno je prišel rodoljub s Koroškega k nam, ko smo obhajali god našega gospoda kapelana. Kazgovarjali smo se o žalostnih, prežalostnih razmerah na Koroškem in uvideli, da je neobhodno potrebno, da se z novim letom počenši „Mir" naj-menj po trikrat na mesec izdaja. Na predlog nekega gospoda, ki pri vsaki priliki rad podpira koroške Slovence, zbralo se je mej navzočimi šest gospodi 8 gld., kateri svoti ste še dodali dve rodo-Ijubkinji po 1 gld., tako da je prišel skupaj prvi desetak v ta namen, da se pomnoži z novim letom izdajanje „Mira". V isti namen obljubil je gospod predlagatelj žrtvovati po 3 gld. na mesec. Živeli koroški Slovenci. Naj bi ta domoljubni čin našel mnogo posnemovalcev ! — (Mrtvega našli so v Murici) pri Brucku 38letnega rešetarja Lorenca Oblaka iz Kočevja. Ni še dognano, je ii ponesrečil, ali pa bil morda ubit, ali v vodo pahnjen. — (Samomor.) V Savo skočil je učitelj Matija Zorman iz Dobove pri Brežicah. Bil je Že dalj časa otožen in se je baje malo pred osodepol-nim korakom nekaj spri z nadučiteljem. — (Podpornemu društvu za sloven -ske visokošolce na Dunaji) so poslali darila ti gg.: Dr. Fr. Celestin 10 gld., J. J. nar. učitelj v Trstu 5 gld., J. Razboršek, dekan v Gradu 5 gld., Jakob Aljaž, župnik v Dovjem 5 gld. in Janez Novak, župnik v Radoljici 5. gld., dalje J. Navratil 5 gld., Fr. Jančar b gld., J. Mubej 5 gld., J. Premem 3 gld., P. Hlačar 3 gld.. in dr. Matija Murko 3. gld. — Vsem tem rodoljubom izreka odbor tem toplejo zahvalo, ker so vsi že po večkrat večje darove naklonili navedenemu društvu. Ob jednem vabi odbor najuljudneje vse rodoljube, da se po močeh obnesejo za ubožne visokošolce z božičnimi darili. — (Akademično dru5t v o „S 1 oveni j a" u a Dunaji) napravi v ponedeljek 14. decembra 1891 svojo četrto redno zborovo sejo v zimskem tečaji 1891/92 s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Kritika g. Gorupovih „stihov in podatkov", kritikuje g. stud. iur. Karol Sehvveiger. 4. Berilo: „V somraku", slike iz Dunajskega dijaškega življenja, čita g. caud. iur. Ant. Švigelj. 5. Slučajnosti. Lokal: Kastners Re-stauration „Zum Magistrat", I., LichtenfelsBtrasse 3. Začetek ob polu 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Samomor.) Na Dunaji na centralnem pokopališči ustrelil se je v sredo inženir južue železnice Alfred Breindl, rojen Ljubljančan, ki bole gotovo znan mnogim čitateljem. Sluga pokopališča Čul je strel okolu poludneva in našel pri ograj i elegantno oblečenega moža a prestreljenimi senci, poleg njega revolver. Vse prizadevanje težko ranjenega obuditi v življenje, bilo je zaman. Dolgotrajna bolehnost je nesrečneža bržkone gnala v smrt. — (Slovansko pevsko društvo na Duuaji) priredi v torek due 15. decembra v Ro-nacherjevi dvorani (I. Schellinggasse), ob 8. uri zvečer pod vodstvom povovodje g. A. A. Bachte velik koncert. Vspored je sledeči: I del: 1. Vilhir V. S.: „Slovo", moški abor slovenski, se spreralje-vanjera na glasovira. 2. a) Dvofak A.: „Variace", b) Rubiu8tein A.: „Valce caprice": igra na glasoviru gospica Noomi Jirečkova pl. Samokova. 3-Bendl K.: „Slavin", cvklus slovanskih pesmij za mešan zbor s spremljevanjem na harmoniju iu na glasoviru četiriroćno, izbor 3: a) maloruska, b) lu-žička, c) polska. Ta skladba je nova, slovanskemu pevskemu društvu poklonjena. 4. HrvaŠke pesni, poje gospica Josipina Jamnicka.) 5. a) Mduchheimer A. : „G6ral", moški zbor polski. Baritonsolo poje Slovenec J. Grm. b) Ilorejšek V.: „Tuga", moški zbor srbski, c) Meščinaki P.: „Zakuvala ta siva zazulja", moški zbor maloruski, s spremljevanjem na glasovirju. Tenur-solo poje Rus: g. A. Kdhler. G. a) Smetana B.: „Polkaa, b) Liszt F.: „Rhap-sodija 13", na glasovirju igra gospica Noemi Jirečkova pl. Samokova. 7. Bandl K.: „Slavin", izbor četrti: d) bolgarska, e) srbska, f) hrvaška, g) hrvaška z Medjimurja (mešani zbor). 8. Zaje Iv. pl.: „Duetto iz opere Zrinjski", pojeta gospica J. Jamnicka ing. B. pl. Vulakovič. 9. Forchtgott-Tovačovsky A. : „Zvuky slovansko", fantazija za moški zbor sj spremljevanjem vojaške godbe. Spremijo vanje priredil g. A. A. Buchta. — Na glasovirju spremljeta člana: g. K. Paur in g. 11. Kohn. Na harmoniju igra g. Fonda: H. del: Koncert vojaške godbe c. in kr. 19. pešpolka, pod vodstvom g. kapelnika Alfonza Czi-bulke. Ustopnice se dobe in sicer za cerkel po 2 gld., druge po 1 gld. 50 kr. v društveni pisarni I. Tiefer Graben 11 (L. Bouchal), v „Slovanski Besedi" 1. Wallnerstr. 2, in na večer koncerta pri kasi. Nataučneji vsporedi dobe se brezplačno pri koncertnem večeru. — K temu koncertu vabijo se posebno tudi na Dunaji živeči Slovenci! Telegrami »Slovenskemu Narodu": Beligrrad 11. decembra. Posredovalci za trgovinsko pogodbo odpeljejo se v nedeljo na Dunaj. Odesa 11. decembra. Vsled prenehanja žitnega izvažanja zapustili so vsi tovorni parobrodi Črno morje. Vsa trgovina je prestala. Okolu 25.000 oseb je brez zaslužka. Pariz 11. decembra. Po oficijelnih poročilih iz Shangaia so nemiri na Mongolskem končani. 42 upornikov bilo je usmrtenih. V Jakonu bili so uporniki tepeni v nekaterih bitkah. Berolin 12. decembra. Obravnava o trgovinskih pogodbah se nadaljuje. Caprivi poudarjal je, da je trenotek ugoden, da se sklenejo pogodbe. V imenu Poljakov govoril je posl. Komerovskv, da bodo glasovali za pogodbe, ker so koristne deželi. London 12. decembra. ,,Daly News" javljajo, da je predsednik zjedinjenih držav odklonil nemške pogodbene predloge. Razne vesti. * (Pokojni nadvojvoda Henrik,) ki je nedavno umrl na Dunaji, zavarovan je bil pri znani zavarovalnici „The Greoham" za pol milijona frankov. Ta vsota izplačala se bode sedaj njegovi hčerki baronici VVaidek. * (Zaradi velicih carinskih defrav-dacij v Čruovcih) zaprli so že mnogo finančnih uradnikov in stražnikov in jih privedli tudi iz drugih krajev deželnemu sodišču v Črnovcih. Vedno se govori še o novih zaporih. * (Bosensko društvo v Bele m gradu) predložilo je svoja pravila. Namen društvu, čegar člani mog > biti samo v Srbiji živeči Srbi iz B >sne in Hercegovine,]*, podpirati.potrebne rojake. Ulnine plačuje so m leto šest frankov. Ustanovniki plačajo po sto, dobrotniki po dvesto frankov jedenkrat za vselej. * (Platmi na Ruskem ) Rusija pridela toliko platine, d i more zadoščati vsem svojim potrebam in je še izvaža. Posebno veliko se je pridela v permski guberniji. Ni še dolgo, okolu šestdesetega leta, da se je malo upraševalo po platini, ki je bila jako po ceni, nekateri so celo trdili, da nema aobeue. Zadnja leta pa je poskočila cena platini od 3000 moljev za pud (16 kilogramov) na 12.000 rubljev. Surova platina se pošilja v inozemstvo v London, obdelana pa prihaja zopet nazaj v Rusijo. * (Železnica na dražbi.) Železnica Riga-Tukumska prodala bo bode na javni dražbi in jo bode bržkone kupila država. Delničarji dobili ne bodo menda nič, imejitelji obligacij pa prav malo. * (Drzna ženska.) V Berolinu hotela je neka ženska, ki je bila v moški obleki, umoriti in oropati svojega dietnega soseda, v čegar sobo je ulomila. Prišla je še pravočasno pomoč in bo drzno napadalko prijeli in odvedli v zapor. * (Najtežja žena v Evropi.) V Traub-riugu na Bavarskem umrla je 401etna gospa Probati, ki je bila najtežja žena v Evropi. V spomladi 1890. leta tehtala je že 4 cente in 30 funtov, zdaj pred smrtjo pa je tehtala že 5 centov. Glava, roke in noge bile so normalne. Pri pogrebu bile so velike težave. Pokojna počutila se je do svoje smrti prav dobro. Siguren zdravilen uspeh. V man, katero vsled zapretja ali slabega prebavljenja napenja, tiari, jih glava boli, ki nemajo slastij do jodij in ali jim jo drugače hI »bo pomaga gotovo pristni „Moll-ov Soidlitz -prašek". Skatljica 1 gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dnnaji, Tiichlaubon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (4—16) vs- Anatkerinova ustna voda in zobni prašek a ohrani usta, krepča fteljustno uiuso ter odpravlja slabo sapo iz ust Jedna steklenica ustne vodu volja 40 kr.: jedna Akutlja sobnega praška 'JO kr.; 12 Bteklenio 4 gld.; 12 ftkatelj samo % gld. (»1—151) Lekarna Piccoli, „prl angclju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila so izvršujejo z [obratno pošto proti povzetju zneska. PoBlano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 Skatljica a 15 pil velja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — l*red pouare-| a nje ni ae Jako svari. — Zahtevaj lareono tfeu-■teln-ove Ellaabetne pile. — PriBtne so samo, de ima vsaka škatljioa rudoče tiskam* našo protokolovano varstveno /.namko „Sveti Leopold* in našo firmo: lekarna „prl mv. "Leopolda", DuuaJ, inealo, Kelte *ler Npiegel- u n d PlaakeuKMSse. — V LJublaul su do. bivajo pri gosp. lekarji U. PloooU-Jl. iU-1'J —tf) K nj t umli ta mabojeek stana S goldinarje? ? V trgovini na oni strani dobim za tisto ceno dosti večjo stavbeno igro. To vam rad vertrjem, odgovori i je prodajalec, to so posnetki, pri meni pa dobite le pristne si dr a s te stavbene igre; le vzemite ta zabojček, ako je tudi majhen, veselja bode prouzročil dosti več, kakor veliki posnetki. Kupitelj vzel je zabojček, a zadovoljen vender ni bil. Te dogodbe sem se spomnil, ko sem letos pri nakupovanji božičnih daril slišal upraševati zlasti po sidraati stavbeni igri. Poiskal sem torej slučajno znanega mi kupitelj* od lani in ga uprasal, kako je zadovoljen z zabojem. B0, prav dobro, nibče bi ne verjel, kako da so'zabavni; sedaj kupil bodem za Božič dopolnilni zabojček. Kadar koli s svojim dečkom sestavljam (gfOs me veseli, da se po velikosti posnetka nisem dal napeljati, kajti videl sem ga pri znancih, a z mojo igro se niti primerjati ne da." — Nekaj dnij pozneje Cul sem isto tako ugodno Bodbo o Bidrastih stavbenih igrah. St.ari.4i in otroci so naydušeni in vzradoSčeni in zadovoljni, da popolnijo svojo igro vsako leto s popolnilnimi zabojoki. V prvi vrsti je torej vsetu Btarišem priporočati to izborno darilo in omenjam, da Richter-jeva tovarna na Dunaji pošilja vsakomur, kdor Be oglasi, Bvoj cenik zastonj. (1009) „LJUBLJANSKI IW stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. siliš Jt. 12. Slovensko gledališče v Ljubljani, ur.pr.45z. V nedeljo, dne 13. decembra 1891. V dvorani LjuTol Juiih1c«> čitalnico. REVČEK ANDREJČEK. Narodna igra b petjem v petih dejanjih. Nemški s'Nullerl, spisal Karol Morrc. — Poslovenil J. Bedenek. — Bežiier gospod Ignacij BorStnik. Gospod Zvitorog, bogat zasobnik Jože Jeklen, posestnik in župan v Bohinju — — — — — — Ana, \ Franica, / gospod Štur m. njegovi hčeri _ gospod VerovSek. g. Burstnik-Zvonarjeva. gospa Danilova, g — gospica Nignnova. — gospicii Slavčeva. ^ — gospod Danilo. — gospod SrSen. ^ — gospod Karlič. — — gospod Urbančič. Grešnik, posestnik in Jeklenov sosed gospod Perdan. Lovro Domen, gostilničar v Šent Janžu — — — — —.— gospod Lovfiin. Revček Andrejćck, \ , j k gospod Borštnik. Zmikavt Matija. J 0,)Cl 8ll0maKa gospod Podcaven ski. Strel, \ , ------ Pok, J l0VCft------ VrSi so v Bohinju v Jerica, dekla Neža, stara ubožica Pavel, nje sin, veliki hlapec Anže, \ ,, Simen, J h,aPca Nosan občinski birič — gospod Bevgant. - gospod Gostinčar. sedanji dobi. Loterij ne srečke 9. decembra. V Brnu: 85, 10, 88, 37, 38. Umrli so v IJ ni* I faul: 9. decembra: Anton Stupanzig, posestnik, 72 let, Gradaško ulice št. 10, marasmus. 10. decembra: Matevž Papež, prisiljonec , 50 let, Poljanski nasip št. ■"><*, scropbulose. V deželni bolni ci : 9. daccuibra: Je ra Dimnik, gostija, 65 let, driska. 10. decembra: Kranja Vidio, dniuarica, ,'15 let, car-cinoma uteri. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 11. dec. 7. zjutraj 8. popoi. 9. zvečer Srednja 786*0 mm. 734 5 mm. 786*4 mm. temperatur 80° C HG«C 52° C a 7*3*, za si. jzh. obl. 1-80 mm. si. j/.li. obl. si. svz.j jasno j dežja. 7-9° nad uormaloiu. jD^z^&Jslcsi "borza dne 12. decembru t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9235 — gld. 02*35 Srebrna renta.....„ 92 05 — „ 91'95 Zlata renta......, 10830 — „ 108 35 5°/0 marčna renta ... „ 102— — „ 10210 Akcije narodne banke . . „ 1005 — — 1007-— Kreditne akcije .... „ 280'75 — _ 282--— London.......„ 117 85 — „ 117-90 Srebro....... „ —— , —• — Napol........„ 9-36 — , 936 C. kr. cekini.....„ 5-f»l — „ 559 Nemške marke .... „ 57*96 — „ 57'971/, Težko prebavljenje, katar v želodci, dvspepslja, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavost mnoge nadlegujejo iu to opozarjamo na (.5-H) O LAVNO S KLAD I STB OLAVNO 8KLA MAIIOHKviTl OlfSSH «.1 S katera se po izrekih najprvib medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspelumi. rejmo se: -55 Gostilničar u» raeau. lrgov&ic pomočnik ,,,»K„ail, Uilt„ri j(, zmužeil slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, ne pod 25 let stnr in ki je de I j časa služboval v kaki loši. Hlapec za i*r*'\»tanje lovorov. (1065—3) Pri Janezu \\ubonigg-u v Šmartinu pri Litiji Naznanilo. Podpi-ianec javlja p, n. e da je odprl i l I i jermenarstva in sefllarstva * v Ljubljani, sv, Petra cesta št. 34 Popra- teuiu občinstvu, delavnico i i 4 i ter se priporoča v obila ngročevanjs vila so izvršujejo točno in cene. pTsJT Velika zaloga kovčegov. ~~^M ( Fran Velkavrh, | (1049—3) jeruienar iu ledlsr. ^ KAROL TILL Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10. IMmiiI papir in zavitki v kasetah in zavojih. (V-trtinka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napisi. *4 izitnlee« litografovane ali tiskane najbolj moderna oblikaV Vsakovrstne potrebAetiie z» p i --uriiiee ali plNalne mize: podloge za pisanje, tintniki, podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, sušilui kartoni itd. itd. TrgovNlte kii|la;e« kopirne knjigi-. I»e-ležuiee, glavne knjige, ozke strazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisno uli nov/.etne knjige, knjige bolesnice, beležnioe zh perilo. I.ju«l*ki koledarji, pistu in stenski koledarji, koledarji za beležki*, koledarji /. listki in za listnice, žepni in denaruični koledarji, patentovani atebrieni koledarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v vidiki izberi. (456-25) Kot komptoirist ali pisar želi ustopiti mladenič, ki je dovršil spodnji gimnazij in je izurjen tudi v trgovini. Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo »Slovenskega Naroda". (1064—3) Mlad trgovsk pomočnik dober prodajalec, izurjen v trgovini z železnino, špecerijskim in nekoliko z manufakturnim blagom, izvožban loto-kolektant, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi premeuiti nvoJo mIiizIio do dne 1. Tebruvarja 1»9£. I. — Pisma pod M. vsprejema iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda", (10-17—3) Mejnarodna PANORAMA v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od S. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer « Cstopnlna za osebo 2<> Ur. <» ustopnic se dobi za *.M» Ur. otroci IO kr. €t-<>llit«-«'\ lin i e. je lii I o izkl jueeilO. zobovij in zob. — Nji , bol |ne in Irpe/ue pl»iiii»r v zloln in platini, za sprednje zob«', pnnteKleii jene plombe povNcm in nerazločno take, ksKor no zobje. An \ mu dela in operacije ni* garantira. 4 4 4 Racijonelni okovi za kopita in parklje. Patentovani okćvi dOio—4) za parklje volćv za leto in za zimo in sicer za težke in lahke govednn pasmo. Patentovane podkve za konje z nadomestilnimi nasadi. Podkve za tovorne in vozite konje, lovska, jahalna in dirkalna železa. Patent, podkve z gumijevimi nasadi in poveznimi ulogatni itd. Carapna železa, hodna železa, žeblji za kopita in parklje, podpore za kopita iz železa in jekla, vojaSko-oblastveno predpisane podpore, patentovane II podporo, patentevane podpore z gumijevimi ulogami. Cenike in kopitne razpredelnico pošiljajo zastonj in frankovano M. HANNS sinovi, Dunaj, l„ Strauchgasse 2, Oklic!! Na vse čitatelje! Pooblaščen sem, da spravim blago hitro v denar, prodati 1000 komadov jako elegantnu!, dobro idočib in na sekuude regiilovanih ffasliDotoaovili remoiitoir-ur zgol proti povrnitvi carine, tfoikov in poštnine, torej za veako ceno. Proti povzetji gld. doni vsakdo to prekrasno i montoir-uio h Kr i*f ulniii. ploščatini ateklom in ■■ielutiii.no pripravo ca Kazala, katero je iiui ijati brez KI j neti. Kdor hoče kupiti dobro, ceneno in jako solidno reiuotitoir-uro in to za neverojetno nizko ceno naj se podviza, da jo naroči Čim prej mogoče, dokler je še kaj v zalogi, kajti taka prilika se ponudi redkokdaj. — Dobiva se po povietji od liruio Jožef Chy*ba, razpošiljalnica na Dunaji. (1068-2 = Kašlja ni već! = Staro in preizkušeno domače zdravilo so pristni ki presenetljivo hitro uplivajo proti kadiju, l.ripavoMti, zn*li-zenjn i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeli. Paziti je torej natančno na imo Ojrit«f Tieiare in na ,,vet»ultn» xnamk<»**, ker se prodajajo posnetki, ki so brez vrednosti ali celo škodljivi. — V zvežnjil. a 20 in -IO kr. < J lavna zalogu: Lekar F. Križan, liroi.ieri*. Zalogo pri vseh lek; rl bopla zel. •.kratka t nI ti*li. Katerim je opravljati ležka dela na prostem, na iroee.n nI i inr/.li-iu kruji, iu počutijo Ne dobro**. Jedina koBces^onovitna tovarna mojih normalnih spodnjih oblačil so: W. Benger-ja sinovi v Bregenz-u. ^788) Prof. dr. Gr. Jagcr. 000 00 o o oo-o-o-o—o-o~<>O O O O OOOO Za Božić in Novo leto priporoča izitnice m vošilne karte „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. o o o c o o ^> o o~o-0-0-0-o-o-o-o-o 9000-0- L. Luser-jev obliž za turiste. 4.olovo in hitro upli- >^>4\» Vc*>^ vajoče sredstvo proti ^^SS 4r*j/tk kurjim olMOUlf /nI 111. ii< pod- ^ platin, p. tab m j£JE&'J& diugun ti dim S HSš> praskom 1 KšŠ^s*^ Veliko pn/.naliiih pisem je na na ogled v l'bvni mpoiiljilnici: L. Schwenk-a lekarna Meidling-DunaJ. \ V*'>/^ Pristen samo, če imata navod in S obiti varstveno znamko in podpis, * ki je tu zraven; tore] naj se pazi zavrne vse manj vredne ponaredte. Pristnega imajo v Ljubljani .1. Svvohnda, II. pl. Trnkoezv, (i. Piceoli, Tj. fireotd; v ltiid«»llovt>».n S. pl. Sladovič, V. I laika; v Kn m n i lm J. Močnik : v 4'elovei A. ISgffOfj \V. riiunuvvald, J. Birnba-oberj v Itrezal. A. Aioh-in^er; v Trgu na Koroškem) (J. Meuiiur; v ■leljnku P. Schnlz, Dr. E. Kuuipf; v Uoriei (i. ]i. Pontoni; v WoltVi-bergu A Ilnlh; v li.rn-njt K. oavnlk{ v ltad-fgoiii (J. E Andrien; v l«lri|i Josip Wart.o; v Kadovlilel A. Kohl.—79) Za Izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo ae ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. Koroški RIMSKI VRELEC. Stekleniee se polili naravnost z vrelca. W" Najizbornejša slatina i/.vrHlno zdravil«*, ako hi; uživa 8 mlekom ali Sladkorjem, slasti za kašljitjot-e otroke, — idraViflfi« za l>«»lnike ua zelodei in mehurji trpeče, za kulo riti lene in uialokrvue ljudi. O-lcLTraaa. SB celo rja, -v- I_.j\x'telja.xi.L pri JI." K. BUPA2V-U. i849401 Razglas. V zapuščino umrle gospe Marije Ko-larzik pl. Sternhof, davčnega nadzornika udove v Ljubljani spadajoče dragocenosti, sobna oprava, obleka in perilo razprodajalo se bode prostovoljno po javni dražbi v ponedeljek, dne 14. decembra t. I. dopoludne od 9. do 12. ure in popoludne od 2 do 5. ure v stanovanji pokojniČnem, na Karlovski cesti št. 15 (VVasserkaserne) v Ljubljani. Posamezni predmeti oddajali se bodo, ako treba, tudi pod izklicno ceno, toda le za gotovo plačilo. Kupljeni predmeti odnesti se morajo takoj iz pokojničnega stanovanja. V Ljubljani, dne 11. decembra 1891. Dr. Jernej Suppanz, (1073—2) c. kr. notar kot urnim komisar. S božična Sla. In novoletna darila priporočati jo xlcissii wr glasbila katera sc dobivajo v (1062) zalogi Kočevske domače obrti v Ljubljani Selenburgove ulico «t. A, Ta glasbila narejena so v obliki skrinjic za lepotine, 'skrinjic za rokovice, držal za cigare, raznih jašk, švicarskih hišic itd. itd. Ta glasbila svirajo najobljublje-nejše napeve in bo trajen ter prijeten spominek. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlntllnlce, vlačllnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, rezil niče fta Krmo. mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, iiUM-kiiEiii« «- jr.it groailj*', %inskt> sti-MliUlllife, oljno ">( i vk In i<»«>. ]M roiKi sporni aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vinske sesal niče«, kletni predme! I, sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično n p I i -vajočo stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo » t. ti. i. t. d. Vso iz vi-Ht no i Bdel«»i»«». pre/. kapitnla m hri"/. nevarnosti za kako zgubo, »ko prodaja zakonito dovoljeno srečke in dr--žavno papirje. — Ponudbo ood „Srećko" po-2 slati je anoućni pisarnici J. Danneberg, na 1 Dunaji, I., Kumpfgasse. Zanimiva in za dolge zimske večere n a j h o I j S h igrača. — „Zagonetka-krožnica" je samo pristna, ''e ima .sidro" kot znamko. Cena 3b kr. N.-i tisoče in tisoče jo stu-r sov, ki so pripo/.nali iz-rudno vzgojilno vrednost slavne <*g) Sidrove stavbinske igre. Ni je leps« in vepodbudnejše igre za otroke io odrasl.?! Već o tej igri in o „Zagonetki kroloici" je izvedeti iz našega iluatrovanega cenika, katerega naj si hitro n»-ročć vsi starisi (dobi se zastonj in tiari kov ano), da bi pravočasno mogli naročiti si res izborno DOiiĆno darilo za svojo tlečo. — Vie stavbinske igre, katero nenaajo znamko „sidro", so navadni posnetki bres vse vrednosti, zatorej je vselej zahtevati samo Richter-jevo stavbinsko igro s sidrom katere se niliče ni presegLd in katera je jedina, kl se da redno popolnitl. Dobiva se v vsi-h holj&dt trgovinah ■ Igračami od .'Jo kr. do 5 gld. Io več. io>'.)—o F. Ad. Etleliter *v Conp. Prv.i avstrn-ogerska c. kr. priv. tovsroi stavbnih i^rae, na Dunaji, l. Nibetangengatse 4. — Budolfstadt, 01 ten, Itotterdam, London E. 0., New-York, 810 Uroail\vay Suha bukova drva se dobe na prodaji tudi razklali«* lil razžag'una po najnižji ceni na Dunajski cesti št. 35 (Bežigrad). (979— 5) *__ ^IMIIBI ssIbbIIIIIM i in sicer: mufe, kape iz kozuhovine in krhnske kape, naglavne ogrvnjace.