NOV 2U l»» / l*ka> vitk da« dalj ia Iaaaad dailj asaapt Suadaja aad Holiday». VETA (TradallM la opravailkl pra- . t orli 2tfl? B l.uwadala av. LETO—YEAR XI. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE i'. ...... ..................■ -r-—---------------- Offtoa of publlcaUant 9087 So. Lawadal« ava. l . lophooo: Lawndal« 4685. mmn m. ms. * u» »a.t*eru« tka *at * OaaaiaM «t Marek t. in. CHlCAfiO, 1LL, ploh, IS. novaabra (Nov. IS) 191& w 00 STEV.-NUMBER 268. far raka mi far im REVOLUCIJA SE . DANSKA, HOLANMJA IN ŠVICA PRED POŽAROM REVOLTE. Strah pred boljievizmom. Revolucionarna stavka v Švici. Nova socia« listična vlada v Berlinu. Francozi zahtevajo izročitev kajzerja. Kron-princ nI bil ubit. ' I 1103. Aat af Oal. % 1S1T. oatka.im* m Jima 14, ISIS. PO VSEJ EVROPI. prehod 12 vojne priprave za mirov-v mirovno industrijo no konferenco Washin#ton, 14. hov. — Državni department je prej«! ofidjel n« informacije, da j« bivši nem iki kronprinc pribešal na Ho-landsko, Kjer je Interniran. Amsterdam, 14. bor. — Poročevalec "Tetograafa" je tsvedel, da je dejal bi?« kajaer zadnji pen-deljek t pogovoru z grofom Ben-tiekom na postaj Ma- arne: "Kaj ai mislite o tej tvinja-riji v Nemčiji?" London, 14. nor. — Po brsojav-ld is Berlina čez Amsterdam je revolusionarna vlada t Berlinu proglasila vaa posestva pruske krone sa ljudsko pošast. . Amsterdam. 14. nov. — V Bru-sfo ao bUi včeraj ljuti boii med nemlrfml revolucionarji in mo-narbisti. 90 mo* je bilo ubitih. Kodanj, 14. nov. — I« Beri javljajo, da je novs, na. vlada v uledečih večinskih in " manj sklh socialistov: ' Friderik Ebert, predsednik in tajnik notranjih ter vojaških aa dev; Hugo Saaae, tajnik sunanjih zadev; Filip |flntM,l1 tajnik financ in kolonij; Viljem Ditt mann, tajnik dstnobilisacije, železnic, pravosodja in sdravtsva; Lanzberg, tajnik sa publieiteto, u-metnost in knjiAemoat; tthard Darth, tajnik sa socialne sadove. Nova vlada je odpravila časni-karako cenzuro iz razglasila popolno verako evobodo; vai politični jetniki ao izpuščeni \z zapora ln a 1. januarjem bo oveden oae m urni delavnik po vaej Nemčiji. V Berolinu ae je organizirala Me ča garda, kl patruljira vneeto in avoj glavni atan ima v palači državnega zbora; v tej palači ao tudi drugi oddelki nove vlade. Mbanhajn aretiran. Amsterdam, 14. nov. —,V Brusi u ao ee pojavili izgredi. Delavake in vojaške organizacije ae snujejo po vaej Nemčiji. Delavaki položaj je alab in obetajo ae novi fttrajkl. Nemiki vojaki na fronti ao aretirali generala Falkcnhayna, prejšnjega iefa generalnega Štaba Vzeli ao mu meč in atrgali c nJega vaa znamenja nf^govega dosto-janatva. Nemški, rebeli ao včeraj markirali po ulioah v Bruslu in vpili: "živela nemška noriallatič-na republika 1" Revolucija je doaegla vzhodno Prtadjo; toda o kakih vetjih krvo-litjih ni poročil. lakre nemške revolucije padajo v sosedne države — Holandijo, Danako, Švedsko. Norveško In Švico in pričekoveti je, ds tudi tam izbrutine plamen. Poročila o krvavih bojih in štrajkih v Aviei ia na Danakem ae nadaljujejo. Strah pred boljševizmom. T^ondon. 14. nov. RevoHielo narno gibanje, prepojeno z boljševizmom. je naenkrat za valovilo kakor prerijaki bg*nJ po vaej Kv-ropi. Revolucija In njeno delo pre-kurcvanja predelov In kreiranja socialističnih republik je prirkora čila nemške meje. Nemiri, »trajki in revolucionar ne gibanje ee je pojavilo na Ho Danakem, v ftkandina viji, Švici in na Španskem. Priza dete ao kolikor toliko tudi Anglija, Francija in Italija. Iz Kodanja poročajo, da ao tam izbruhnili štrajki in izgredi. Iz Berna javlja poročevalec "Daily Expreaaa", da je generalni želez niški št raj k v Švici v polnem tiru. V Ourihu ao bili včeraj apopadl med Št raikarji in vojaki in vea promet v Švici je paraliziran. Vlada jO poslala čete v najbolj nemir-ne kraje in ruski agitatorji ao bili deportirani iz dežele. Veliki nemiri ao tudi na n vedskem. Neodvisni socialisti (Šved ski boljševiki) so izdali manifeat na delavstvo in kmete, v katerem zahtevajo demobllizaeljo armade in osemurni delavnik. Socialiati ao tudi pričeli organizirati dela veko-vojaško-kmečki svet. List "Goliti- kan", .glasilo neodvisnih socialistov na Švedskem, je prineael og-vit poziv "Life delavce? in va-revolucijo e. < mjavljen je tudi program, določa, da velika poseatva pripadejo lesnim delavcem (ki tO glavni pristaše omenjene lige). Poziv je zaključen a sledečimi besedami: "Ali je dinaatija Bernadottov pripravljena pobrati pete T Po vaej Evropi padajo krone*na cesto. Kdaj pade zlata švedska krona f" Glasilo danskih zmernih socialistov "Social Demokraten" v Ko- da nju piše, da so ruaki boljševiki v Moskvi sprejeli "program umorov" proti vsem antiboljševišklm voditeljem v Evropi in znani švedski sooialiat Hjalmar Brantlng je tudi na programu. Drugo poročilo iz fttokcholma ae glaai, da ruski boljševiki prodirajo na Finsko. Z odhodom nemških čet. padeta U-krajina in Finaka zopet v njihove roke. Na Tlolandskem se je pričelo veliko gibe nje za ustanovitev republike. Revolucionarni socialisti so obelodanili oklic za odpravo monarhije, armade, mornarice |n diplomacije. Delavaki položaj na Nizozemskem je'alab in kakor nalašč prikladen za pridobitev maae za revolucijo. V Španiji je sopet politični ka-oa.. Kabinet je resigniral in republikanska stranka atopa zopet ns površje in govori ae o generalnem štrajku. Iz Pariza poročajo, da francoski aoeialisti zahtevajo, da ae mo-ra takoj odpraviti vojno pravo, kontrolira civilne sadove, h) da ae nemudoma razpišejo volitve. Vo-ditelji francoskih socialistov tudi zahtevajo, da mora bili delavaki razred iz vseh prizadetih držav zastopan na mirovni konferenci sklicati se ima mednarodni socia listični kongres ob času mirovne konference, * Kakor javljajo iz Kodanja. j« boljše viška skupina v stranki neodvisnih nemških socialistov Še vedno v manjšini in vodstvo revo-lucionarne Nemčije je v rokah večinski in protiboljševišklh manj-ššinskih aocialkrtov. Druga veat dostavlja, da delavaki in vojaški svet v nemških republikeh energično nasprotuje načrtom boljše-viških elementov. (Dalje aa t. sts. L kol) —Washington, D. 0. *— Predstdo Združene drža-ždve in zavezniki'aranžirali mi-rovno konferenco' zase, preden prične aktualna konfenca. V tem »pogledu se vrfie že pogajanja iu posvetovanja. *Taka pred konferenca je po-trdima, da se prihrani čaa. Vprašan je bil p-eiaednik Wilson, kako sodi o ti m uačrtu. V podučenih krogih govore, da se predsednik namerava udeležiti mirovne konference, če ga ne bodo držale domače zadeve proč od njfi. Pršijo, da pojde v Kvrope tli odpre konferenco, toda ne bo ostal tam, da ao izvršeni vsi zaključki. . . V političnih krogih uglbljejo, bo zastopal Ameriko na tyi- w»yni konferenci. V splošnem so-rta bodeta na konferenci dr-di tajnik Lansltig in podpolkovnik S. M. Hoi}se. Nekateri demokratični voditelji govore, da pojeta t je Elihu Root in sodnik Brandeis. Najbolj zamotano je avstrijsko vprašanje. Italija zahteva kraje, ki io jugoslovanski in od kateri)« ne bodo Jugoslovani odnehali. Be-voda ae bo to vprašanje rešilo pri mirovni mizi, vendar bodo more AMERIŠKE ČETE KORAKAJO V NEMČIJO. " i1 '" ..... # « Nemci kršijo premirje, i Metz in Straas-burg bosta okupirana v nedeljo. Al-zacija ima svojo vlado. Wilsona vabijo na mirovno konferenca Srbske čete "delajo red" v Ljubljani. i Jugoslovani trdo delati, da do-I odškodijo podjetni- kašejo avoje opravičene sahteve, zs HMbri sirih Bi' ifijff S storjeno delo na njih itd. * Omejitve, ki so omejevale industrijo, kije izdelovala vojne produkte zdaj odpravljajo atup-njevaje, da industrija dobi normalno in predvojno lice. I .............i m .. SUŠIJO BI OLASOVI P 8P0SVBM VOJAŠKIM I VZ2BANJU. Washington, D. 0. — Vojna je minila in slišijo se glasovi, da morajo Združene države biti vbodo-če vojaško pripravljene in da gc-j neralni štab isdeluje tak program, ki bo predložen kongreau Detajli o načrtu generalnega štaba niso znani in najbrž ne bodo, dokler ne bo sklenjen mir. Znano je^ da je generalni št ali vplival na generala Crotrderja, da nadaljuje a klasifikacijo IS let qtarih registrlraneev po tedanjem nabornem zakonu, dasirav-no so prenehale aovražnostl v Evropi. Vsled tega aodljo,^a gene mini štab 'priporoči splošno vojaško izveftbanje. , Nekateri^rojaški eksperti pra yijo, da ee'ne more aklenltl nič deflnitlvnega glede vojaštva, do-kler nf podpisana mirovna po ^»dba. Na mirovni konferenci bodo razpravljali oUojaštvu ln oboroževanju In napravili zaključke na podlagi teh razprav. General Croivder je odredil, da negiatriranci v »teroatl med M. in 45. letom vrnejo prazne v pra šal pole, če jih še niao spolni H Iskalni naborni mltiori dobili nalog, da črtajo vae zapiske o teh dagietrlranclh, kl niso več podvrženi vojaškemu ual>oru. L Loftalnl nalmrul odbori »o bili ia-[«bv«ičenl, da jih bodo mogoče potrebovali pri demobilisaclji. MASAETK M JE IZVOUEM pbemedvtkom oiSkoslo vaSkb RsruBum. Waahington, D. 0. — Profesor Thomaa G. Ma*ryk, predsednik češkoslovaškega narodnega sveto, je bil izvoljen predsednikom M-koslovsške republike. Vest je po-alal minister za zunsaje zadeve v češkoslovaškem narodnem svetu v Parizu, obenem je poslal poročilo, de st naj nemudoma vrne v Pra- s*. velik del vzhodne obali v Adrijl pod pretvezo, da tfko zahteva varnost Italije. Italija prihaja tudi v konflikt z grškimi zahtevami. Zasedla je Albanski Kpirej. število Seznam Izgub doeeše * 100,000. Waahington, 14. nov. — Uradniki v vojnem departmentu pravijo, da bo število ubitih, ranjenih in pogrešanih ameriških vojakov doseglo 100,000 kadar bodo znane vae izgube. Natančno Število Še ne bo znano par tednov, kajti Izgube prve in druge armade tekom več zadnjih tednov še 4daj niso poročene. Neuradni aeznam od začetka vojne do lf no-vembra znaša 71,300 Imen, toda po domnevanju uradnikov manjka h najmanj 30.000 imen, ki še niso prijavljena iz glavnega ameriškega stana v Franciji. Veliko število mož je padlo v zadnjih urah bojevanja. P1IOBLOSBV TOVOMCI AVTOMOBILI POŠKODUJEJO OB Deaver, Oolo. — L. K. Cemeran, ravnatelj Unlversal Truck kompanije, je prejel od državnegs ceat-nega departmenta obvestilo, da preobloženi tovoru! avtomobili razdirajo ceste. Mr. Cameron k temu dodaja, da prevažalci oškodujejo aebe, če preoblože avtomobil, ker se rada zlomi os. Dostikrst se dogodi, ds se os zlomi šele po 14 dneh ali štirih tednMi. Zlomljena oa je najboljši dokaz, da je bil av-i-omobll nekega dne preobložen a tovorom. 900 0ALOV SOAVJA JI STB KLO v KAVAL. Topeka, Kans. — Država Kan-see je Že par desetletij suha deže la, kljub temu je pa šerif Ifugo Urimer pri zadnjih hišnih pre-Ukavah konflsciral 200 galoo žganja, kl ga je izlil v cestni odvodni kanal. žganje im a visoko ceno v Kan rasu. Galona etane SVi. London ^4. nov. — Is Pariza javljajo uradno, da nemške dete v Belgiji in Franciji uničujejo in ropajo lastnino prebivalstva, kar je proti Bpgojsm premirja. Maršal Foch js dSnes s brezžično br-sojavko oposoril vrhovnega po- savasnSii po vseli koraka, še ae prenehajo slodajstva. Trti, 14. nov. - O. D. McLeed, kanadski avijatik is MontreaU, ki je bU v jetnik v SaUbadu bli. so Dunaja, je danea doeptl v Trst v družbi s mnogimi italijanskimi vjttniki. McLeed pravi, da je prišlo v Ljubljano B00 irbtkih vo-jakov, ki vzdržujejo rad. Sivešni položaj v notranjosti nekdanje Avstrije je salo ilab. Pariš, 14. nov. — SavesniŠke in ameriška čete v Belgiji in tsvernl Frano^i m is pričele dasaa pomikati 6e. ozemlje, ki to |a ispras- čete-so h prekoračile nemško ms jo la se bližajo Metan in Strast-burgu. Oba »sata boata okupirana v nedeljo. Prvi vlaki s nemškimi četami, ki os sapustils bojišča, to še prišli na Wsttfalsko. Nemške čete odhajajo U Belgija. Z ameriško armado ^ Franciji, 14. nov. —- Nemška armada se po-čaal giblje proti svoji meji. Ker Je prepovedana vsaka zveisa z Nemei, I odisl v zraku aH na tleh, nI še znano, kako daleč ao se že umaknili. Ameriške čete so natančno tam, kjer ao nehale z bojevanjem v pondeljek predpoldue. Nemški vojaki so p<4«kušsll na vae'načine nadaljevati sestsnke z našimi vojaki, aH ko jim je bilo zagroženo, da bo vsak Nemec vjel, ki se približa ameriški črti, so opu-stili nadaljne poskuse in izginili. Angleška fronta v Belgiji, 14. nov. r* Nemške Me so se že u. mahnile tia črto }„ Hrusrl-Uharlr. rol Ker nimajn zavezniške čete kvj delalj. us/lsljuje |o proslavo zmage na vsej fronti. Alsaoija ima tvojo vlado. Pariz, 14. nov. — !*on Hlbori, državni pravdnih iirizlvuega somlri prebival nt vo v Alzeelji In l^oreni, kl se ob-naša zelo sovražno napram Nem cem. lavni tajnik Lanaing načelnik a- meriške delegacije. Maaarik odide kmalu domov, VVashlngton, 14. nov. — Prof. M asa r i k, prvi preduednik češko-slovaške republike (dr. Kramar! Je le izvrševalni predsednik, do-kler se Masarlk ne vrne domov), je dobil te dni brzojavko it Avlee, kl gu vabi, da naj gre domov Iti prevzame vodstvo nove češkoslovaške /vlade. Na brtojavkl ao podpisani t KramsrŽ. Mtanak, Klo-fač. Ilaberman, Kallno, Hvoboda in l^eias. Mssarlk je dejal, da se poalovl od Amerike v najkrajšem čssti. Karlova abdikadja. Dunaj (čas London), 14. nov. —. Bivši avstrijski cesar Kari je It-dal v torek aledečo ptoklamacijo, « katero se Jt odpovedal praaiolu i "Odkader ncui zasedel prestol. HWS vadno »kušsl i^|fti moje oa» iTKff l^sl rsŠne vojne, aa katero nisem jaz odgovoren. Napolnjen t veliko ljubeznijo do msjlh narodov, ne maram, da hI Stoja oseba stala nn poti njihovega svobodna-srst-nf držsva, tinla nočem prlsoalvo-vstl upravi nove države In ravno tako odvezujem vae moje avstrijske ministre od vseh njihovih dolžnosti v nad!, da se bo moje nem-Iko-ovstrijsko ljudstvo složno or-iranlzlralo po novih razmerah. Vs* dno sem želel srečo mojim tiaro« dom In notranji mir je edini, kl sa-celi rane, katere je prlnaala vojna, ■ Kai I" WUaona k on Chicago In okolica: V petek o» hlačno in dež proti noči. Lahki južni vetrovi. vabijo na mirovno ferenoo. Wsabington, 14 nov. — Pr#d aednlk Wttson je prejel pašteta vabile iz »ainlh vhmklli krog«»v v Evropi, d/i *e naj osebno udeleži mirovne konference. Govori ae todl. da Ma Lloy«1 George In Tlcmei. ceau naprosila Wileona. da se naj udeleži saj otvoritve in par začet, nlh sej mirovne konference. Zdsj ae ie n* more reči, dali je predsednik pri volji iti ali ne. vendar pa je opati, da se bo premislil. HkorNj gotovo pe je, ds ho dr- M. BBSBBBOflB JB fcFLAOl-VAL NEMŠKE VOHUNE New York, V. T, — Malhias Rrzbergrr, šef nemške dtlegacijt za premirje, je po odkritjih namestnika državnega pravdnlka Beksrjs* Izplačeval nemške vohu ue Nekaj denarja je izplačal .tudi Moto paši, ki je bil eksekutlran v Franciji radi špijousše. Mr, Ilckei' Jc objsvll Izpoved st. bsnskega princa Noureddlnl Vlo-ra Princ pravi, da Je KVzherger r letu IHIft Izplačeval vohune v Klinu. Plačeval Je tudi vohune v Avl-cl ln se pri tem posluževal Abbaa Ifllmlja, bivšega egiptovskegs kadiva. Pri obravnavi proti Bolo paši je prišlo us dsn, ds se Js Bolo paša sešel z Krzhergerjem v Lu-eernu In Ourihu. Izjave Halih Gorglja. turškega časnikarja, kl Jo Je objavil Mr. Be-ker. se glasi i "Znano mi Je, ds je bil Brsber-ger v Rimu v letu IS 15, preden je Itslljs stopila v vojno. H aaho je Imel sklad, da korumplra vplivne italijanske poslance, ds ostane I-tslljs nevtralna. fMdl sem od Krz-bergerja imenik poslancev, k I so prejeli denar ml njega In ga izročil francoski vladi Princ Vlora je Izjavil, da je Krrherger izročil ffl|. m i J it 5,000,000 mark kot prvi o-brok, ki ga je poaodll fiolu " in rje kaznenot OSKOOlU. Joliet, III — Atlrje kaanepef, kl so delali na farmi poleg Jolleteke kaznilnice, ao se (»oslovlll po fran-rusko, Ks/oritel ao zaiiiOrei. Jet. ničar je obv^tll polleljo v MJf-njih mestih o begu kanzneneev. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE likaj* dnevno riua nodolj i« praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cono oftosor po docovocm. Rokopid ao no vračajo. Naročnina: Vinjen, drla v a (ter«. Chk^o) i>C«»Mt$tM jeU, 91 M ss pol loU in 76e sa tri moaeeo; Chicago in inozomstvo M M aa loto, sa pol loU, »»1» aa tri »sooča.__* | Ne more se tajiti, da ni bila Nemčija brez vpliva ruske revolucije. Bodoči zgodovinar, ki ne bo imel predsodkov, bo nedvomno poiskal več tesnih stikov med rusko in nemško revolucijo.# Nemške čete, ki so hodile v Rusijo "delat mir in red" ined boljševiki, so prineile precej revolucionarnega duha domov. Upati pa je, da nemška revolucija ne zabrede v boljševizem. Socializem in boljševizem sta dve stvari, in če bodo nemški socialisti trezni, ostanejo zvesti prvemu in se izognejo zadnjemu. Slovensko icansM r (Used. DL ti IZTRjBVAUn ODBOR: "PROSVETA* 2SS7 So. "THE ENLIGHTENMENT" Orgaa ot tho SloooaU HaHo»ol Iaoaod daily oacopt Sondajr Holidajrs. Owmm4 b j tkm NatUul Advertiaing ratos oa Sobacription: Unltod 8UUs (ow»pt vJhloaao and forstgn eouotrioa, |4.»0 p< pat Mar. AMroaai "PROSVETA* SSS7 So. Lowodo|} Ao Doto. o okl.po.io i. ar. ••»•«■ Jmtm potoUa mtoIbIm. PooarUo jo pravo-U«at, do ao w ao oaUri llaf. __ tmmmrnm^m------------ NEMŠKI SOCIALISTI. White VaHay, Pa. — Tudi v naši naselbini je zahtevala epidemija svoje žrtve. Rojaku Joa. Širelju je umrla soproga Preuči-ška in mu pustila pet ie nedoraslih otrok Bila je članic* SNPJ. Druge žrtve so: Antou J&ircelj, sSfpp^ star okoli 25 let, doma iz Topole«' pri Trnoveai na Notranjskem. Bil je član SNPJ. in SD-PZ. — Jos. Blatnik, samec, v starosti 50 let, doma is. Fužine nrfJ Dolenjskem. Mil je član SSPZ. in SDPZ — Andrej. Urbani, star okoli 30 let, doma iz KneŽaka na Notranjakem. On ni bil Član nobenega društva. — Jakob Sed-uiak, star 25 let, doma iz Zago rja na Notranjskem. Ni bil član nobenega društva. — Leopold Dolenc, zapušča stariše v Ezportu, Pa. Bil je 25 let star, član SNPJ. in KSKJ. Bodi jim lahka svobod-ha zemlja. / Poročevalec. ns njeui zadnji poti je igrala ena najboljših* linijskih godb v tem kraju, t- 4 - Blaga pokojnie«, počivaj v migu!- % Tmj Perkopec, tajuik. Aj, Minn. — Epidemija influ-euce še vedno koai. Umrli so sledeči rojaki: Krap k Nučič, samec, star to let, doma iz Male Račne pri (jrosuplju na Doleuj»kam. V domdvlni zapušča očeta iu dve sestri. Bil je člgn društva Rudar, št. 54, SSPZ ;Math Zgouc, star »1 let, doma iz Boštelje, fara Rob; na Doleujskam. Tu zapušča soprogo in tri otroke v starosti od tri do osem lc|. Zapušča tudi štf-ri brate, Franka ua iiilbertu, Štefana ua Eveletbu, Karla in Ivana pa na Chiaholmu, Minn. V domovini zapušča očeta, brata in sestro.. Pokojnik je bil tsjnik društva sv. Jožefa. št. 112, KSKJ., predsednik društvs sv. Lovrenca/ št. 7, SHZ., tajnik otroškega od« Viljem Hohenzollem, bivši kajzer po miosti bažji, je po mnogih poročilih iz zanesljivih virov začel vojno tudi iz tega razloga, da uniči socializem v Nemčiji, ttedak ni uničil socializma,, pač pa je vojna in revolucija uničila njega in danes vladajo socialisti v Nemčiji. Viljem je tudi nekoč nazval nemške socialiste "bando kirezdomovinskih lumpov"—a danes je on sam ničla brez domovine, dočim so socialisti gospodarji njegovih gradov in palač. Viljem je baje najel gotove ruske boljševike za revolucionarno propagando v zavezniških dsžavah, to4a med Nemčijo in Rusijo je hotel zgraditi nekak zid z napisom: "Od tukaj je revolucija prepovedana." Kajzer se je igra* z ognjem, ki je končno obliznil njegov tron in padel je ravno tam, kamor je padel ruski car. Tako se plačuje in vračuje na svetu — in tako se suče svet. Friderik Ebert, ki zdaj zavzema v Berlinu tisto mesto katerega je prej zavzemal cesarski kancelar ali ministrski predsednik, je rekel te dni, da so se socialisti v Nemčiji pripravljali na revolucijo že od začetka vojne. Morda je res. Res pa je, da so nemški socialisti mojstrsko izvedli revolilcijo po štirih letih vojne. Mnogoteri so rekli in pisali, da je revoucija v Nemčiji sploh nemogoča; nemško ljudstvo — so rekli — je preveč hlapčevsko, da bi revoltiralo, in če bi že ljudstvo hotelo — so pisali — armada ne bo nikdar. Mi pa smo trdili ne samo enkrat, da je nemški delavec, pa naj bo v civilnih hlačah ali vojaški uniformi, ravno tako človek, ki občuti bolečine in krivice kakor jih je občutil ruski delavec, in kadar bo imel dovolj trpljenja in krivic, tedaj pride revolucija v Nemčiji kot je prišla v Rusiji. Zgodilo se je natančno in do pičice in vsi tisti, ki so govorili o "nemožnosti revolucije", lahko zdaj molče in se primejo za nos. Razveseljiv pojav je, da sta se združili obe sociali-steni stranki in skupno nastopili ob uri odločitve. Medtem *ko je Liebknechtova stranka res delala za revolucijo ves čas vojne, vsled česar je moral Liebknecht z mnogimi drugimi sodrugi prebiti več ali manj časa v ječah, je Schei-demannova stranka cincala med kajzerjem in delavstvom ter sunjala, da se bo Nemčija osvobodila kajzerizma brez revolucije. Končno je pa tudi Scheidemann spoznal, da je revolucija ne samo možna, temveč tudi potrebna. Scheidemftnnovo obnašanje je izzvalo precej ostre in seveda opravičene kritike, toda zdi se, da je mož popravil napake s svojm krepkim nastopom v odločilnem trenotku; nemški socialisti so pošteno oprali svoje grehe in pokazali so svetu, da vojna ni uničila njihovega revolucionarnega duha in da ho izvršili delo, kar je bilo pričakovati od njih. Svet bi jim bil seveda bolj hvaležen, če bi bili to delo izvršili pred vojno ali v začetku klanja — ampak revolucije ne pridejo na komando niti željo posameznikov, pač pa le tedaj, kadar so razmere zrele in kadar jih pokliče pravi čas. Svet mora biti hvaležen nemškim socialistom, ker so kljub pozni uri skrajšali vojno. Poraz nemške armade I K) ameriških in zavezniških četah je res t}il velik faktor ra povspešenje revolucije, toda kajzer bi se ne bil še podal, če bi mu bila armada oKtala pokorna; vzlic kapitulaciji Bolgarske, Turčije in Avstrije bi bila Nemčija nadaljevala obupno vojno na svojih mejah morda še nekaj mesecev, Če bi ne bili socialisti zakurili revolucionarnega ognja za,. . . .. a . . . . ... , ,, i 7 i .... a doma Is župnije Sreduo na Pri- hrbtom kajzerjeve armade. Kajzer je pobegnil šele tt-Lera**««. IMI« je btags duša in daj, ko je bil tepen spredaj in zadaj, ko je rebelirala nje- ospredne«s mišljenja. Društvo govu monamica in armada. In pripraviti nemškega pomorščaka in vojaka na revolto ni bila lahka stvar," toda laliMi dtrnegli ttnli to Mvar oim je prišel pravi^aar Globa, Ari«. — V teh krsjili še redno nebrzdano divja epidemija influene«* Tudi med Slovenci je zahtevala žjrtve. Umrla sta Marko Sbute iu M rs. Uršula Del?. Shute zapušča očeta nekje v Miri-nesoti. Cw ima kaj drugih sorodnikov, mi ni znauo. Sem se je ponovno priselil pred kaki štirimi aiescci. Prošloleto je bil od tu z drugimi rudarji vred deportiran. Star je bil kakih 3 let. Uršula Bele zapušča moža Ivana in tri nsdoraale sinčke ter brata Jojift Judeša. Bila je akrbna, vzorna žena, stara Šele 28 let. Doma je bila iz Oreheka, fara StopiČe v no vomeškem okraju. Oba pokojnika sta umrla v bolnišnici. Me*b, da bi vozili bolnike ^ tukajšnjo bolnišnico, bufcilo ravno tako dobro, če bi jih vozili direktno ns pokopaftšče, kajti v nji tjihče ne ozdravi, saj jaz ue vem /a nobenega. . ■ Tudi jaz nepi se "oženil" « in-flueuca, pa sem se ž njo %s tijdi razposočil. Mogoče j^seved*, da se bo premislila ter si zopet lastila pravico do moje osebe. y Globe iu Miami imata okoli 12,000 prebivalcev, izmed katerih je umrlo že nad 400 ljudi. To je že hujše kakor vojska. Epidemija še,prav nič ne popehuje. .Delavske razmere so šc precej povoljip, tudi ni treba tako ga rati kakor pred vojutf Kako se bodo'obrnile razmere sedaj, ko je vojna končana, se še ne more sklepsti. Mogoče je, du bodo družbe ^avzde svdjo staro takti ko in pričele zopet naganjati delavstvo s korobsčem. Dosedaj ni- . August Aučin, Mar? Aučin, Filip Godina, Frank Kerže, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Matli. Pogorele, J. N. Rogelj, Auton J. Ter bovec, Jože Zavertnik. o . Li,,- " / • BABIMII OMOBt H Ivan Krešič, J. Kvsrtiš, Joško Oven. > OEMTEAUn OMORIK) VOVBOA JLONSTITUIRAH J A; * John Rmana, Joseph Frits, Joseph IvsnatU, J. Judniš, Iran JL Kaker, Anton Mota, Frank Rjavlja, Jacob Muha, K. H. Pogiodič, John Rasel, Joseph StoMaj, Frank Sa-vs, Frank Udoviž, Charlio Vesel, Andrew Vidrich, Štefan Zabrie, John Kalan, Anton Žlogar, Louw Truger. (Opomba. — Naslov «a pisma in denarne pošiljatve je sledeči* Anton J. Ter|xivec, Bo* j, Cicero, 111.) skem. Leta 1916 je vst^pM prostovoljno v ameriško armado, kjer je služil poldrugo leto. Bil je ja-ko priljubljen mladenič in zvest citate!j Prosvet«. V Ameriki zapušča sestro Marijo, omoženo Abram, v stari domovini pa stariše ter sestre in brate, ako niso postali žrtve vojne. . ii Martin Koroschetz. delka j)ri društvu Sv. Cirila i* mogli biti nap^m -rudarjem Metoda, št. 1, JSK.J, predsednik lokalne organizacije Slov. rep. združenja ter aktiven član Slovenske čitalnice. Bil jc pristaš naprednih nazorov in jako agilen na društvenem in kulturnem po lju. Tukajšnja uasalbina je izgu bila v njem neumornega delavoa in ga bo težko pogrešala, dvana Uorše, zapušča soproga in štiri otroke ter nekaj sorodnikov. Doma je bila iz Dolenje vasi pri Ribnici. V domovini zapušča soprogo iu otroke. .Joe Pirnst, stsr 1)1 let, doius iz Sodražlce pri Ribnici. Bil je član društva Prvi Majuik, št. 268, SNPJ. in društvu št. 72, KSKJ. Joe Brodnik, zapušča ooprogo in otroka*. Pred n>kaj dnevi ji je umrl oče, Jos. Kernc, sedaj soprog iu tudi sama jc skoro na smrtni postelji. Družini Pa)>cŽ je umrla Iri-letua hčerk« Angela. Drnžini Ma-jcrle je umrla petnajstletna hčerka Ana. Umrla jc Marija Koščak. stara 22 let. Zapušču moža in dva otroka. I«ti dau kot on« jc mil tudi njen brat Jos. &t!h v Jolietu, lil., kaleregaoe soprog pokojni-ce, Matt Koščak dobil na Kly, da je bil s sestro skupno pokopan, Doma sta ldla iz Male Račne pri Cirosuplju na Dolenjskem. Pogreb obeli jc bil civilen. £al% da nc pogreba nismo* udeležiti vsled prepovedi /.dravatvenega urada obdriavati javne pogrebe. Pokoj-na Mnrv Koščak je bila člaulcs društvs Jutranja Zors. št. ION. SNPJ. Njen brst Jos. fttih je bil član društvs Prvi Majuik, St. 268 SNPJ. Umrl je tuksjšnjim Slovencem dobro znsni gl. poslovo-djs (esptshO South Uhaiidler Mining Uom>»auije, J. Ulcholis. rodom Anglež. Slovenci so ga Imtnorall ,4Belček.M Frsnk Msrtinjsk. Ind JL Ne.nils •mirt je ugrabils iz nsše arede se-»iro Frančišku Re|H)vš v staruati 35 let. Nit šivljenjs Ji je preir-uala Influenee. Pokojniea jc bils brutalni, ker jih je priiSanjkova lo. Tu se je naselilo mnogo Mehi kancev in Texaneev, kLso vpo-sljeni v bakrenorudniški industriji. Vreme imamo lepo, kakor je Že navada v Arizoni, skoro vso leto jo bilo brc? dežja. Pred no koučaui, izrekam soža-Ijc sorodnikom in prijateljem gori omenjenih pokojnikov. John Paulic. JUGOSLOVANOM V AMERIKI Johnstown, Pa. — Pristašem Slov. rep. združenja v tej okolici naznanjamo, da bo prihodnja seja tukajšnje lokalne organizacije SRZ. v nedeljo 17. novembra ob 9. dopoldne v dvorani društva Bouairski Slovenci v Ban Airu. Ker boiuo imeli na dnevnem redu vpžne točke v razpravi, vas vabimo, da se' te seje uredežite pol-uoštevilfio. Louis Krasna, tajuik.* Oanton, 0# — V Mabie, \V. Va. je dne 20. oktobra umri rojak Frank Božeglav za influeuco. Doma je Ml iz Lokve pri Divawi na Primorskem, po domače^ Mežna-rjev. Ako živi ka.k njegov ao&d-nik v Ameriki, naj se za pojasnila obme na sledeči naslov: Anton Uaša, 1802 S. H. Oherry St., Uan- 'ton, O. Jtatte, Mont. — Apanska influenca je zahtevala zopet več Slovencev za svojk žrtve. Umrli so sledeči: Joe Doltar, Audrevv /u panclrh. ^'iek Kozjan. Peter Žalec ia M rs. Jannie Kruzieh V bolnišnici je še kakih deaet us-Šili rojakov, ki ne bodo še taka hitro ozdravili. Skoro vsi smo počutili vplive epidemije na «eb( toda nekateri amo jih hitro mlgiM-II. Knl trdijo, da jc'to zpslugs 'žegnanr vmle", a katero amo ae sdrsvill. Rallniek. Johnjgtovvn, Pa. ^-'Dnevno časopisje nam prinaša vesti, da zasedajo italijanske armade obrežje ob Jadranskem tnorju iu ga prikazujejo svetu za popopliioaia italijansko ozemlje. Mi vemo na-1 sprotno, zato nam greni dušo, ko vklimo, kako iztezajo grabežljive roke po naši zemlji tujce. Komaj so se Jugoslovani otresli basburŠ-ke Avstrije, že prihaja dru^i tujec da pograbi njeno dedščino. Ameriško časopisje ducvno prinaša vesti, kako naše slovensko ljudstvo navdušeno sprejema italijanske armade, kar je gotovo neresnica , kajti naše ljudstvo ue more pozdravljati ekspausivne italijanske politike, ki sc trudi prepričati svet, da je prebivalstvo Vb jugoslovanskem Jadranu iz ključno italijansko. Jugoslovani in vsi drugi ttlova-ui, ue dopustite nadaljevanje ta kega početja. Povzdignimo *)iaŠ glas, da nas bo čul ves zavezni ški svet, posebno Ameriku. Ha dopustimo anektirati niti podi naša zemlje ob tržaški, istr siri, imumsrski ia p. bali, kar js ta zemlja last jugoslovanskega ljudstva ih mora ostati v njegovi posesti. * Članstvo Slov. rep. združCujs, Slov. narodne zveze, Hrvatskega saveza, Srbske narodne obraue in drugih jugoslovahakih organizacij, bodi pripravljeno povzdigniti svoj glas proti vsaki imperialistični politiki Italije z oziroma na jugoslovanske kraje. Pripravite resolucije in proteste in poplavite z njimi Was(iington. Kot smo obsojali "Draug nach Oe-sten", tsko obsodite tudi italijansko imperialistično propagando. Povejte, da bi bila auckalja Gorice, Istre, Dalmacije, del Ksanjske in drugih krajev, Id so že od nekdaj jugoslovanski, naseljeni z veliko večino ilašegs ljudstva, krivica .storjena jugoslo-, venskemu ljudstvu in demokraciji. Povejte, -da stojimo odločno za princip sauioodločevauja iu bomo podpirali naše ljudstvo v domovini v boju proti vsaki imperija listični kliki. Povejte, da ju gosfevanska federativna republiki mora ostati cela, nedotaknjena. Vsi jugoslovsnski krogi, orgpu uizacije, časopisje itd. naj ae loti dela, da bomo odvagali italijansko propagando, ki deluje za thiek|ijo dežel, ki so po vsej pravici samo jugoslovanske in uikii gar drugega. I*repričajuu» svet, dn bojno nastopili proti vsakemu, sovražniku Jugoslovanov, pa naj prihaja odkjerkoli. Mi borno na straži! Andrej Vidrich. France Prešeren, št. nNPJ ji je oskrbel« vellessteu pogreb, ki BOO OHRANI 2F.. ■ * jp . Parrell, Pa. — (lotovo sc š«> vsi tisti Slovenci, ki so bili rojeni in vzgojeni v Avstriji, apomirijsjo cennrske peami "Bog olirsni, Bog ohvari. . ,M V tej p«*anii. sli botje himni, je tudi verz "Modro ds nšm gospodari s svete vere pomočjo." Sedaj pa prihajajo Indiji Ralphton, Pa. — Dne 5. novem-J namestniki, pa dolže HahahurŠa-bra je umrl v blHhiji nanelbini A-1 ne za aovražnike rimske cerkve, costa rojak AloU Staler, atar 24 Kje ao Idil preje, pred par rncae-let. Bil jc član društva Slošnosl ei, k« ao bili llabsburŠani še mo št. .10.1. SNPJ. Podleprl je špan-jeni. ko ao Še aoapodarili "s ave- akl Inflfnenei Pokopan je bil 6. novembra na katoliškem pokopa- ae je vršil 5. novembra. Niso jipišču v ftrmiavillii. Doma je bil Ht rvonttt ironovt, tmhr tatovTtnksr v t pri Uirknici na- Kreo^ te vere pomo<^joMT TSkrat je bila hslmburšks dinsotlje še a "a. k.*' In gospodom se ni prsv nič j mudilo ns ksko jolietsVo konfe reuso. Kj«t bo nedaj iskala zavetja "habsburška svet« vera"? Kam mc bo sedaj nas|/mjsl rimski sistem? Nsj močnejši steber rim-stva, hal>sbuška dinastija, je po begnila iz države, ki jo je lasto-vsla toliko ovt«to let. N« njeno mesto pa so narodi postavili take vlade, kskoršnih se naši duhov-, ni gospodje nsjbolj boje. Smešno je, ko trdijo slomo tudi v bodoče trdno st^H n« jirogratnu Slovenskegs rlpubličanskcjfa združenj«. Mi nisuie žoga, s katero bi se igrsli politični otroci Začrtsli smo svoj program np podlagi vpogleda v bodočndat. Za«* to so naa obmetavali s blstoia ljudje. ki niso imeti tegs vpoglede/ ki niso mogli razumeti^da pome ni ta vojna v»Mksnskc spremembe v temeljih dršsv, narodov iu vse Človeške družbe Mi *ieo dell, ds mors priti do tega. «sto smo uredili usš program tsko. ds ds odgovsrjs evolucijskems procesu. Zs nsa nI d cmok racija' le fraza, kakor je i»ri uaših aaaprot-nikih. ki jiat je bik v kričanju ta |K»padeii ves licinokrstiseut, pomena beaedc demokracija pa nis4i razumeli. V domovini atoje pred velikimi preobrati in mi moramo iti s jo taktiko naprej, da jim bomo prišli lehko ne posM»c »b pravem čaati. Zato se oklotiima Še trduaj-Še naše republikanske organiza-(Dalje ni I. str., k.d.) REVOLUCIONARNO GIBANJE PO VSEJ EVROPI Revolucionarna stavka v Sv U 1 \V»sliinglon, 14. nor. r— Po de-peŠOh, ki jih je prejel tukajšnji švicarski poslanik. je v Švici gene rahli nt raj k, Čigar eijji mo revo-lintionarni in politični iu izvini na-ravpoMt iz boljfvtške Huaije. V Švjei je že dolgo čauu velika brezposelnost iu iuduutrijalni ueinir, katerega ao izrabili ruaki revolucionarni a^ilaiot ji ftyrj«gplta vlada je intela akoj-aj od začetka avoje zastopnike v'Švici, katerih ni švicarska vlada ovirala toliko časa,'dokler niao pričeli vodit v odprte propagande za boljševizem. Zadnji 4 eden je pa vlada ukazala ruakitn boTjŠevikoja, da odidejo iz Svlce. To' je povzročiki proteat^ iu demonst raci je S' Turi- I V llchuti iu VirtembergU je proglašena republika. Na čelu bandeuake republike je aoeiallat Jeiaa. V torek Ke je odpovedal prestolu knez Leopold v Lippe-Detinoldu. hu. ki ao ae kmalu spremenile spopade a policiji! Vlada je nato poslala vojaške Čeie v Curih in on-dotni socialistični odbor, ki ima vodstvo delavskih organizacij, je takoj p.oalal vidi ultimat um; fftete proč, uko ne, generalni rajk pVične v nedeljo." Vlada se ni zmenila in delavatvo je stopilo, v generalno stavko. Položaj je zdaj zelo resen. Angleško časopisje izraža strah pred boljševizmoejJl * London, 14. nov. — Londonski listi so. včeroj y dolgih člankih razpravljali o grozeči nevarnost i boljševizmu, ki sekiri po .vsej Evropi. Listi soglašajo, du lakota Nemčiji more roditi najradikal-nejšo proletarsko diktaturo po Leninovem vzoru. If tegu razloga pozdravljajo listi Wiloonov nu svet, da je treba Nemčiji pomagati z živili, dokler ni prepozno; ravno to velja tudi za nekdanjo Avstrijo in Ogrsko.. / Poveljnik nemških šot v Rusiji se je podal. Kodanj, 14. nov. — Wolffova o-gentnro javlja iz Berlina, da ae je vrhovni poveljnik (general Hoff-inaun) nemške armade v Rusiji, podal z Vsem svojim Ktaliom nemški revolucionarju vladi. Bitka med rojaliati in rebeli Berlinu. iz Berlina je še kakih 400 oficir jev, ki se nočejo pridru^jti revoluciji, temveč ae branijo s strojnimi puškami v nekaterih poslopjih ua ulici Unter den Linden. V torek *e jc ponavljalo streljanje va dan na tej uUfi. Revolucionarji skušajo izstradati tnnoglave častnike in zato jih obiegajo. V. luko Lonskroiui na južnem Švedskem je priplulo pet nemških submarink s prošnjo, da jih Švedske oblasti internirajo. PoveLjuiki teh flubmoriuk so izjavili, du se ne upajo vfniti v Nemčijo. Pranoosi zahtevajo, da pride biv šl kajser pred saveniško sodišče Pariz, 14. nov. — Več poslan cev jo včeraj predložilo rimol učijo v zbornici, ki nalaga francoski vladi, da naj z drugimi %avezniš-kiuti vladami izdela načrt za kriminalno obravnavo proti vsem vladarjem, ki so povzročili sve tovno vojno. £ave«niki imajo zah tevati izročitev Viljema Iloheuzol lerua iu oatalih krivcev v svoje ro ke brez ozira, v kateri državi iščejo pribežališča. .» London, 14. nov. — Tz Amsterdama javljajo, da je bivši nemški jcajoer. izje vil, da ne mara, da lii zunanji s\ct mislil, do je iz strahu pobtegnil ua Holandako, temveč le zato. da ne bo s svojo prisotnostjo na nemških tleh oviral dela nove revolucionarne vlade. Po uadaljnih vesteh iz Nizozemske je bivši kajser prišel v ponde-Ijek v grad Amevongen, kl mu je podeljl^ za bivališče, dokler ostane v llolaudiji. Iz vlaka je stopil na postaji Maarne, kjer ga je čakal avtomobil poleg dolge vrstf. drugih avtomobilov za njegovo dfu$ho. Z njim vred so prišli »legali, von Pleaseu, lait. gčn. vou OoCord. dvorni maršal von Platon, niajor-general Lltorf, muj^r-gene-rul von (-trimiuann, grof Moltke. l^lioeeUiik Nieater, jpajor Hirscli-feld iu stotniki Isennann, Sesa, Hjiauf, Schederberg ln Orutache. Nu postaji je bila večja množica ljudstvu, toda policiati niso pustili nikogar blizo. Viljem je imel nu sebi sito uniformo, toda brez ku-begu retU na prsih. Hotel se je dr žeti moškega in obraz je imel ua t ognjen v smeh, ki je pa bil kisel. Na postaji ga je sprejel grof Beti tick, njegov stari prijatelj, ki je naredil globok poklon. Viljem je prišel na yolaudsko pod imenom grof Ilohenzollern in brez vsakega odpora ae je podvrgel odredbam interniran jo. Angleški listi odločno zahtevajo, du sc cka-kajzer izroči zaveznikom* ki ga bodo Hodili zaradi njegovih kriminalnih činov. Iz Kodanja javljajo, du se bivšu nemška cesarica a kronpriučevo PR08VHTA so postavili ualužbeuce ob zid iu Trenili $1,500. Stari baiidit je dejal pri vsto pu: 44 No, gotipe iu gospodje, ni kar se ne razburjajte iu vae poj de gladko izpod rok." BEL KRUH PRIDE ZOPET NA MIZO. Waohington, D. 0. -4 žalska upruva je naznauilo, da »o od-pravljune odredbe za vporabo p&euičnih nadomestil. valed tega bo zopet prihajal origiualeu# bel kruh na mizo. Kljub temu pa priporočajo, da se varčuje z belim kruhom Zdaj izdeljujejo načrt za raz peča vanje nadomestil, ki leŽ« v skladiščih. Porabili jih bodo za Šivalsko krmo, Vlodliu žitna kor-, poraciju se bavi sedaj s nakupom nadomestil, ki uc najdejo tukujš njih odjemalcev. Omejitve za vporabo pšeuičue moke so bile opdravljene, ker je podpisu uo premirje. tfrcdozeui-nko morje je seduj odprto in pšenica iz Indije iu Avatralije bo Ju-hko prihajala po najkrajši poti Kvropo. Ladje niso več potrebne za trausportucljo Čet in lahko ualoie pšenico v Argentiniji, du jo prepeljejo ua evropski trg. | Živilska uprava priporoča, da se hranf 1 vsemi ži\ ili, ki se luhko iovužajo, Kvropa bo potrebovala v tekočem letu iz Amerike najmanj okoli 20,000,00 ton živežu t »d prvega decembra bo dovo-ijonegu atirt funte sladkorju nu Mesec iu oselio v Lousiuni. v* dru gih krajih Združenih držav pa tri ri--- OMEJITVE ZA VOLNO PADA JO. restavracija nadstropju in aalun, v drugem pa igralnica za denar Sedanje poslopje je bilo zgrajeno v letu 18M9, kl so ga takrat srna trali za čudo atavbiiuke umetno sti. Med gradujo poslopja niso za en dat) preuehaii s točenjem opoj nih pijač in igranjem za denar kojti zunanje i»t*ae so ogradili o koli starega poslopja. vlomilca nastavljena mun1cijski tovarni. Porth Amboy, N. J. — Senatu! preiskovalni odaek l*> preisku), če sta Inla res v municijaki tovorni A. tiillepaie družbe pred eka plosijo nastavljena dva uotoričuu vlomilca kot čuvarja. Kksploziju je uničila do sto Človeških življenj klasovi se »lišijo, da so bili drui-bini uradniki zelo malomarni in se niso brigali, da bile varnostne uopraVf in odredbe točno Izvršene. rhorles Kosal, čluu tovarniške policije, je pričal, da niso preiskavah delavcev, ko wo odhajali na delc^ Č0'imajo vžigalice pri seld. štirje ubiti na ssuufas KEM KRIŽIŠČU. Kodanj, Hfjiov, — Po vewU>h ^no, otrooi in. oaUljmii .šenakami n.j!.' i. v i.ii.a inf\ . - _ . . Aretacija bivših avtokratov. lierlin (brezžično v London), 14. nov. — Neodvisni socialisti v kabinetu nove nemške vlade pred lagajo, da pridejo v zapor adm ral Tirpitz, bivši mornariški minister in šef submariuake kampanje, general Keim, vodja armad ne lige, dr. Wo1fgeng Kapp, predsednik vscueinške domovinske stranke, admiral Holtzendorf, bivši šef mornariškega generalnega štaba, Bcthmann Holluveg, bivši ecsai%ki kancelar, general Ludendorff in tn nogi drugi inilitaristl. Obenem zahtevajo soeialkdi, da se organizira posebno ljudsko sodišče, ki bo sodilo te onebe zaradi povzročitve vojne in oviranji miru. Amsterdam. 14. nov. — It Berlina poročajo, da itf je nova vlada cesarskega dvora šc vedno nahaja ,v postdamski palači v Berlinu. De-lavako-vojaški svet je postavil močno stražo okrog palače, da se ŽCn-skaru ne zgodi nič žalega in cesarica ae j«zahvalila revolucionarjem za varutvo. O usodi bivšega nemškega kron-prineu ni šc zdaj nič jasnega. Včerajšnje poročilo iz Berlina, o katerem so trdili, da je uradno, da je bil kronpriuc usmrčeu, Še ni potrjeno in i/. Haaga javljajo, du jc kronpriuc na varnem nekje v južni llolaudiji. Druga veat ae pa gla-. si, da je kronpriuc z nemško armado ua fronti. O usodi ostalih kajzerjevilr sinov in o lliudcn-burgu tudi ni nobenih vesti. Ravno t oko nezanesljiva ao poročilu o sedanjem bivališču bivšega avdrljakega monarha. Ena vest iz Bazla pravi, da je Kari z ženo iu rtfroei zapustil Dunaj v torek ponoči ln se odpeljal v grad Kekart-sau.ki se nahaja 15 milj vzhodno od Duuaju. Druga vest se pa glasi, da je oditi v ftvleo., Washington, D. 0. — Vrhovni vojaški oakrbuiški biro je obvestil "Podjetniško zvezdi", da je vojid iudustrijalni odbor izjavil, du luhko podjetniki dobe voluo po vludiii ceni in jo porabijo v ci-vllne »vrhe. Ta odredba je veljav-uu do definitivuega sklepa glede volnene industrije. VLOMILCI SO ODNESLI ZA $13,000 KO&UHOVINE. Chioofo, 111. — Nežnimi vlomilci so nupravili pot skozi steno iz opeke in betona v produjaluo 11. Klugmanu iu odnosi fa koiuhovinc. HTugman jc cstkril vlom, ko je drugo jutro odprl svojo produjulno. Policija sodi, da so delo izvršili profcHijipialnl iu dobro izurjeni vlomilci, ki so se poslužili tovaruegu uvtomobi-la, da so odpeljali ukradeno blago. TOVARNE BODO DELAVCE, ODIiLE V ARMADO. LE Morristown, Ind. — Vlak Cinei-noti, ludiauapolls lu Western že-ezuiee je udaril ob avtomobil ua ielezniškem krišišču a tako silo, da ga je raadrobil ua kose. Krt vi ao obležali 85.1etni llurr.v Siudsuy, 16-letni llarold Lindaay, 16-letnl Kranlc laing in 50-let|ii Heury Burna. (Miarlea Lindaay je pa za-dobil težke poškodbe. Nezguda ae je dogodila, ker je dolga vrsta voz zapiralo razgled nu žcltfzuiško progo. 1 ............ STRAŠNA NAJDBA. New York, N. Y. — šitcphan C. Muaoi* predsednik "Narodne podjetniške zveze", uazuanja, da bo vsak vojak ali mornar, ko se vrne domov, našel svoje mesto v to-vurui, ki jo je zapustil. 40,000 KROJACEV IN NA STAVKI. SIVIU Ameriške vesli RAZSTRELBA TOV NIOIJSKI Peoria, 111. — V tovarni 'Wcst-ern Powder Mauufaeluring ('oni-pauije \ Kderadrsu, kPse nahaja hch!nujni milj o»l tukaj. je <|o-godila razstrelita, ki je ubila dva4 delavca, enega pa jmgrešajo. Po razstrelili je nastal ogenj, ki ačutlll v veei»iilj*kein okmŽju in nekateri iniHlili, da je sunek povzročil so oritanizirala in v večjem delu Nemčije je zovladal iyd Večiuald In manjšinski socialisti so al'raz, nt. k Tajalkt Jak« V«r4»rbar, «700 Ho. Uwašat« Av«., Okisag«, IU. BlogoNki Aatea J. T«rkov«, P. O. Baz 1, CImss, tU. Zspisalkari Jaka Molsk, 400« W. 31.t Bt^ Cktcago, IU. NADIOBNI ODBSKt | " JoH A-broAi*. Bos Ml, Oaaoaaburg, Pa. Paal Borgsr, H3« Bo. Ksrlev Avs 0Ul4kge, IU. . POBOTNI ODBBKi Aatoa H veat, Ro« 140, Oasoaakarg, Pa. Ješa Bašllek, Bos m, Hmitktoa, Pa. Budolf Platariak, Boa 480, BrlšgsvlUe, Pa. JakSb Iflklatfti«, L. Ros 8, WtUo«k, Pa. M. Pstrovlek, 14118 Hala Ava., CoUiawoo4, a UBBDNIK PBOBVBTBi Jo*t levenaik. T ! kV i* t 0 | r ' • ,, g * j (i V'* v 1- iTr" VBUOVNI SbBAfNDKi F. J. Kora, II. D., OtOS Bt. Clatr Ara., Clavolaad, Okle. VSK DB^ABNB SADKVB IN 8TVABI, ki M Uflaja gl. sprava««« odkora lu B. N. P. J, naj •• politjajo aa aaalevi JOBN VRBDRBBAB, 80fi7-«8 Bo. Uvadal« Ave* Oklaoge, DL PltlTOSBlO OLBDK UKNEHALNKOA POSLOVANJA ss pešiljsJ« aa aa^ov JOŽE AMBROŽIČ, Bes 8^1, Oaaoaakuig, Pa. Pritožbe prepirljivi TMblas, kl ita jih rešUi prva la draga iaštaa«a m poli|jaj« aa aoalovi ANTON HBABT, Boa 140, dsaoaakavg, Pa. VBI POPISI, raaprav«, «Uaki, «asaaaUa itd, aa "Presvele" h pušitjajo ua naslovi UBEDNIČTVO •• PROSVETE", MAT—M Bo. Uwadel« Av«., Oklaag«. UI-VSE tlrtrlTVllttr BTVAIT, narolslaa, Oglati, m polltjajo «a aaslevi UPBAVNlATVO "PROSVETE", Bo. Uiradal« Av«., Oktaego, lit. V k«r«apoad, aal a tajaiMvom B, N. P, J,, urodalltv«ai ta aprovaMtv««a "Proaveta" sa rabita baaa urad«lkov, «uirv|A aapUita aoalov, kl ja ta uvdii, ako latit«, da bo vaaka atvar kltre SKRBITE ZA STAROST Na jbolila ze ravilo za sdr.--tanja mladooti. 10 LET STAR LETALEC. Bedalla, Mo. — Harry Rhois^, star petnajst let, je najmlujfii MIs-sourČan v vojaški službi. Vstopil jc v armado v juniju iif dejal, da je star osemnajst let. Izvežbal sC je za letalca. Njegov oče Še nI dosegel 4 mite po on del toga adravllo na tri dele gorke vode. Ko oo poČu» tlte t mrzlico oli takoj «0 priče tk6in k Ihan Jo, vzemite takoj eno ali dve Ke vero ve toblot zo pre. hlad iu gripo lu ponovite no vso* ke Irl ure, dokler voša čr«v« nt pričnejo dobro delati. Ako se vos, prlmo kašelj tedaj vzemite Severov balzam aa pljuča .Pojdite v postelj, vzemite kekino gorko pijačo, da se dobro spotite, Ce se po še uo čutite boljše, polom pa hitro pokličite zdravnika In na redite vae kor vam on ovetuje. Umi navodeno odrovtlo bodo veliko pomagalo, do oo obvaruje«« pred iiifluenco, sa torej jo oelo u ia ««t no, do imate volno olodoča , • """ ....................... ,ijam ra»ao»i»»»« ""»"»i , ' . . . . ^ . Prvi jopiči morejo biti I/aIcIsmI ker«alae, laka, kl levimi« I«;zdravile pri rokah domo. Proda iv deeeoikrn ki zadnji v februarju ] PUU« p« m*m mu j km ROP PRI BELEM dnevu ChieafO, 111. —<- Pet maakiranih Uiidilov, ki jih je vodil aivolak tolovaj, s*o izvršili popoldne ob štirih napad na pisarpo llci*«lcr.rt. Hamlitje I jeno v NRBRECA NA LOVU Idls zaigrana premošenja. V nJem j —- so bili izvršeni tudi umori, kajti Kittanin«. Pa. — |V«d (Udiaea igralci za denar ao včaai in v prej- iz PHteburghe je amrtno poneare-šujih dneh prev radi »'gli po 00- čil ua lovu v Moagrovu, Hprošile «a mokre« o. da ao izravnali avoje «r»o mu jr puška in krogla ga je r.*d#!a ______, 1 tf 'trr^f1' Pe»tw>IJall a« ga v Im4- jeno v letu Zdolaj ata IdiaTitlštdeo, kjer je kmslu umrl. i vsak delov sveta, aaaik sdravalk ", k I ataa« mm» t« aaatav, okllrae epteaj« velik« Iterll« rastlla la daj« aaa vat. as katar« bel«aai ia kak« m m| rabijo. N« od lak« Ji«, aarollt« »akaj t« pMlIJIv« kajlfa. matk. mama, r. O luTTLM Htm terk, v. t, jajo so v leksrnah po eledešio tonah i HovetVe Antlsepoel, M centov} Ho vero'a Cold ond Urip Tableta, M centov in nevera'« Molsem tor Lungs, 30 in §0 eOn tov. Ako veto je nemogočo dobiti lo Rdravlla v vošl domači lekarni .potom jih naročite narav-ooet od W. P Nevero Ca., Codor Itapid«, Iowo. y Hitite zavedajo nesreče, ki jih je sedela. j V mestecu žive le štiri družine ki govore angleščino, ostali prebivalci so skoraj sami Italija K i 9. \ a ROPAŠ IZGINIL Z $2,470. DOPISI. "8e U ps ubranitef (Jrudzicki poglede tur DR. JOS. V. GRAHEK edini slovenski adravnik in ranocelnik v Pennsylva-niji. Zdravi vse otročje, ženske in možke bolezni. Uradne ure so: 10 ure zjnlraj do 2 ture popoldan. Bell Telephone Cedar 2388 843 E. Ohio Street, N.S.PITTSBURGH,PA. (Nadaljevanje z 2. str.) rije in ji pomagajmo z vsemi nekimi močmi, ksj ti časi so resni. Kadar se Jugoslovsni konstruirajo v svoji državi, bodo demokratični elementi v nji zelo potre-bovali naše pomoči. To moramo imeti na vidiku, pa se s podvojenimi silami lotiti dela, da jim pomagamo graditi državo, ki bo odgovarjala potrebam novemu sitnemu Človeške družbe. Anton Simčič. Kako to!" % •ker nimam smodnike. Okolo dvajset čolnov aem le odposlal, de bi nrf ge vssj nekoliko aprt^tt - aH gs aaer UriTan*admsj^vimli to, ds su ga niso poalnli doslej. Za dva tedna gs imsm, - dalje ne Ko bi g* imet dovolj, bi poprej kudak in sebe v ozračje spastU, nego bi ko mUra noga asm ■ttfi,i Uknseno mi je tukaj še-žati, — pe ieiim; uksssno čuvati, -a pe čuvam; nksssno sebe kazati, — ps jih ksžem; in če mi bo le treba umreti —zsto sm je meti rodils, — tndi te morem." "A send pa si m sest 8 narediti smodnika!' Že dva SMseea od Zaporožci ne puste.sprs viti sem solit rs, ki gs js treba devsžsti od Črne ga morje. Vse ene. Poginem! "Učiti aa nem jf od vas aterik vojakov, ko U ss vi aami napotili po smodnik!" "Goapod, jez Kudaka ns zspustim hi zepu-stitj ns aaorem. Tukaj mi jo bilo življenje, tukaj us j bo tudi smrt. Tudi vi ai ne smete misliti, da greste ne pojedino, in ds vss sprejmejo a častjo, s ko jo po nekod poslance sprejemajo, sli da vss poslaačeva veljava varuje. Tem že lastni atamane more in od onega čaaa, kar tn sedim, se lo ne spominjam, de bi kedo odšel tam avoji amr ti. Tudi vse umore." Skretueki molči. "Vidim, ds zgubijste pogum. Torej bolje 4iMpj gpspod poveljnik," reče jezno nameet-nik. "Izmislite si ksj boljšega, ds me prestrašite, to kar^ od ssdaj pravite, ssm slišni še desetkrat. Ker mi svetujete, ds ns j ne hodim, vidim, da bi ssmi ne ili, ko bi bili ns mojem mostu. Prevda-rlte torej, če vaa ne samo smodnika, marveč tndi srčnosti na obrambo Kudaka ne zmanjka. GroadičM, ne ds bi se razsrdil, poglede z jasnim licem namestnika«' P ''Zubsstsjs ščuka!" (ščuka ima zobe) zahir-mra po rutinski. "Odpustite mi gospod. Vsš odgovor mi kaie, de ume te ohraniti veljsvo kneza in plemfteikcts svojags stanu. Jutri dobite par čsjk, ker z lsdjsmi ne pridete čez POrohe." "Prišel aem vaa tudi prositza to." "Mimo Nenssits jih naročite vleči po suhem ; zakaj Čeravno je voda velika, vendar tamkaj nihče skozi ne more. Komaj z malim čolničem sc pride skozi. Ko ps 'boste ns nizkej vodi, tskrat bodite oprezni, ds vss ne zsskočijo. Zapomnite si, ds je tam svinec zgovornejši, kakor besede. Tam samo drzne ljudi cenijo. Cajke bodo do jutri gotove; ukežem samo dvojna vesls pripraviti, kopo jedno je ns Porohih premalo. To rekli, spremi Grodzieki nsmestniks iz i/ be, ds bi mu pokazal grad in njegov red. Povfpd si opszil vzgleden red. Straže so po dnevi in j>o noči čuvsie na nasipih, katere so morali tatarski vjetniki brez prestanks utrjevati in popravljal. "Vsako leto ra laket višje sipi jem nasip>" reče gospod Gtrosdickl "Ps je tudi Še takp na-rastel, da bi celo sto tisoč vojakov tu nič ne opravilo, ko bi imel dovolj smodnika; toda brez streliva se ne ubranim, sko prevelika moč pride." Trdnjsva je bila res nepremagljiva; razun topov ao jo branili še Dneprovi propadi in nedo-h t opne akale, štrleč iz vode. Redi tega je bilo v gradu samo šeatato vojakov, ki ps ao bili cvet vo-jsštvs, oboroženi a puškami ln samokresi. Dne-per, tekoč na tem mestu v stisnjeni atrugi, bil je tako osok, ds je krogljs s nasipov lahko, preletela na nasprotni breg. Grajakl topovi ao varovali oba bregova in vao okolico. Mimo tega je pol milje od gradu atel visok atolp, is ksteregs si videt osem milj nsokrog; v njem je bilo nastanjenih sto vojakov, b kstsrim je Grodzieki vsaki dsn pogledsl. Ti, zspszivši v okolici kske ljudi, so tskoj deli znamenje v grad; ts čss so zszvonili zvonovi ln tskoj je vse moštvo stalo pod orožjem. "Skoro ne mino teden brez kekegs hrupa," omeni gospod Grosdieki: "Tat ar j i aa, kakor čreda volkov po nekaj tisoč skupaj potikajo okrog katyr* a topovi strahujemo, kolikor moremo. Pogostile tudi tolpe divjih konj straže smatrajo sa Tstsrje." "rt vsm ni dolg čsa sedeti v tej aamotif") Vprale''gosp.nl Skretuaki. "Ko bi mi tudi dali elužbo na kraljevem dvoru, vendar bi raje tukaj ostsl. Več aveta od-tukaj vidim, nego kralj iz svojags okns v Varšavi." In ros, z nasipov si vklsl neizmerne stepns plsnjsvs, ki so so širila pred njimi, kakor zeleno morje. Na severu jo bilo videti uatje Samere, na jugu vse dnsprovska strugs, skale, propasti, la-sovi, tje do druzega penastega prage SurŠkega. Ne večer ate obiskale še stolp, kjer je Skre-t itaki, videč prvo krat to trdnjavo, hotel vae o-gledsti. Med tem ao pripravljali zanj v Slobodl čejke, katerim so priveaali veele na obeh koncih, dn so ss dsle I ožje rsvnetl. Drusegs dne se rane je menil oditi. Po noči ss niti ni vlegel spat, pre-mišljsjoč, kaj mu je atoriti, ker ai je bil svest. de ga čaka gotove amrt ne Slčn. Življenje gs je še mikalo, ker je bil mled in odslej bi imel žive-ti polog ljubljenke. Blevo ln čast pa je še bolj ljubil knkor avojf življenja. Spomni ao tudi. de se vojake bUŠa. Helene, ki ge čeke v Roalogih pri-de lshko vsaki hip v ne prijateljske roke.