Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljska izdaja celoletno vJugo-slavljl SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petit-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D, večji oglasi nad 43 mm vl&lne po Din 2-50, velllcl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Dir O Pri večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zfulrevJ razen pondelIKo ln dneva po prazniku
Uredništvo te v Kopltar/cvt ulici št. 6 17J ttolcoplsl se ne vrača/o, netranUlrana pisma se ne sprelema/o — Uredništva telefon št. 2050, upravništva št. 2323
I
Političen list sza slovenslci narod
Uprava le vKopllar/evl ul.it. 6 - Cele ovni račun : Clubljana itev. lO.eSO ln 10.3 19 xa Inserate. Šaralevoit.73S3. Zagreto it. 39.011, Praga ln Duna/ it. 24.797
Pred razpisom volitev.
r Belgrad, 13. jun. (Izv.) Po kritičnih dnevih, ki so privedli Vukičevič-Marinkovičev kabinet skoro v krizo, je predsednik vlade Vn-kičević podvzel ponovno korake za zbližanje z radikalnim centrumom. — Tekom današnjega dneva je tudi izgledalo, da se bo Vuki-čeviču to posrečilo. Včeraj so se v pogajanjih s centrumom precej zbližali. Vukičevič misli, da jim je bližji, kakor pa drugim strujam v radikalni stranki, predvsem pašičevcem. Vendar pa je tekom današnjega dneva prišlo v centrumu do ponovnega preokreta. Centrum namreč misli, da namerava Vukičevič ob priliki volitev pomagati predvsem svojim ožjim prijateljem, da bi na ta način dvignil svoj ugled v klubu in v stranki. Zato je radikalni centrum danes postavil po svojem vodji Ma-ksimoviču nove zahteve. Kar se tiče osebnih zahtev Maksimovičevih, so te sledeče:
Boža Maksimović zahteva zase notranje ministrstvo. V slučaju, da bi to ne bilo mogoče, zahteva prosvetno ministrstvo. Obenem pa popolno odločilno moč glede vseh osebnih zadev v notranjem ministrstvu. Za slučaj, da se te njegove zahteve sprejmejo, zahteva radikalni centrum, da prevzame notranje ministrstvo Ninko Peric.
Izpolnitev teh zahtev bo vlado takoj privedlo do krize z ozirom na stališče, ki bi ga morali demokrati zavzeti proti temu. Kajti Maksimović je izjavil, da se mora uničiti tudi pripravljeni ukaz o velikih županih in okrajnih glavarjih. Glede velikih županov pristaja on samo na to, da se spremenita dva velika župana, za vse ostale je proti vsaki spremembi. Istotako glede okrajnih glavarjev.
Z ozirom na to je Vukičevič te zahteve Bože Maksimoviča odbil. Na sestankih tekom današnjega dneva sta se Boža Maksimovič in Velja Vukičevič korčuoveljavno razšla.
Radi tega je Vukičevič dopoldne izjavil, da bo odpotoval v Topolo. Vendar pa se na to potovanje ni podal. Proti večeru je po drugem sestanku z Božo Maksimovičem izjavil časnikarjem, da radi tega ne gre v Topolo, ker se je spomnil nekaterih dalumov. Če so časnikarji pametni, bodo datume že uganili. Misli se. da je mislil na to, ker je danes 13. in jutri torek. Na ta dva dneva kralj nikdar ne stori kakih odločilnih sklepov. Zato je ver-
jetno, da Vukičevič tudi jutri ne bo odšel v Topolo, kjer se kralj še vedno nahaja.
Kljub tej poostritvi položaja pa so vladni krogi mnenja, da ni računati z vladno krizo, marveč da bo Vukičevič dobil volivni mandat.
Značilno je, da njislijo tudi pristaši cen-truma, da bo prišlo do te rešitve iz sedanjega položaja in da se bodo volitve razpisale še te dni. Radikalni centrum bi želel, da bi se volitve razpisale na 1. avgust, da bi se glavnemu odboru radikalne stranke dala možnost, urediti razmere v radikalni stranki. Vendar tudi oni mislijo, da ne bodo s tem uspeli in računajo, da se bodo volitve razpisale že prihodnje dni.
RAZGOVORI MED DR. KOROŠCEM IN VUKIČEVICEM.
r Belgrad, 13. junija. (Izv.) Predsednik vlade Vukičevič je danes ponovno povabil načelnika SLS dr. Anto.ia Korošca na razgovor. V vseh političnih krogih je ta ponovni sestanek predsednika vlade z načelnikom SLS vzbudil precej pozornosti. V radikalnih krogih se govori, da je šlo pri teh sestankih za ureditev nekaterih aktuelnih vprašanj v Sloveniji, ki jih bo treba razčistiti šo pred volitvami. Načelnik SLS dr. Korošec je napram časnikarjem zanikal, da bi se na katerem sestanku bilo govorilo o vstopu SLS v vlado. Rešitev tega vprašanja se je prepustila za poznejši čas.
DR. KOROŠEC PRI MARINKO VIČU.
r Belgrad, 13. jun. (Izv.) Načelnik SLS dr. .Korošec je danes obiskal zunanjega ministra dr. Vojo Marinkcviča, ki ga je tekom sestanka, ki je dolgo trajal, natančno obvestil o stanju zunanje politike.
ZA SPORAZUM MED VUKIČEVICEM IN RADIKALI.
r Belgrad, 13. jun. (Izv.) Aca Stanojevič, ki se še vedno nahaja v Belgradu, se je sinoči sestal s predsednikom vlade Veljo Vukičevi-čem. Ta sestanek je vzbudil v političnih krogih precejšnjo senzacijo. Četudi niso znane podrobnosti tega sestanka, vendar se misli, da sta se oba prvaka sporazumela za slučaj volitev in o tem, kako bi se izpopolnil glavni c-dbor.
Z mečem pokončani.
Jeseni poteče deset let, odkar se je bolj-ševiška stranka polastila vladstva v Rusiji. Ob cesti, ki jo je prehodila v prvih štirih letih, stoje zgodovinski pomniki: notranje vojne, strašno klanje nasprotnikov, odprt napad na cerkev in potem največja zgodovinska katastrofa — lakota. V letu 1921. se je pa začela Rusija umirjati, med boljševiki so prišli do veljave bolj trezni, konstruktivni duhovi, ki so napovedali obnovo gospodarstva s sodelovanjem zapadnega kapitala. Teror je začel ponehavati, država si je iz kaosa začela graditi nov pravni red, boljševiki so praktično pokopali celo vrsto svojih fantastičnih načrtov, tako da so pod tihim, nepremagljivim pritiskom kmečkega življa celo priznali svobodno zemljiško lastnino. Kri stotisočev, ki so poginili pod boljševiškim terorjem — in med njimi so bili revolucionarni idealisti vseh strank poleg carske družine — se je posušila in svet se je spominjal na veliki ruski pokolj kakor na veliko naravno katastrofo, ki se utrga po višji sili in ni zanjo nihče povsem odgovoren.
V	tem času pa se je zgodil nov strašen uraden zločin: Na povelje boljše viškega vrhovnega policijskega urada je bilo v petek 10. t. m. ustreljenih 20 jetnikov. Pred to gomilo trupel se vprašamo: Kaj so ti možje zagrešili? V Varšavi je prenapet ruski zločinec umoril boljševiškega poslanika Vojkova. Morilec je v ječi, bo sojen in obsojen. Boljševi-kom pa to ni dovolj. V naravnost nepojmljt-vem, divjem izbruhu strasti so se obrnili proti ruskim možem, pristašem raznih strank, ki ječijo že mesece po rdečih ječah in torej sploh niso mogli niti kaj slutiti o varšavskem atentatu — in so jih pomorili — v represalijo za varšavski umor. Boljševiki so s tem postavili nov sramoten spomenik krvoločnosti, brez-srčnosti in krivice na svojo zgodovinsko pot.
Rusija svojim sedanjim vladarjem za ta spomenik ne more biti hvaležna.
Gotovo je — in Ljenin je bil prvi, ki je bil dovolj pogumen, da je to razglasil, — da si Rusija brez gospodarskega sodelovanja Za-pada ne bo mogla gospodarstva naglo in trdno obnoviti. Toda tako sodelovanje je mogoče samo z državo, kjer vlada mir, red, načelo pravice, kjer je vsaj človeško življenje sveto in nedotakljivo. Z vlado, ki napoveduje teror, krvav potop, pokolje, ki proglaša brezobzirno morjenje nasprotnikov za vrhovno smernico svoje notranje politike — s tako vlado in deželo so gospodarski stiki sila nestalni in dvomljive vrednosti. Z morijo v Moskvi so boljševiki težko ogrozili gospodarski razmah ruske dežele.
Še bolj pa so oškodovali moralni prestiž Rusije in nehote so močno okrepili stališče Anglije. Na predvečer svetovne konference v Ženevi, kjer bo Anglija gotovo uporabila priliko, da ojači protiruske tendence v raznih državah, so boljševiki zagrešili justičen umor množice, in odbili od sebe tudi mnogo vplivnih evropskih skupin, ki so doslej s simpatijami spremljale dozdevno konsolidacijo Rusije. Tako zapravlja vladajoča boljševiška vlada moralni kapital, ki ga je Rusija nabrala v zadnjih mirnejših letih.
V	tem tragičnem padcu boljševizma pa stopa na dan vekoviti, vsečloveški, že v prastarih spomenikih indijske, grške in tudi krščanske staroruske kulture zapisani nravstveni imperativ: Nasilje rodi kri in iz krvi udari nasilje. Boljševik Vojkov je sodeloval pri umoru carske družine. Vojkova je umoril monarhističen nasilnež. Boljševiki so umorili dvajset mož. Tako gre ta veriga zločinov naprej in oklepa telo ruskega naroda, ki se brez brambe vije v krčih.
Pomor v Moskvi je sramoten spomenik boljševizma, je zločin na ruskem narodu, pa je tudi signal, ki svari vladajoče skupine vseh držav pred nasiljem, ki končno nje same ujc in upropastL
Tabor na Limbarski gori pri Moravčah.
Vsej bližnji in daljni okolici naznanjamo, da bo v nedeljo 19. junija na Limbarski gori pri Moravčah VELIK LJUDSKI TABOR, in sicer ob 11 dopoldne. - Govorijo poslanci in drugi. Vabimo k obilni udeležbi.
ini—iiiw— mii.ii i i in ~m* ||>и|и1м|ид.«а ' IWII4.U
r Belgrad, 13. junija. (Izv.) Kakor smo zvedeli iz zunanjega ministrstva, bi se še tekom današnjega dneva imele izročiti albanskemu poslaniku Cena begu in osobju albanskega poslaništva potne listine. Nadalje smo zvedeli iz zunanjega ministrstva, da ni resnično, da bi papeški nuncij sprejel zastopstvo albanskih interesov v naši državi. Papeškega nuncija Pelegrinettija je albanska vlada samo prosila, da bi prevzel zaščito nad poslaništvom v Belgradu, dokler se ne uredi vprašanje radi prevzema zaščite albanskih interesov v naši državi, kakor se je to zgodilo tudi v Tirani. Tam se je varstvo nad jugoslovanskim poslaništvom izročilo doyenu diplomatskega zbora, to je nemškemu poslaniku. Do-
Vodite!] „Action f
v Pariz, 12. junija. Boj Leona Daudeta, znanega voditelja »Action française«, proti justičnim oblastem in njihovim izvršilnim organom, je stopil v akuten stadij. Leon Daudet je bil v enem izmed številnih procesov, v katerih se je moral zagovarjati radi žaljenja, obsojen na večmesečno ječo. Pri razpravah je kot obtoženec naravnost na virtuozen način teroriziral sodni dvor, državnega pravdnika in odvetnike. Sodišče je te dni objavilo, da mora Daudet nastopiti kazen in je zagrozilo z aretacijo za slučaj, da se prostovoljno ne javi. Daudet pa je javno izjavil, da se bo do zadnjega boril proti aretaciji in se je v petek oborožen s pisalno mizo in tintnikom preselil v prostore »Action française«. S trdnim namenom, da se ne bo pustil aretirati, se je uta-boril v poslovnih prostorih, zastražen po svoji telesni straži. Ko se do stavljenega roka Daudet pri sodišču ni javil, je državno pravdni-štvo izročilo nadaljnje postopanje v roke policiji. Prijatelji Daudeta so med tem začeli veliko kampanjo, da bi dosegli za nekaj časa še odlog nastopa kazni.
v Pariz. 13. jun. (Izv.) Policija je izročila Daudeta in Dailesta v zapore bolnišnice, kjer so ju dali vsakega v posebno celico v oddelku
kler se naša država ne odloči, komu bo izročila zaščito naših interesov v Albaniji, tako dolgo se tudi vprašanje zaščite albanskih interesov v naši državi ne bo uredilo. Celo ju-gosl.-albansko vprašanje je v takem stadiju, da'bodo ostali odnošaji dalje časa prekinjeni. Najbrže bo zaščito naših interesov na željo Anglije prevzela Francija.
r Belgrad, 13. junija. (Izv.) Predsednik narodne skupščine je poslal načelnikom parlamentarnih klubov pismo sledeče vsebine: Gospod predsedniki Čast mi je Vas obvestiti, da mi je zunanji minister javil, da želi v torek dne 14. t. m. ob 11 dopoldne obvestiti načelnika parlamentarnih skupin povodom prekinitve odnošajev z Albanijo.
ançaise" aretiran.
za navadne zločince. Mogoče je, da bo notranji minister izdal dovoljenje, da ju smejo premestiti v častne ?apore. Okrog poslopja »Ac-tion française« vlada popoln mir. Vsa okna hiše so zaprta.
v Pariz, 13. junija. (Izv.) Včeraj popoldne je prišlo do nemirov pred poslopjem »Action française«. Ko je nastopil na balkonu »Daudet«, so njegovi pristaši priredili demonstracije, pri katerih je i. .stopila policija. Pri tem je bilo 25 policijskih uradnikov težko ranjenih. Policija je aretirala več oseb, množice pa so hotele aretirance oprostiti in samo hitremu nastopu ojačenih policijskih straž se je zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Stražniki so že namerili revolverje proti razburjenim demonstrantom, ko so ravno v pravem trenutku že dospele nove čete in napravile konec opasnemu položaju.
v Pariz, 13. junija. (Izv.) Policija je danes zjutraj aretirala Leona Daudeta. Veliko število policijskih čet in republikanske garde na konjih se je danes zjutraj zbralo pred poslopjem »Action française«. Mobilizirali so tudi večji oddelek ognjegasccv z dvema brizgal-nama. Na vratih poslopja so stražil« čete »Action française«, nazvano camelot du гоу.
Policijski prefekt je pozval Daudeta, naj se uda. Opozoril ga je na to, da bi vsak odpor nujno privedel do prelivanja krvi. Daudet je nato izj -.vil, da noče nikake državljanske vojske in je ukazal camelot du roy, da se odstranijo. Nato je stopil skupno t. administratorje .. - Action française« Dailestom v prefektov voz, v katerem so se odpeljali na policijo.
Češkoslovaška in Vatikan.
g Rim, 13. junija. (Izv.) Agenzia Radio-nazionale doznava iz češkoslovaških krogov, da so vesti o pričetku pogajanj med Vatikanom in ministrom Benešem za sklenitev kon-kordata brez podlage. Imenovani krogi izjavljajo, da ni bilo šc nobenega stika glede imenovanja dveh češkoslov. kardinalov. Vprašanje cerkvenega premoženja na Češkoslovaškem pa spada v kompctenco prosvetnega ministra, ki je izročil upravo tega premoženja msgru. Vojtašku. Kljub temu, da se spor glede Husove proslave še vedno ni poravnal, rešitev spora ni daleč. V slučaju, da bi prišlo do sporazuma glede cerkveno-političnega spora, se bo sporazum izrazil z izmenjavo diplomatskih not in ne potom konkordata.
Zasedanje sveta Društva narodov.
v Ženeva, 13. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je pričela pod predsedstvom sir Austen Chamberlaina 45. seja sveta Društva narodov. Na začasnem dnevnem redu stoji med drugim več vprašanj, tičočih se razoroževanja in varnostnih odredb za slučaj vojne, ^poročila pripravljalnih odborov za razorožflvcno konferenco, vprašanje finančne podpore državai*!, ki bi postale žrtev napada, razpravljanje o nadaljnjem delovanju Društva narodov za finančno in gospodarsko obnovitev držav ter poročilo o svetovni gospodarski konferenci.
v Ženeva, 13. junija. (Izv.) Danes ob 11. uri je otvoril angleški zunanji minister Chamberlain 45. sejo sveta Društva narodov. Najprej se jt vršila tajna seja, pri kateri so razpravljali o pritožbi mesta Memel. Predlog Li-tvanske ni« prišel v razpravo. Na javni seji so obravnavali vprašanja, ki se tičejo mesta Gdanskega.
v Ženeva, 13. junija. (Izv.) Zunanji minister Stresemann je danes popoldne sprejel obisk zunanjega ministra Brianda. Razgovor je trajal nad poldrugo uro. Razgovor je potekal v prijateljskem tonu in se ni nanašal samo na vprašanja, ki obstojajo med obema državama, temveč sta oba ministra razpravljala tudi o splošnem svetovno političnem položaju. Po tem razgovoru se je podal dr. Stresemann k Chamberlainu in razpravlja! z njim nad poldrugo «uro.
Voilée m Irskem.
v London, 13. jun. (Izv.) Iz Dublina poročajo, da gre glavni boj pri volitvah na Irskem med vladno in republikansko stranko. Po dosedaj znanih rezultatih vlada ne bo do-! bila več absolutne večine. Dosedanji rezultati kažejo sledečo sliko: vladna stranka dobi 24 mandatov, republikanska 24, delavska stranka 11, neodvisna stranka 6 in druge stranke skupaj O mandatov. Republikanska stranka de Valere in nacionalistična liga pridobivata na škedo vladne stranke. Predsednik Cosgrave in drugi ministri so zgubili skoro 50 odstotkov glasov v razmerju z volitvami v letu 1923.
Dr. Farsky umri.
v Praga, 13. junija. (Izv.) Včeraj popoldne je umrl ustanovitelj češkoslovaške narodne cerkve in patriarh dr. Farsky, škof narodno cerkve v Pragi.
Zarota v Bolgariji.
r Sofija, 13. junija. (Izv.) Policija je odkrila novo zaroto, ki je imela cilj, rešiti iz zapora nekatere zaprte politike Preiskava je dognala, da so imeli zarotniki v dogovoru z nekaterimi jetniškimi pazniki že precej uspeha. Izkopali so že nad 30 m dolg podzemeljski hodnik, ki je vodil do zapora. Aretirali so več oseb.
v Ženeva, 13. junija. (Izv.) Delavska konferenca jc danes pričela s posvetovanjem o predlogih, katere so izdelali pododbori glede bolniškega zavarovanja v obrtniških in poljedelskih obratih. Predlog odbora je bil sprejet s 55 proti 2 glasovoma.
Zakaj spor med nami j in Albanijo.
ministrstvo za zunanje zadeve je -od, ,i j včeraj Društvu narodov sledeči od- j govor in pojasnilo o vzrokih spora z Albanijo:
Poslaništvo SHS v Tirani je dobilo od nekega zasebnika dne 28. maja obvestilo, da so dne 27. maja popoldne aretirale albanske oblasti v Draču g. Djuraškoviča, tolmača poslaništva SHS in da se je izvršila hišna preiskava v njegovi hiši. Opravnik poslov jc ugotovil, da jc ta vest točna. Zato je odšel v Drač. Ob tej priliki jc ugotovil, da se je Dju-raškoviču odvzela vsa korespondenca in tudi neki predmeti, ki jih je Djuraškovič hranil po nalogu poslaništva, ter dvoje pisem na naslov našega opravnika poslov. Dejansko je Djuraškovič albanski podanik ali, ker je bil v službi poslaništva, kar jc bilo znano vsem albanskim oblastem, bi se moralo imeti več obzirnosti napram poslaništvu. Poslaništvo ni bilo obveščeno o postopanju napram njemu in ni bilo pozvano naj po svojem uradniku prisostvuje ; preiskavi. Končno ga niti naknadno niso ob- i vestili o izvršeni preiskavi in se mu niso niti vrnile listine in pisma, ki so last poslaništva.
Opravnik poslov je osebno še isti dan protestiral pri ministru zunanjih zadev, a leta jc izjavil, da mu je stvar čisto neznana. Opravnik jc nato tclefonično zahteval od ministra notranjih zadev, naj ga čim prej obvesti o slučaju in izroči korespondenco, naslovljeno na opravnika poslov. 29. maja jc na ponovno vprašanje minister zunanjih zadev izjavil, da albanska vlada nc priznava Djuraškoviču lastnosti uslužbcnca poslaništva, ker o tem ni bila pismeno obveščena 'in da se Djuraškovič ne more spustiti'na svobodo, ker so našli pri njem zelo resno kompromitujoče gradivo.
O tem jc poslaništvo obvestilo svojo vlado in peti dan po zaporu naslovilo pismeno noto, s katero protestira proti nekorektnemu postopanju in zahteva, naj sc Djuraškovič osvobodi. Nota se je izročila osebno ministru zunanjih zadev, ki jc rekel, da bo dal pismen odgovor in zagotavljal, da postopanje proti Djuraškoviču zahtevajo bistveni interesi Albanije. Pri njem so našli zelo kompromitujoč materijal.
Odgovora, ki ga je obljubil albanski minister zunanjih zadev, ni bilo niti 31. maja, niti 1. in 2. junija. Albanski poslanik v Belgradu je 1. junija popoldne ministru za zunanje zadeve sporočil brzojavko svoje vlade, v kateri slednja obžaluje, da je radi aretacije nekega navadnega albanskega podanika, čigar imenovanje za uslužbenca jugoslovanskega poslaništva se nikoli ni notificiralo albanskemu ministru za zunanje zadeve, poslanik v Tirani vložil noto, v kateri sc rabijo izrazi, ki v mednarodnem občevanju niso običajni.
Jugoslovanski minister za zunanje zadeve je odgovoril, da nc more razgovorjati o odgovoru, ki pride peti dan, ko vidi, da niti v tej brzojavki albanska vlada niti z eno besedo ne obžaluje tega, kar se je zgodilo in vztraja pri trditvi, da arctiranec Djuraškovič ni tolmač, čeprav je to dejstvo vsem albanskim oblastem bilo znano in je zato tudi vedel predsednik republike, saj jc pet dni pred aretacijo prišel v naše poslaništvo tajnik albanskega ministrstva za zunanje zadeve Vlora in vprašal, ali je Djuraškovič še vedno v naši službi in dobil pozitiven odgovor. Naš minister jc javil, da bo zahteval izpustitev Djuraškoviča na svobodo. Opravniku poslov v Tirani se jc izdala brzojavna naredba, da zahteva brezpogojno izpustitev Djuraškoviča in če se to ne zgodi, naj opravnik zahteva potni list in Ti-rano zapusti. Opravnik poslov'jc to zahtevo stavil" dne 3. junija ob 9. uri dopoldne, torej osem dni po aretaciji. Na zahtevo albanskega ministra jc vložil opravnik zahtevo po izpustitvi pismeno in je istočasno zahteval tudi potni list za slučaj, če sc zahtevi nc ugodi.
Albanski poslanik v Belgradu je ministru za zunanje zadeve sporočil brzojav predsednika albanske republike, v katerem slednji sporoča, da se bo Djuraškovič pustil na svobodo, če naše poslaništvo obžaluje preostre izraze v svoji noti.
Jugoslovanski minister za zunanje zadeve je odgovoril, da smo v Tirani že izročili zahtevo, da sc Djuraškovič brezpogojno,izpusti in da je aretacija in pomanjkanje obzirnosti napram poslanstvu zagrešila albanska vlada pred noto poslanstva. Kakor hitro bo pa Djuraškovič izpuščen, bo poslanstvo predložilo avtentični tekst note in bo mogoče preostre izraze, v kolikor sc nanašajo na albansko vlado, ublažiti. 3. in 4. junija Djuraškovič šc ni bil Izpuščen, 5. junija zvečer pa jc opravnik poslov z osobjem zapustil Tirano.
Ta ekspoze dostavljam (namreč dr. Marinkovič) generalnemu tajništvu in prosim, da o njem obvesti vse člane sveta. Čl. 12. statutov Društva narodov, mislim, da se ni kršil, zato se tudi na svet ne obračam, ker mislir», da ta slučaj sam nc motivira aplikacijo čl. 12. Če bi svet mislil, da je v zvezi in z ozirom na druge okolnosti ta dogodek resen, smo na razpolago svetu za proučevanje in razpravlj.ftijc tega problema v ccloti in o tem dogodku.
Krr teror v Rusiji.
lx Mo.- ve porota sovjetska brzojavna agentnra, da je 10. t. m. bilo ustreljenih 20 uglednih sovjetskih nasprotnikov. Obsodbo je brez posebne razprave izrekel kolegij združene državne politične uprave 0. t. m. Med ustreljenimi navaja uradna ruska brzojavna agentnra sledeča imena:
Pavel Dolgorukov, bivši knez, ki je bil eden vodečih članov inozemskih monar-hističnih organizacij in je nepostavno iz Romunije prišel na sovjetsko ozemlje. — E1 -v e n g r e n , bivši štabru ritmojster, ki je pripravljal atentat na čičerina, Ho so je ta vozil v Ženevo. — Malevič Maleski, bivši gardni častnik, ki je bil v službi angleške špijonaže. — Jevrinov, bivši caristični konzul, nastavljenec sovjetske državne banke, ki je opravljal špijonažo za Anglijo. — Skal-ski, bivši plemič, ki jo angleški špijonaži dobavljal podatke o sovjetski vojni industriji.
—	Popov, bivši "astnik, ki se je vrnil iz Francije, dn bi delal protirevolucionarno propagando. — Šeglovitov, generalov sin, ki je vršil špijonažo. — Viš njakov, bivši odvetnik, član monarhistične organizacije, ki ie bil v zvezi z emigracijo. — S u s a 1 i n , bivši polkovnik Wranglove armade, ki je leta 1926. organiziral neuspel atentat na Krasina. Mura kov, trgovec, ki jo financiral delovanje monarhističnih organizacij v sovjetski Rusiji. — P avlo vi č, bivši šef kijevske ca-ristične bojne organizacije »Dvoglavi orel .
—	N a r j i š k 1 n , bivši častnik radi špijonaže. — Popov K a r a t o v , bivši Uapetan, ki je z agentom romunske tajne službe Ure-njukom vdrl v Ukrajino, da tam organizira vstaške tolpe. — M i t k u 1 i n, bivši carjev komornik ter bivši član državnega sveta, v čegar stanovanju so se skrivali iz inozemstva došli teroristi. — L ji če v, bivši častnik, radi špijonaže. — Koropenko, bivši častnik Kolčakove armade, radi vojaške špijonaže. — Salomon G u r e v i č, ki je poskušal atentat na Buharinn, Rajkova in Sta-ljina. — Ma z uren k o, bivši častnik Kolčakove armade radi špijonaže. — A n e n k o v, bivši častnik Judeničeve armade, ki je prišel 1. 1927. iz Francije po nalogu monarhist'y — M e š č e r s k i j, bivši knez in veleposestnik, ki je aktivno delal za bivšega velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča.
Obsodba je bila izvršena v potek zjutraj pred zoro. Vest se je z bliskovito naglico razširila po mestu, v katerem je zavladala podobna atmosfera kakor 1. 1918. po neuspelem atentatu na Ljenina, kar je imelo za posledico najbrž krvav teror in preganjanje. Brzina te brezobzirne in brze usmrtitve dokazuje, dn so merodajni sovjetski krogi izgubili ravnotežje. »Pravda« piše: »Beli gardisti vidijo pred seboj križarsko vojno proti Rusiji, vislice za vislicami po vaseh, umore v masah nad delavci. Beli gardisti hodijo z vzdignjeno glavo ... Strah vojne hodi okrog.« Celo sicer mirna »Ekonomičeskaja Žiznij« piše nervozno ter Anglijo dolži komplotov proti sovjetom. Vse to pisanje ima namen, opravičiti usmrtitve v Moskvi.
V Harkovu, Nikolajevu in v Odesi so zaprli veliko število oseb, med njimi več ino-zemcev. Opozicija protestira proti strahovladi. Vrhovno vojno in revolucijsko sodišče je v opravičilo napram javnosti zahtevalo vse akte
0	obsojenih in usmrčenih. Dalje poročajo, da namerava sovjetska vlada izgnati vse angleške državljane. Proti angleškemu zbiranju čet v Indiji se zbirajo rdeče čete v Turkestanu, Buhari in v Mongoliji. Širom Rusije se vrše demonstracije proti Angliji. Komunistična in-lernacionala je pojačila svojo propagando v azijskih deželah.
ODGOVOR FAŠISTOV MOSKVI.
g Rim, 13. junija. (Izv.) Včeraj je imel v Brescii glavni tajnik fašistovske stranke govor, v katerem je polemiziral z boljševiki. »Fašisti so dobili novo civilizacijo,« je vzkliknil. »Fašizem se da pobijati, prezirati ga pa nikdo ne more. Sinteza je sedaj jasna: Ali Rim ali Moskva. Borbene sile se pomikajo iz Rima in iz Moskve. Bitko bo dobil tisti, ki ima višjo civilizacijo in višji napredek. Bodočnost bo razsodila. Toda mi fašisti, vemo odgovir že sedaj: zmagal bo Rim.«
Boj proti komunizmu v Franciji.
Aretacija generalnega tajnika komunistične stranke.
Kakor poročajo iz Pariza, je policija aretirala glavnega tajnika komunistične stranke Francijo Semai-da. Semard, ki je duša francoskega komunizma in zvezni organ med Parizom in moskovsko internaeionalo, se je bil ravnokar vrnil iz Moskve, kjer se je bil udeležil seje izvršilnega odbora tretje internacionale. Kakor znano, je bil že lani radi komunistične propagande proti vojni obsojen na večmesečno ječo; zdaj pa za časa svojega bi-
1	vanja na Ruskem zopet na 8 mesečno ječo j radi hujskanja med vojaštvom; proti tej ob-! sodbi pa je vložil priziv. Njegova aretacija je ! izzvala med delastvom veliko razburjenje.
DARUJTE
za »Srednješolski dijaški dom« y Ljubljani!
g Rim, 13. junija. (Izv.) Snoči jc nad oko-
I lico Anconc divjala luida nevihta. Vsula rc je
o SUS
MIRNA PEČ.
Zadnjo nedeljo se je vršil dobro obiskan shod SLS v Mirni peči, na katerem je obširno poročal poslanec dr. Ku lovec. Zborovalci so poročilo z velikim navdušenjem odobrili.
SLOVENSKA KRAJINA.
Dne 7. in 8. t. m. sta bila dva zbora zaupnikov in delegatov SLS, in sicer 7. v Čren-sovcih, ki je bil prav dobro obiskan za doln. lendavski okraj, 8. pa v M. Soboti za ta okraj. Na obeh zborih so poročali gg. narodni poslance VI. Pušenjak in domnči oblastni poslanci, 1er tajnik Ovčar. Sprejela se je obširna resolucija, v kateri se med drugim zahteva čimprejšnji razpis občinskih volitev za vso Slovensko Krajino in izpopolnitev gimnazije v M. Soboti. Vodstvu stranke in Jugoslovan	klubu, posebno njegovemu načelniku . Korošcu, izreka za njegovo dosedanje delovanje popolno zaupanje ' zahvalo.
JARENINA.
V nedeljo, dne 12. junija po rani božji službi je zborovala SLS v Jarenini pod milim nebom. Predsedoval je shodu jareninski žu- j pan. Kot govornika sta nastopila narodni poslanec Z e b o t in oblastni poslanec in odbornik domačin Supanič. Dasiravno so bili navzoči tudi nekateri pristaši drugih strank, vendar se je zborovanje vršilo v najlepšem redu. Vsi navzoči so živahno odobravali izvajanja govornikov. Osobito odobravanje je žel govornik, ko je našteval pridobitve, ki so jih naši poslanci dosegli za časa naše vlade za naše kraje. Za vinorodne Slovenske gorice je odprava prijave vina velike važnosti. Isto tako je znižanje dohodnine, desclka, sprejemanje 20% bonov zn plačevanje zastalih davkov, zopetna upeljava davčnih knjižic za naše ljudi velika pridobitev. Prav posebno pa so odobravali zborovalci brez razlike strank, da sta se odstavila fin. delegat Šatfnik in veliki župan Pirkmayer. Velik napredek za našo osamosvojitev smo tudi dosegli s tem, da se je lepo premoženje bivše štajerske dežele prepisalo na našo oblast. Naši poslanci so tudi dosegli, da se je meseca marca znižala carina na galico, ali žal je Kmetijska družba, kjer imajo glavno besedo združeni samostojneži in demokrati, naročila premalo galico za Slovenijo. Ker se je cena italijanski galici v zadnjem času radi dviga italijanske valute zvišala. morajo sedaj vinogradniki pri trgovcih plačevati galico za dva dinarja dražje. Zborovalci so soglasno izrekli našim narodnim in oblastnim poslancem popolno zaupanje, in izjavili, da bodo .Tareninčani v slučaju novih volitev vsi kakor en mož zopet volili našo Slovensko ljudsko siranko in njene kandidate.
Ž.
A Razočaranje. Kadar »Jutru« vsega zmanjka, si napiše tudi političen dopis iz gospodarskih krogov. V nedeljo jc prišlo tako razočaranje, da jc bilo premalo bomb proti »klerikalcem«. In »Jutro« je bilo zmečkalo dopis, v katerem tarna nad nedelavnostjo sedanje vlade in dolži krivde radi tega bivšo vlado, v kateri jc bila SLS. To je »Jutro« namreč hotelo napisati. Napisalo pa jc nekaj drugega. Pravi namreč, da jc pod bivšo vlado vsa javnost bila pod vtisom velikega dela, in je pričakovala velikih reči, sedaj pod to vlado pa iz vsega tega nič ni. »Jutru« sc je zgodila tu velika nesreča, da jc priznalo, da je bila prejšnja vlada vendar vse kaj drugega kot sedanja, drugače delavna in taka, da je obetala »velike reči«. Ko smo brali to v »Jutru«, sc nas je res polastilo razočaranje.
A Čvekanje, Glasilo liberalnega malomc-ščanstva, ki živi »ob široki cesti«, je včeraj načvejtalo nekaj o kmetijstvu. Ker o tem nič ne ve, je zbralo tri odstavke iz »Slovenca« in sicer tri popolnoma različne odstavke, ki niso med seboj v nobeni zvezi in misli, da je s tem s sebe zvalilo očitek scentraliziranega birokratizma, ki so ga žcrjavovci povzročili in uvedli. Pa kakor je »Jutro« pri vsaki stvari nerodno, tako tudi tu. Ne vc niti tega, da zakon o kmetijskih kreditih, tak kakršen je, ne donaša slovenskemu zadružništvu nobene ko-risti. Taji, da jc dr. Kulovec v finančni zakon spravil določbo, s katero se ugodnosti kmetijskega kredita razširjajo tudi na sedanje obstoječe zadruge, da je torej ustvaril predpogoj za dobro izvajanje oz. izpopolnitev zakona o kmetijskih kreditih. Vsega tega »Jutro« nc v* in noče vedeti in čvekari kot da bi vsi njegovi bralci imeli vsi tako kratek spomin kot ono.
ITALIJANSKA DELEGACIJA NA KONGRESU MEDNARODNE TRGOVINSKE
ZBORNICE, g Rim, 13. junija. (Izv.) Na Sestanku italijanskega odseka mednarodne trgovinske zbornice je predsednik odseka Pirelli sporočil, da so bo kongres mednarodne trgovske zbornico, ki se bo vršil 27. t. m. v StocIJiol-mu, udeležilo 40 italijanskih delegatov.
ZA MIR NA KITAJSKEM, v 1'oking, 13. jun. (Ikv.) Bivši japonski
I debela toča, ki je povzročila ogromno Škodo,	vojni minister Jamagata je dospel semkaj. Ka-Voda jc vdrla v trgovine. Toča jc popolnoma kor se doznava, prihaja po nalogu japonskega pokrila polja, da sc jc zdelo, kakor iii bilo ministrskega predsednika /. misijo, da bi po-
j snežilo. Tudi v okolici Chicri jc toča popol-	j sredo >1 /a čimprejšnjo sklenitev miru ua
noma uničila ooliske nridolkn.
Kitajskem.
Po ministrskem obisku.
Maribor, 9. junija 1927.
Medtem ko so poročali belgrajski časo-pisi, da je prometni minister g. Milosavljevii! odpotoval v Skoplje, jc navedeni gospod nc. pričakovano posetil 7, t. m. glavno delavnico drž. žel. v Mariboru.
Kaj ie bil vzrok tega nenadnega poseta, ni mogoče dognati. V spremstvu ravnatelja ljubljanskega ravnateljstva g. inž. Kneževiča si je v prej ko eni uri ogledal vse naprave delavnice in nato odpotoval, ne da bi sprejel odposlancev štirih delavskih organizacij, ki so potom svojega načelnika prosili za sprejem, •Pač so mu obrazložili inženirji, vodje oddel-kov mimogrede razne težnje, večinoma tehničnega značaja, do temeljitega razgovora pa ni prišlo, Vprašanje oskrbe tega zavoda з prepotrebnim materijalom sc tudi ni razmo-trivalo, dasi je to vprašanje po svoji prirodi najbolj pereče.
Kje je torfcj vzrok Ir.-pekcijc? Da bi bil g. minister hotel videli delavce, ki so v soboto dne 4. t. m. opravičeno protestirali radi odvzetja tako zvanili »ličnih legitimacij« za rodbinske člane skoro ni verjetno. Preje pa je iskati vzroka v okolnosti, da jc delavnica Maribor ona tovarna, ki stoji blizu meje, in bi bilo radi tega potrebno podvzeti primerne ukrepe.
Da bi bili taki ukrepi le v škodo te delavnice in domače trgovine, ni treba posebej naglasiti, nasprotno, potrebne bi bile malenkostne investicije. Ker pa ministrstvo o kakšnih investicijah noče nič slišati, dasiravno je delavnica Maribor edina tovarna, ki popravlja največ voznih sredstev, jc potrebno tu nekaj opazki V koledarskem letu 1926. je po-pravila ta dclavnica okroglo 1800 osebnih in 9200 tovornih voz ter 80 lokomotiv. Pri popravilih strojev gre ,za najtežja popravila, to je za popolne obnovitve, pri vozovih pa za raznovrstna popravila, kjer dosega konto popolne obnovitve skupno tudi častno število, Nerazumljivo je toraj, zakaj ne dovoliti malih investicij in s tem povečati kapàcitcte podjetja? Dejstva, da je v delavnici tradicija, ki sega od deda do vnuka, ni možno tajiti. To naj zabeležijo tudi oni, ki dovoljujejo potrebna denarna sredstva za graditev novih delavnic.
Vsaka zavist je odveč, ko gre vse le v dobro naši mladi in skupni državi. Baš omenjena tradicija ustvarja ono čudo, da delavnica pri tej mizerni preskrbi z materijalom šc vedno toliko producira.
Delavec ljubi mir, potrebna pa jnu jc zavest, da nadrejena oblast njegovo delo pravilno ceni. Tega pa sc odločujoči krogi pri generalni direkciji ne zavedajo ali nočejo zavedati. Čuje sc, da manjka dclavnici Maribor samo na urninah za proračunsko leto 1927.-28. okroglo 11,000.000 Din in bo uprava primo-rana temu odgovarjajoče zmanjšati urnino in nagrado za povečano delo. Kaj to pomeni pri 1550 dclavcih in kako se bo znižal standard za njihove družinske člane, katerih je okroglo 6100 oseb, more presoditi vsak trezen ra-čunar. Nikakor nc gre zahtevati od delavca, da sc odreče itak skromnim življcnskim zahtevam.
Odpomogli pa bi lahko tem nedostatkom osobito po realizaciji Blairovcga posojila s tern, da postavke, ki so se v tekočem proračunu radi sigurnosti vstavile za investiciji', porabimo za kritje primanjkljaja n:i urninah in materijalu in tako dvignemo vedno ccncno produkcijo v naših državnih žel. delavnicah. Na ta način bi prištedili mnogo denarja, ki gre siccr v korist dražjim zasebnim tvornicam vagonov in strojev, dvignili pa produkcijo ter imeli zadovoljne dclavcc. telimo, da se jc gospod minister za promet v kratkem času svojega bivanja v Mariboru o tem prepričal,
CjubTjansKo gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 14. junija: Zaprto. Sreda 15. junija: VEČNI MLADENIČ. Red D.
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer. Torek, 14. junija: PRODANA NEVESTA. Red D. Sreda, 15. junija: BRIVEC SEV1LSKI. Izven,
Gostovanje v Kranju. Cetriek, 10. junija: GROFICA MARICA, opereta Izven. Gostovanje v Kranju. Spromemba opernega repertoarja. Ker gosp« Žaludova vsled zdravniške odicdbe tri dni ne sme peti, je neobhodno potrebna sprememba opernega repertoarja. Danes v torek zvečer se poje nreste naznanjene opere >Fidelio« — »Prodana nevesta« za red D. Zasedba glavnih vlog je sledeča: Marinko poje ga. Ribičeva, Janka g. Knittl in Kecala £! Rumpelj. LJprava proei, dn vzamejo abonenti to na znanje.
MofifeorsJfo ^l^điišče
Torek, 14. junija ob 20: RIGOLETTO. Abonma D
in (C). Kuponi. Zadnjikrat. Sreda, 15. junija ob 20: AKADEMIJA. Četrtek, 16. junija ob 20: SVET. Premijera.
Nušitier »Svete na mariborskem, odru. N3 praznik v četrtek dne 16. junija ob 20. uri se vprizori v inantiorskom gledališču enp najučinkovitejših Nusičevih komedij :>Svet v režiji g. J. Kovica. Delo odlikujejo duhovita zasnova, lapidarn dialogi in neprisiljene komične situacije. V glavnih vlogah bosla nastopila ga. Bukšekova in gosp Grom.
Zadnja mariborska operna predstava v to.
sezoni, morda celo zadnja domača operna pred slava v Mariboru splcli (odvisno je od nbontnaiml) so vrši v torek dne 11. junija. Vprizori se »lligo-letlo'- za ab. H in one rede abon. C, ki so bili prestavljeni v B.
Kaj se godi doma
Roparski napad v Ljubljani.
BRANJEVKA 67 LETNA JERICA AŽMAN V SVOJI TRGOVINI NA TRNOVSKEM PRISTANU NAPADENA. - ROPAR JI JE S KRIVCEM PREREZAL VRAT, NATO PA POBRAL DENAR IN POBEGNIL, KO JE MISLIL, DA JE ŽE MRTVA. - STORILEC BIL ŠE TEKOM NOČI IZSLEDEN IN ARETIRAN. - OROPANI PREDMETI ŽE DOBLJENI.
Dne 12. junija ob 24. uri je prihitel na trnovsko varnostno stražnico 23 letni Anton Naglost, ki je ves zasopel pripovedoval, da ima 67 letna bra-njevka Jerjca Ažman v svoji baraki prerezan vrat. Takoj je stekel v komaj par sto korakov od stražnice oddaljeno zidano barako na Trnovsker- pristanu, ki stoji ob obrežju struge Ljubljanice, varnostni stražnik Pavel Kavšek, ki je našel Ažma-novo v 'rgovini sedeti na stolu. — Na vratu je tiščala neke cunje, na obrazu je bila pa vsa okrvavljena in je dajala znamenja, da ima na vratu 1Ш10 in da ne more govoriti.
Stražnik je hitro vzel kos papirja in ji ponudil svinčnik, da mu naj pismeno sporoči, kaj se ji je pripetilo.
Z največjim naporom se ji je posrečilo napisati dve besedi, iz katerih se je moglo sklepati, da je dogodek v zvezi z delavci tvrdke Accetto. Takoj nato je policija obvestila rešilno postajo, ki je Ažmanovo odpeljala v splošno bolnico. — Imela je spredaj na vratu strašno zevajočo rano, iz katere je neprenehoma lila kri, zato je tudi samo ob sebi umevno, da je izgubila mnogo krvi, predno je doepela pomoč.
Istočasno je trnovska policija šla na lov in našla v senu nad hlevom pri tvrdki Accetto 21 letnega delavca Viljema Graha, doma iz Gornjih Slaveči (okraj Murska Sobota, ki je navidezno spal tamkaj. Povabila ga je seboj na stražnico, da ga zasliši, kje ee je nahajal ob kritičnem času. Grah je imel hlače na eni nogi mokre in je zgledalo Vot da jih je malo preje spiral. Nadalje so poli-
Prenos nadzorstva nad občinami na oblastni odbor.
Veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani je izdal dne 31. maja 1927 glede prenosa poslovna ljubljanski oblastni odbor sledeči razglas:
Temeljem odločbe odstavka 7. preho lnih odredb zakona o oblastni in okrajni samoupravi preidejo s 1. junijem 1927 vsi posli, tičoči se nadzorstvenega ali disciplinarnega gospostva nad občinami v domačem področju, katere so svojčus opravljali bivši deželni odbori na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Istri in ki so prešli z uzakonjeno naredbo z dne 1. novembra 1918 Lr. list št. 111/11 na Narodno SHS v Ljubljani, ;ozneje pa v smislu člena 2 zakona o obči upravi na velikega župana, na ljubljanski odbor.
To dajem na splošno znanje s jrislavkom, da je k navedenim poslom prištevati v smislu tozadevnih določb veljavnih občinskih redov zlasti sledeče zadeve: spojitev in delitev občin ter spremembe občinskih mej; reševanje občinskih proračunov; revizija in nadzor občinskega „'ospo lar-stva in poslovanja v opravilih domačega pvlročjj; odobritev sklepov občinskih odborov, gle.tc pio-daje, zastavljanje ali obremenitev občinske osnovne imovine; najetja posojil in drugih Kr^litnih operacij; reševanje prizivov proti sklepom ooć.'n-skih odborov v zadevah domačega področji občin; nadzorstvo nad premoženjsko upravo gos-oolarskih odv tov po določbah zakona z dne 1. avgusta l'j.2, dež. zak.'št. 49, s katero so bile določbe pr-stav-
^prf'vsak! razprodali
dobite od 25. maja do 15. junija 1927, moške, fantovske in deške obleke pri tvrdki
Josip Ivančlč,
Selenburgova ulica štev. 1 (dvorišče levo).
cijski organi zapazili na hlačah manjše sumljive krvave madeže, katerih Grah vzlic raznim izgovorom ni mogel opravičiti. — Po dolgem ugotavljanju in zasliševanju je Grah uvidel, da mu ne bo mogoče prikriti svojega zločina, zato je slednjič priznal, da je branjevki Ažmanovi z nožem prere-zal vat, potem pa, ko je bil uverjen, da je že mrtva, se polastil denarja in dragocenosti ter zapustil barako in šel kot po navadi v seno spat. Oropane stvari je še poprej skril v sosedni šupi v seno. Tam jih je policija tudi našla.
Grah je pri Ažmanovi v trgovini dobil le 640 Din gotovine in nekaj nakita, tako da je V6e ugrabljeno blago vredno komaj 1000 Din.
Kaj je Graha dovedlo do tega zločina, bo dognala nadaljna preiskava, ki jo pri policijski direkciji vodi revirni nadzornik Žajdela. Včeraj dopoldne je vršila komisija, sestavljena iz preiskovalnega sodnika dr. Kresnika, policijskega nadzornika Zajdele in zapisnikarja Jeločnika, na licu mesta lokalni ogled.
Ažmanova se nahaja v bolnici v smrtnonevar-nem stanju. Prerezan ima sapnik, kjer ji pri dihanju uhaja sapa. Kljub temu pa še upajo, da ji bodo rešili življenje.
Takoj po dejanju se je Ažmanova ležeča na tleh onesvestila in se je potem, ko se je po odhodu roparja ob prižgani luči zopet zavedla, zavlekla do okna najbližje hiše, kjer je s trkanjem na okno zbudila Franca Naglost, ki je o zločinu obvestil policijo.
ka II. k občinskemu redu za Kranjsko 'zpi'tme-njene.
Obstoječa okrajna zastopstva na ozîrn'iu bivše ''ajerske obdrže neizpremenjeno svoje poi-ročje.
Važna pogodba med mariborsko občino In prosvetr&o upravo Slede državne realke.
Maribor, dne 13. junija 1926.
Državna višja realka v Mariboru se je osnovala leta 1870. Mestna občina se je bila takrat zavezala nositi vse stroške za potrebno poslopje, za vzdrževanje poslopja, za opremo, čiščenje, kurjavo in razsvetljavo, za vsa učila in za sluge, zato pa je občina dobila vedno polovico vseh šolnin. Šolnine in deželni prispevek so znašali toliko, da je v letu 1910 do 1918 odpadlo na mestno občino komaj eno petino vseh stroškov za prevzete obveznosti. Člen 16 naše ustave je pa odpravil šolnino in s tem se je izpodmaknil temelj razmerju med občino in državo glede prispevkov. Prosvetna uprava je zahtevala, da občina izpolnjuje naprej sama vse gori navedene obveznosti, kar bi za občino pomenilo velikansko obremenitev. Že samo vzdrževanje poslopja pride na okroglo 30.000 do 40.000 Din, sluge stanejo letno 49.608 Din; k temu pride za razsvetljavo in kurjavo malo računjeno 30.000 Din. Naravnost ogromni pa so pri sedanji draginji zneski za učila, za učiteljsko knjižnico, za naravoslovni in fizikalični kabinet ter za druge zbirke in za opravo, tako da bi vsi izdatki znašali za občino letno gotovo do 150.000 Din. Zastopniki SLS v občinskem svetu in sicer v prejšnjem in sedanjem so odločno stali na stališču, da svoječasna pogodba med občino in avstrijsko prosvetno upravo ne velja več, ker naša učna uprava občini ne more več odstopiti polovice šolnine, odkar je šolnina odpravljena. Zato se naj sklene nova pogodba, ki bo
odgovarjala izpremenjemim razmeram. Učna uprava o tem dolgo ni hotela nič slišati, občina pa ee jo raditega omejila le na popravilo strehe in žlebov, da poslopje ni trpelo škode. Zdaj pa je naša prosvetna uprava vendar priznala, da so zahteve občine upravičene ter je sklenila z občino glede realke novo pogodbo, ki je bila pretečeni teden podpisana. Glavne točke te pogodbe so sledeče: Občina dobi za poslopje letne najemnine 170.000 dinarjev, kalero plačuje državni erar od 8. oktobra 1926 naprej. Za to so občina zavezuje, da bo poslopje vzdrževala vedno v uporabnem stanju, da bo skrbela za razsvetljevo in pitno vodo. Poleg tega bo občina oskrbela šolske klopi, table, stole, mize. omare za knjižnice in učila, obešala za obleke, opremo telovadnice in ravnateljeve uradne pisarne. Nadalje krije občina izdatke za učila in za znanstveno in šolsko knjižnico ter za vse učne zbirke, vendar pa sme prosvetna uprava iz tega naslova zahtevati letno največ 50.000 Din. Državni erar pa plačuje poleg najemnine vse učno, pisarniško in služabniško osobje, ter nosi stroške za stvarne šolske potrebščine in za čiščenje ' in kurjavo najetih prostorov.
Odločno in načelno postopanje zastopnikov SLS v mariborskem svetu je torej tudi v vprašanju državne realke končno privedlo do zmage v upravičeno korist občine, ki bo v primeri z dosedanjimi plačili na leto najmanj za 170.000 Din na boljšem kakor dosedaj. Dokler je na magistratu vladal kot župan socialist Grčar in dokler so v občinskem svetu gospodovali socialisti pod vodstvom Bahuna v zvezi z demokrati, se za to zadevo v korist občine ni ničesar doseglo. Če bi bili imeli socialdemokrati in z njimi zvezani demokrati v starem občinskem svetu več smisla za občino, bi bila le-ta tekom let od državne realke in od vojašnic imela vsaj par milijonov dinarjev več dohodkov.
Pomočniška in vajeniška razstava.
Maribor, dne 13. junija 1927.
Mariborsko obrtno društvo priredi vsako leto razstavo izdelkov pomočnikov in vajencev. S temi razstavami se je dosedaj doseglo mnogo uspeha ter imajo za razvoj obrti v Mariboru zelo veliko zaslugo.
Letošnja pomočniška in vajeniška razstava je bila otvorjena v nedeljo 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani pivovarne Union. Razstavo je otvoril podžupan dr. Lipold. Navzoči so bili zastopnik velikega župana g. inž. Pfeiler, komandant mesta, obrtni nadzornik Založnik, dr. VindiŠer za trgovsko in obrtno zbornico, polic, nadsvetnik Ker-ševan, dalje več načelnikov obrtnih zadrug iz Celja, Ptuja, Št. Lenarta itd.
Letošnja razstava ima nekoliko večji obseg, kakor prejšnje. Velika Gotzova dvorana je zelo primerno razdeljena na posamezne oddelke in paviljone, v katerih so razstavljeni najrazličnejši predmeti, risbe in modeli, po večini samo izdelki vajencev. Oder je izpremenjen v krasen vrt, aranžiran od vajencev raznih mariborskih vrtnarij. Veliko pažnjo vzbujajo risbe učencev obrtno-nadalje-valne šole, izdelki vajencev iz državna železniške delavnice, dela mlade kiparice Sojčeve, pa tudi vsi ostali razstavljeni predmeti. Lepe in solidno delo je dokaz visoke stopnje mariborskega obrtništva in priproročila ne samo za vajence, ampak predvsem za njihove mojstre. — Zanimanje za razstavo je izredno živahno. V nedeljo dopoldne je razstavo obiskalo 3021 oseb.
Obmejni incident.
Iz Bohinjske Bistrice nam poročajo: V soboto dopoldne med 11. in 12. uro so naše obmejne čete (graničarji) v bohinjskem kotu ob jugoslovan-sko-italijanski meji nosile deske na sedlo pod Črno prstjo, kjer si postavljajo majhno zavetišče za slučaj slabega vremena. Naenkrat je padlo z italijanske strani okoli 30 revolverskih strelov v smeri s sedla na pot, ki pelje z naše strani tik pod skalovjem Črne prsti iil zavije med borovci na levo
»Orel« Krakovo - Trnovo
priredi v nedeljo 19. junija ob pol 4 pop.
javno telovadbo
na lastnem letnem telovadišču v Karunovi ulici štev. 14. s: Po telovadbi veselica.
proti sedlu. Ker je pokrila kraj kmalu megla, se ni dalo ugotoviti, kdo da je streljal ;na vsak način јз bila večja četa. Naši graničarji, katerim jo vsaka raba orožja strogo zabranjena in ki kot noeači sploh orožja niso imeli pri sebi, so se takoj vrnili v Bohinjsko Bistrico, kjer so javili vso stvar svojemu poveljniku. V nedeljo ob 6. uri zjutraj so orožniki iz Bohinjske Bistrice preiskali sedlo pod Črno prstjo. Ugotovilo se je, da je bil na sedlu cel vod italijanskih miličnikov, od katere strani so prišli streli. Upati je, da se stvar pojasni
Dvakrat se je usmrtil.
Maribor, dne 13. junija 1027.
Na Spodnji Polskavi se je pretekli petek zjut« raj zgodil grozen samomor-, ki ga je izvršil Viktor Zager, znani posestnik. Zjutraj je rekel ženi, ki je odšla na polje, da pojde v mesto, sosedom in oeta-lim je pravil enako. Oblekel se je praznično, nato pa je šel v šupo za seno in slamo. S soboj je imel vos denar, kar je razpolagal z njim. V šupi pa je najpreje" zažgal slamo, nato pa se nad ognjem obesil, da je torej končal svoje življenje na vrvi in v ognju. Ogenj pa so sosedi kmalu opazili in posrečilo se jim je ga pogasiti. Izpod ruševin so potegnili posestnika Žagarja, napol zgorelega. Denar je tudi deloma zgorel. Po strašnem dogodku so se raznesle po vsej okolici različne govorice, kot da so našli pri njem tudi puško, da se je mislil ustreliti, da je imel seboj veliko vsoto denarja itd., kar pa ne odgovarja resnici. V smrt je šel zaradi tega, ker je bil pred kratkim obeojan na nekatera večja plačila, ki bi bila zmožna uničiti njegovo družinsko blagostanje.
Strela je ubila
v ponedeljek, dne 13. t. m. v Gorenjem Logatca Ivanko Čuk, 23 letno dekle iz Kale št. 25. Bila je na njivi in ko se je začelo okoli tričetrt na 2. uro popoldne pripravljati k hudi uri, se je podala s svojimi starši in otrokom svoje sestre proti domu. Otroka sta peljala z materjo v malem ročnem vozičku, oče je šel nekoliko pred njima v bližnjo kapelo vedrit, kar se zabliska in strela udari naravnost v Ivanko, ki se zgrudi mrtva na tla, otroku se ni zgodilo, ničesar in tudi mater je strela le nekoliko omamila, a se je kmalu zavedla in peljala mrtvo hčerko še sama domov. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Ubogim staršem naše globoko sožalje.
Tat perila pod ključem.
Včeraj je bilo ženi trgovca Alojziji Hriber-nik v Vodmatu iz zaklenjene sobe ukradenega raznega perila za okoli 3600 Din.
Oškodovanka je tatvino prijavila na policij Vđ stražnici v Vodmatu. Policijski organi so takoj uvedli obširne poizvedbe po storilcu, .kar sta dva stražnika na kolesih izsledila na cesti blizu Tomačevega tatu, ki je nesel vse ukradeno perilo na hrbtu. Je to 31 let star brezposelni delavee Anton Sever z Jezice, ki je pred kratkim ^rišel ir Italije in je bil že radi tatvine predkaznovan.
y ' /
Razvoj in pomen zračne akrobatike.
Ta mesec prinaša Ljubljančanom novost; vršil se bo letalski meeting v propagandne svrhe. V zelo pestrem sporedu vzbujajo gotovo največ zanimanje pasažirski poleti in tako zvana zračna akrobatika. Posebno zadnje obeta postati središče cele prireditve. Marsikomu bo zastala sapa, ko bo videl drzne pilote visoko v zraku izvajati loopinge, ostre spirale in druge vratolomne eksperimente in drhtel bo ob brnenju zateg in kril, ki režejo v neskončno brzih krivuljah zrak. Strmel bo nad spretnostjo in sigurnostjo, s katero letalec vedno dobi ravnovesje in ujame ter izravna svoj aparat v zraku.
Temu in onemu pa se bo pojavila misel, da vsa ta akrobacija nima nobenega praktičnega pomena, da je po enj strani dobrodošla atrakcija, ki računa z razpoloženjem mase, hrepeneče po senzacijah, po drugi plati pa, da je to produkt in zabava eksaltiranih športnikov, kj si v današnji otopeli in blazirani dobi ne morejo najti živčnih dražljajev milejše in manj nevarne narave; da torej nikakor ni simpatično, če se predstavlja moderno letalstvo od take, rekel bi, malo cirkuške strani. '
To mišljenje je na dlani in bi bilo popolnoma pravilno in korektno, če bi bila zračna akrobatika sama sebi namen. Da pa to nj res, bomo videlj iz sledečega.
Začetki zračne akrobacije segajo še v leta pred svetovno vojno in so popolnoma športne
narave, kakor je bila tudi aviatika v prvi dobi. V n'ej so se neukročeni in nemirni ana-čaji izživeli ali belje rečeno izdivjali, deloma pa so tudi izkoristili veliko privlačnost novo-tarije na publiko v dobičkanosne svrhe. Pe-gout. da omenim samo enega izmed najbolj znanih, .ie n. pr. potoval s svojim aparatom križem Evrope, po vseh večjih mestih izvajal svojo umetnost ter služil leipe novce. Stvar je imela tedaj precej sličnosti s cirkusom i kar se tiče potovanja i kar se tiče vratolomnosti programa.
Prišla pa je svetovna vojna in, če sta odkrili balkanska in tripolitanska vojna letalo kot orožje, je šele ona razvila zračno taktiko in definirala njene potrebe in zahteve. V današnji borbi v zraku pa zavzema ravno zračna akrobatika eno najvažnejših, če ne najvažnejše mesto in je brezpogojno potrebna.
V začetku vojne ni skoraj nikdo slutil silnega razvoja, kj ga je doživelo letalstvo tekom nje. V glavnem je bil namen, organizirati letalske edinice, ki bi služile'opazovanju sovražnikovih postojank, oziroma, ki bi pomagale pehoti s tem, da leti nizko nad sovražnikom in ga obsipajo z ročnimi bombami ter streljajo nanj iz strojnic; druge skupine naj bi služile zračnim napadom z bombami na zaledje. Ti aparati so imeli posadko, obstoječo iz najmanj dveh mož, pilota in opazovalca; pilot je vodil letalo, vse druge posle pa je opravljal opazovalec. Imel je tudi premakljivo strojnico za napad in obrambo; sedel je izza kril v trupu.
Obramba proti takim napadom se je organizirala skraja samo na zemlji. Ako so letela sovražna letala nizko, so jih obstreljevali
s puškami, strojnicami in specialnimi topovi, v višjih legah pa je bil učinkovit samo se ogenj topov.
V slučajih, ko ni bilo potrebno letanje v nižjih sferah, so se letala razmeroma lahko obranila teh neprijetnosti. Kmalu so konstruirali v centralnih in antantinih državah letala, ki so se mogla dvigniti tako visoko, da je bil učinek obstreljevanja minimalen. Izborni optičnj instrumenti, ki so jih imeli opazovalci s seboj, so omogočali dobro opazovanje tudi iz velikih višin, bombarderji pa so leteli do cilja visoko in se šele tamkaj po potrebi spustili nižje. Tako so bili vsaj med potoni neovirani. Na licu mesta pa so morali vzeti rizi-ko v račun, ker so bile vse pomembnejše točke zavarovane. Saj smo imeli tudi v Ljubljani obrambne baterije.
Izkazala se je torej potreba, da se napade in prežene sovražnik v zraku samem. Zato so morali zgraditi letala, ki so prekašala po brzini, okretnosti in hitrosti dviganja sovražne opazovalne in bombarderske edinice. Iz teh zahtev sledi, da morajo biti aeroplanj lovci, kakor se imenujejo, majhni, lahki aparati z močnim motorjem. Ker so imeli nalogo napasti in pregnati sovražnika v gotovem, omejenem okolišu, jim ni bil potreben velik akcijski radij. Dali so jim samo za približno dve uri goriva in majila, posadko je tvoril edino pilot. Bil je dovolj zaposlen z upravljanjem aparata in ni imel prostih rok za merjenje in streljanje s strojnico. Radi tega so mu ugradili v sprednji del letala poleg motorja strojnico, ki je streljala skozi krog vijaka; njen mehanizem je bil spojen z motorjevo osjo na ta
način, da se je sprožila le takrat, kadar je bil vijakov list že mimo ust strojnice. Pilot je imel samo pritisniti na gumb in strojnica je pričela drdrati. Ker je bila fiksno ugrajena, je letalec seveda moral uravnati letalo natančno v smer, v katero je hotel streljati.
Ako sj zamislimo zračno borbo na podlagi predstoječih dejstev, sledi nujna potreba po tem, kar imenujemo zračno akrobatiko.
Denimo da napada lovec bombarder.ja ali izvidno letalo. Ko je javljen prihod sovražnika, se lovec kar najhitreje dvigne in skuša v čim najkrajšem času doseči višino, v kateri leti nasprotnik. Napadalna taktika je slična napadu ujed. V brzem zaletu se vrže na sovražnika, ko pride dovolj blizu, izproži nekaj strelov iz strojnice in že mora paziti, da vsled velike brzine ne kolidira s nasprotnikom. Slednji pa ima tudi svoje zobe in lovec se jih mora skrbno ogibati. Slabo je ponavadi zavarovan od spodaj in odzadaj v tistem prostoru, kamor ne more opazovalec streljati, ker bi sicer poškodoval lastno krmilje. Ta prostof si lovec rad izbere za napad; tu sledi v isti višini približno nasprotniku. Ko je prišel dovolj blizu, postavi stroj na glavo in poveča hitrost v skoraj prostem padu na maksimum; nato izravna aparat in skoraj navpično leti navzgor proti sovražnemu letalu. V tem trenutku sproži strojnico in skuša pogoditi svoj cilj. To se izvrši vso hipoma, kajti že pretj opasnost, da trešči odspodaj v sovražnikov trebuh. Da to prepreči, prevrne letalo na hrbet, nato pa postavi zopet na glavo, pride v prosti pad ir, ko doseže zadostno hitrost, se ujame. Ta manever se imenuje looping (luping). Seveda se
Slovenci v Italiji
Knjige Goriške Mohorjeve družbe
po svoji kvaliteti stoje t»ko visoko kakor malo-ikaf Tega katoliškega književnega podjetju na svetu. Tudi Italija bi si jih lahko vzela zn zgled, kako so piSe za ljudstvo in razširja dobro {tivo. Knjige Mohorjeve družbe bi morala država ne samo to-lerirati, Tin j še preganjati, ampak celo podpirati! Dobro čtivo goji v ljudstvu najlepše državotvorno Čednosti, spoštovanje do avtoritete, ljubezen do reda in miru, varčnost in gospodarčnost, zatira uživanjaželjnoet in nizkost. To državna oblast tudi ve, zato jili cenzura pusti pasirati in jim da prosto pot — edino, kar imajo te knjige od državo 1 Nižji varnostni organi tega niso vedno vpoštevali in knjigo večkrat plenili; nekateri slovenski odpadniki in prilizovaloi pa so radi širjenja teh knjig spravili celo več naših ljudi na zatožno klop. Znano je, da je sodnik v Ajdovščini tako obtožence oprostil. Kljub temu lov za knjigami Mohorjeve družbe noče prenehati, zlasti imajo šolska oblastva na piki >Ko1ačke«, čitanko za malčke. Če jih ne pustijo nositi v šolo, naj bi še bilo, toda da pa nekateri učitelji ukažejo otrokom, naj »Kolačke« prinesejo v šolo, da bodo iz njih čitali, potem pa jih vso zaplenijo, to čisto gotovo ni prdagogično, ker se s tem otrok uči naravnost zvijače in neresničnosti. Sicer pa nn razumemo, čemu so komu »Kolački« na poti, saj so izvrstno versko in nravstveno berilo! Italijanska oblast je opetovano izjavila, da slovenskega jezika kot takega ne preganja in da Slovencev noče s silo raznarodovati — čeniu potom plenijo nižji organi nedolžno otročje čtivo? Apeliramo na g. prefekta v Gorici in višjo šolsko oblast, <la presledovanjc nedolžnih slovenskih knjig prepovejo.
Pogosto ptenjenje „Pučkega Prijate5|a"
po tržaški prefekturi se nam nič kaj no dopade. >Pučki Prijatelj« je odločno katoliški list, ki istrsko ljudstvo uči samo dobro. Edino glasilo je to, ki vzdržuje moralo, staro domače poštenje in do-Tnorodne čednosti v Istri, koder se je zadnja leta razpaslo veliko moralnega zla in nevurnosti. Državna uprava bi morala takemu listu le na roke iti. Oe ji kaj ni všeč, lahko urednika pouči in mu daje navodila, neprestane zaplembe pa škodujejo listu finančno in naročniki ostanejo brez čtivn. Mi nočemo verjeti, da bi bil namen listu škodovati, pač pa mislimo, da ima g. prefekt Fornacini slabe evetovavce, ki naj bt jih ne poslušal! Rajši naj posluša naš nasvet, ki so glasi, da si jo treba pridobiti naklonjenost dobrega in lojalnega istrskega ljudstva ter mu omogočiti blažiLno čtivo, od česar ima država le ogromno korist.
Slovenski „Oberammergau".
Na binkoštni ponedeljek se je zbralo v Ko-bjiglavi na Krasu okoli 4000 ljudi. Prišli so z vsega Krasa, globoko iz Vipavske doline in od Gorice. Doma&i kurat č. g. Drašček je našol idejo, ki je mogla zajeti tako ogromno maso in jo zvabiti v majhno, skoro nepoznano kraško vas — pa-sijonske igre. Na binkoštni ponedeljek pasijonske igre? Mari ni že veliki petek za nami, mari nismo doživeli vstajenja, saj so že binkošti tu? In vendar je sv. pasijoij privabil v Bobjeglavo ogromno množico, ki se je nenavadno lahko poglobila v to nenavadno igro, igro trpljenja, ki je vedno aktualna. Tisočglava množica je ihtela, ženske so si brisale solze. Več igravci gotovo niso pričakovali, več ni nikdo od njih zahteval. Od 2 popoldne rlo 8 zvečer je ljudstvo vztrajalo kakor pribito na mestu in še je prišel konec prezgodaj. V neizbrisnem spominu ostane vsem Juda, ki ga je igral priprost kmet. Kristusovo vlogo je prevzel sam ku-
skuša napadenec otrestj napadalca. Predvsem mora skrbeti, da ne pride lovec v mrtvi prostor za krmiljem in, če se je že tam usidral, da ga spravi spet v območje opazovalčeve strojnice. Iz tega sledi manever, da mahoma zdrkne menjaje preko levega in desnega krila
v nižjo lego. S tem dobi lovca skoraj trenutno zadaj nad sebe in v območje svojega orožja.
To je samo nekaj primer, iz katerih pa se lahko točno razvidi pomen akrobatike v zračni borbi. Mnogokrat pa pridejo naipadencu na pomoč lastni lovci, posebno v bližini fronte. Razvije se borba med lovci samimi. Tu si stoje sedaj enakovredni in enakookretni sovražniki nasproti in boj pridobi na nevarnosti in napetosti. Zmaga oni, ki je spretnejši, vztraj-nejši in hladnokrvnejši.
Zračna akrobacija ni brez nevarnosti ter potrebuje hladnokrvnih in duhaprisotnili mož. Vendar je sigurnost velika, ako pozna letalec evoj aparat in ako ohrani v vsaki situaciji mirne živce. V vojni je akrobacija nujno potrebna in čim izvežbanejše in pogumnejše lovce ima država, tem bolj je varna sovražnih napadov iz zraka. Lovska služba zahteva višek samozaiajevanja in požrtvovalnosti.
Ze po uporabi akrobatike je jasno, da se poučuje predvsem v vojaških letalnih šolali. Ona je visoka šola za vojaškega pilota in tudi za pilote prometnih letal je velike vrednosti, če so v njej izvežbani. Na ta način so pripravljeni na vse slučajnosti med poletom in lažje Tešijo letalo iz mučnega položaja, v katerega jo mogoče zašlo. Gotovo je tudi, da je za strastnega letalca z akrobatiko zvezan užitek, ki mu ga ni para; kajti kaj bi bilo lepšega, kakor da človek premerja po mili volji z nedoumljivo brzino kot ujeda prostor v vseh treh dimenzijah.	Z—L
Dnevne novice
rat, sodeloval je tudi domači učitelj. Igra se jo vršila na prostem, na travniku, ki visi, tako da so gledavri gledali na oder navzdol. Besedilo je priredil sam kurat po nemškem. Tudi materialno je igra uspela, a stroški znašajo tudi ogromnega denarja, menda okoli 8000 lir. Prireditev se prihodnjo nedeljo ponovi.
Kampanja proti hiš. Saftnikom.
V času, ko vlada v Trstu in tudi na vsem Primorskem najhujša gospodarska kriza, ko po-slaja pomanjkanje denarja radi revnlutacijo lire vodno večje, ko so nekatera podjetja že znižala delavstvu plače, ko jo država skoro odpravila dra-ginjske doklade, so pričeli hišni gospodarji neusmiljeno navijati stanarine. Vsi sklepi osrednje organizacijo hišnih lastnikov, ki so bili storjeni na pritisk vlade, da bi so brème hišnih najemnikov olajšalo, nič ne izdajo. Osrednja organizacija hišnih lastnikov je na sestanku v Milanu sklenila, da se znižajo najemnine za 10—20%, ako presegajo štirikratno predvojno najemnino. V Trstu je po dolgem prerekanju med zastopniki gospodarjev in najemnikov prišlo do sporazuma, da se določi kot maksimum predvojne najemnine pomnožena s 3.50. — Osrednja organizacija hišnih lastnikov ni sporazuma odobrila. Tako je ostalo vse pri starem. Gospodarji imajo prosto roko, ker so odpravljene vse omejitve v stanovanjski kupčiji. Posredovalne komisije pri prefekturi nič ne izdajo, ker je njihov namen le, da posredujejo in nič več. Gospodar ni dolžan sprejeti njihovo ^razsodbe«. Gospodarji se poslužujejo vseh mogočih knifov, da spravijo na-jemnikn na led. Najbolj v navadi je tale: Administrator sklene pogodbo za določen rok, recimo za eno leto, in sicer od 24. avgusta 192G do 24 avgusta 1927. Jurist takoj vidi, da za tako pogodbo ni treba nikake formalne odpovedi prav radi tega, ker je sklenjena za v naprej določen rok. Najomnik pa na take »malenkosti <-ne gleda in je prepričan, da Ima pravico do šestmesečnega odpovednega roka, ki je v Trstu v navadi. Administrator čaka, da se avgust približa. Morda en mesec poprej povabi najemnika k sebi in mu lepo razloži, dn mora zapustiti stanovanje 24. avgusta, ako ne plača toliko ln toliko na mesec več. Najemnik protestira, а vse nič ne pomnga. Nazadnje sprejme trde pogoje, ker ne more drugam. — Najhujše pa so zadeti tisti, ki po nanovo prišli v stanovanje. Za te nimajo najemnine sploh niknkih mej. Za stanovanja treh sob se zahteva 0000 lir (uradnik ima povprečno morda 12.000 lir pbfe na leto!); za stanovanje s štirimi lokali je neki administrator zahteval 10.000 lir, in to v čisto stranski ulici. Drugi hišni lastnik je zahteval za stanovanje z dvema sobama in malo sobico "500 lir v naprej, a pod pogojem, da najemnik napravi verando na balkonu. — Vse te lepe stvari prihajajo sedaj v javnost, ker je pričel taši-stovski tisk z odprto kampanjo proti hišnim lastnikom in objavlja imena vseh teh pijavk. Veliko bržkone tudi to ne bo izdalo. Iz Rima se napovedujejo nove zakonske odredbe. Morda ga ni problema, ki bi delal fašistovski vladi toliko preglavic kakor prav stanovanjski. Dogodki so pokazali, da se pre-radikalne rešitve ne obnesejo. Mussolini je držal obljubo hišnim gospodarjem iz 1. 1023. in je vpo-stavil popolno svobodo v stanovanjski kupčiji že lansko leto. Sodeč po sedanjih prizadevanjih vlade in pritiskih na hišne gospodarje je gotovo tudi on prišel do prepričanja, da ni še bil čas za popolno svobodo; gospodarji so se pokazali majhne. * * л
Knjige »Društva sv. Mohorja za Istro;. Odbor
»Društva sv. Mohorja za Istro« je sklenil, da izda za 1. 1027. naslednje knjige: 1. Danica, koledar za 1. 1028,; 2. Biblijske pripovijesli staroga i novega zavjeta s slikami; 3. O bolestinia i liječenju domačih životinje; 4. Jedna knjižica za jnladež. Članarina znaša 20 Din.
•Za odpravo slovenskega bogoslužja i z tržaških cerkva. Fašistovski list »Popolo di Trieste« je zopet pričel kampanjo proti slovenskim molitvam v tržaških cerkvah. Nedavno je zalite-al, da se morajo odstraniti slovenske pobožnesti iz cerkve pri Sv. Antonu Starem. Zdaj je na vrsti Sv. Jakob. Za svoj članek je uporabil »Popolo« izjavo nekega italijanskega duhovnika, ki je bil izgnan iz tržaške škofije in odstavljen »a divinise.
Meto za tatovi v smrt. širne Črn ja iz Kan-fanara, fant 23 let, je prosil očeta, naj pa pusti spati v hlevu, da bo varoval živino pred tatovi. Oče je rad privolil, širne je vzet s seboj revolver in legel spat. Ponoči je slišal sumljive korake na dvorišču. Brž je planil pokonci in splezal do okna. Iz hleva je hotel uiti skozi okno, da bi spravil na noge Svojce. Ko se jo prerival skozi okno, mil je padel revolver iz žepa na tla. Počil je strel, krogla ga je zadela v trebuh in mu prevrtala hrbet. Drugi dan so ga peljali v Pulo v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil.
Dva radi širjenja »,Tasclc« obsojena duhovnika oproščena. Nedavno smo poročali, da je sodišče v Ajdovščini obsodilo župnika Ivana Rejca iz Sv. Križa in župnika Josipa Débevca iz Budanj na 200 lir globe, ker sla širila znani verski listič za otroke Jaselce Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. BrajŠa iz Gorice. Proti ob°odbi je dr. Вгајба vložil rnkurz nn okrožno sodišče v Gorici. Razprava se je vršila pretekli torek. Dr. Brajša je v temeljitem govoru dokazal, da je razsodba ajdovskega sodnika v kričečem nasprotju z razsodbami kasacijskega sodišča v sličnih zadevali. »Jasolrc« so oil državnih oblasti dovoljene, potom t alt r m je tudi širjenje, dovoljeno. Zanimivo je, da jc državni pravdnik dr. Gaspunli sam predlagal oprostitev. Sénat je oba obtoženca oprostil. Razsodba je veliko važnosti, ker bo blagodejno Vplivala na nižje varnostne organe, ki so se včasih na pritisk raznih renegatov z ovadbami prenaglili. — Lisi Jasolce« je mod mladino zelo razširjen, dasi ima komaj nekaj mesecev življenja za seboj. Namonjeu je malčkom ter je strogo versko vsebine. Zamislil ga |o neumorni Virgillj šček. ki ga tudi sam urejuje.
Pomemben sestanek. V .soboto so se sestali v Trstu pokrajinski tajniki fašistovske stranke za Tržaško, Goriško, Istro, lieko, Videm in Zader. Sestanek jc sftlićal inž. Cobol, tržaški tajnik. Nn sestanku so razpravljali o političnih vprašanjih v omenjenih pokrajinah s posebnim ozirom na novo akcijo za okrepitev fašizma med Slovenci in llrvali.
-k Nj. Vel. kraljica. Marija je dospela z Bleda v Belgrad in takoj nadaljevala pot proti Topoli, kjer se mudi kralj.
•k Tabor nn Limbarski gori pri Moravčah. Vsej bližnji in daljni okolici naznanja-mo, da bo v nedeljo, dne 19. junija, na Limbarski gori pri Moravčah ob 11. uri dopoldne ljudski tabor. Govore poslanci Strcin, Mazo-vec, Poznič, Novak. Pridite vsi okoličani na ta tabor!
•k Cerkveno odlikovanje. Za častn. škof. konzistorialnega svetnika je imenovan gosp. Stanko Premrl, vodja stolnega kora, ravnatelj Orglarske- šole, profesor glasbenega konservatorija v Ljubljani in naš odlični komponist. K zaslužnemu odlikovanju naše iskrene častitke!
ir Umošfcen je bil včeraj, dne 13. junija 1927, na župnijo Zgornji Tuhinj gosp. Janez B u r n i k, doslej kaplan v Št. Rupertu pri Mokronogu.
■A- Orlovski tečaj za gg. duhovnike se bo vršil v Ljubljani od 4. do 6. julija. Natančen spored bo objavljen v junijevi številki Orlovskega odbornika. Cas za prijave je do 25. junija. Prosimo, da se gospodje čimpreje prijavijo, da moremo vse potrebno pripraviti.
Уг Oblastni šolski odbor za ljubljansko oblast je sestavljen takole: predsednik veliki župan dr. Fran Vodopivec, podpredsednik dr. Karel Capuder, člani: oblastni šolski nadzornik E. Gangl, oblastni sanitetni referent dr. Ernest Mayer, načelnik gradbene sekcije v Ljubljani inž. Avrelij Kobal, ravnatelj moškega učiteljišča v Ljubljani Anton Dokler, ravnatelj I. mestne deške meščanske šole Maks Hočevar, predstojnik davčne administracije v Ljubljani dr. Karel Novotny, okrajni šolski nadzornik Miroslav Pretnar, upravitelj manjšinske šole v Ljubljani Julij Slapšak, upraviteljica IV. dekliške osnovne šole v Ljubljani Marija Sadar - Kleinmayr, oblastni odbornik dr. Milavec za Ljubljano, posestnik, župan in oblastni poslanec Josip Nemanič za Črnomelj, odvetnik dr. Dominik Žvokelj za Kamnik, katehet Julij Lazič za Kastav, dekan in oblastni poslanec Anton Skubic za Kočevje, posestnik in oblastni poslanec Anton Umnik za Kranj, posestnik in oblastni poslanec Fran Kobal za Krško, župnik Valentin Sitar za Litijo, rudar in oblastni poslanec Filip Križnik za Laško, dekan Valentin Zabret za Ljubljansko okolico, posestnik in lesni trgovec Jakob Maček za Logatec, odvetnik in oblastni poslanec dr. Ivo Češnik za Novo mesto ter posestnik in oblastni poslanec Jakob Jan za Radovljico.
Уг Maturanti gimnazije na Sušaku leta 1S01-02. Tovariši VIII. razreda sušaške gimnazije v šolskem letu 1901-02, pridite na Sušak 7. julija t. 1., da se zberemo in vidimo po 25 letih. Prijavite čimprej svoj prihod na odvetniško pisarno dr. Ante Kraljica, Sušak, Strossmayerjeva ulica 5. Program se bo objavil naknadno pismeno. — Dr. Ante Kraljič, dr. Ivo Orlič in prof. Širne Sirovič.
Vscslovanski inženerski kongres. V Zagrebu je bil v nedeljo otvorjen vseslovan-ski inženerski kongres, na katerega je prišlo okoli 300 delegatov iz vseh slovanskih držav. Kongres bo trajal tri dni.
■k Na morje vsaj za kratek oddih gre vsakdo rad. Tudi Vi se lahko udeležite brezplačnega izleta po morju o priliki kongresa ozir. romanja »Svete vojske«.,Ne odlašajte s prijavami, temveč priglasite se čimpreje »Sveti vojski« v Ljubljani, kajti tako ugodne prilike zopet kmalu ne bo!
kr Razprodaja Aljaževega imetja. Zvedeli .smo, da bo dedinja po pokojnem g. Jakobu Aljažu prodajala iz proste roke v ponedeljek 20. t. m. v žiupnišču na Dovjem nekatere predmete iz zapuščine, kakor: dve kravi, klavir, harmonij, opravo, knjige razne vsebine, muzi-kalije itd. Začetek po prihodu vlakov ob ool 11. uri dopoldne.
■k Za Aljažev nagrobni spomenik na Dovjem so darovali: Neimenovan, 500 Din; dr. E. Šlajmer, 200 Din; prof. dr. Greg. Rozman, 100 Din; okrožni zdravnik dr. Fr. Kogoj, 100 Din; prof. dr. Ivan Knific, 50 Din; svetnik Janez Oblak, 50 Din; kanonik Jan. Sušnik, 40 Din; dekan Jakob Fatur, 80 Din; dvorni svetnik dr. Jos. Mantuani, 20 Din; župniki: Karel Cuk, 20 Din; Anton Kastelic, 20 Din; Josip Knific, 20 Din; Fr. Avsec, 20 Din; Jos. Kos, 20 Din; Jos. Laviižar, 20 Din; Fr. Blei-Aveis, 20 Din; Matej Zbontar, 20 Din; sodnik Milan Kalan, 20 Din; urednik Vladimir Ka-pus, 10 Din; župni upravitelj Fr. Pečarič, 20 Din; kaplan Fr. Krasna, 20 Din; Gašper Lavtižar, 10 Din; Marija Jarc, 10 Din; Alojzij Lauch, 10 Din; kaplan Franc Markež, 20 Din. Skupaj 1370 Din. Bog plačaj blagim dobrotnikom, katere naj bi vsi posnemali.
~k Za pogorclce v Starem trgu ob Kolpi so dosedaj darovali: Ljubljanski oblastni odbor po J. Nemaniču, 5000 Din; Jurij Šterk, trgovec, Vinica, 2000 Din; dr. Fran Kulovec, minister n. r., 1000 Din; Jožef Rogelj, župnik, Nemška Loka, 2 dolarja; farna zbirka v Dra-gatušu, 280 Din; Hranilnica in posojilnica v Dragalušu, 100 Din; Jožef Vrbinc, učitelj v Toplicah, 100 Din; župni urad, Velesovo, 200 Din; Krese, trgovec, Kočevje, 100 Din; Egon Bayr, Ljubljana, Sv. Florijana ulica 29, T. nndstr., 800 Din. Vspn\ darovalcem kličemo vsi prizadeti: Bog plačaj tisočero! Drusce pa
vljudno prosimo: Posnemajte jih! — Pri. zadeti,
•k Za kapelo v Vratih so darovali name. sto cvetja na Aljažev grob: g. P. Šter v Tržiču, 100 Din; g. Via j v Ljubljani, 100 Din; g. M. Kalan v Kranjski gori, 80 Din. — Bog po-vrni!
■k Slovenska izložba v Parizu. Trstenjalc in Nikolaj Pintar priredita od 16. do 30. junija v galeriji Carminé razstavo svojih slik ir skulptur.
kr Razpis učnih mest na Srednji tehniški šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1927-28: 1. Eno me3to gradbenega inženerja; 2. eno mesto profesorja za matematiko in fl. ziko kot glavna predmeta; 8. eno mesto pro. fesorja za francoščino v zvezi s slovenščino, srbohrvaščino, ali nemščino. Za mesto 1. pri. de v poštev samo inžener gradbene stroke 2 drugim (diplomskim) državnim izpitom. Za 2. in 3, mesto pridejo v poštev samo profe. sorski kandidati z usposobljenostnim (diplomskim) izpitom iz dotičnih predmetov Prošnje,. opremljene po členu 12. zakona c civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih naj se naslovijo na ministrstvo trgovine ir industrije v Belgradu, vložijo pa do dne 20. ju nija 1927 pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole v Ljubljani.
-k Obrtne organizacije iz cele države ima jo svoje zborovanje v Belgradu. Kongres vod g. Milan Stojadinovič. V svojem referatu je g Stojadinovič zagovarjal posebno obrtno zbor niče.
■Jir Železniška nezgoda v Lescah. Tovor nemu vlaku, ki je vozil v soboto popoldni okrog štirih iz Lesc proti Radovljici, je pona gajala lokomotiva. Zato se je na tej progi mo ral tovorni vlak ustaviti. Tovornemu vlaku ji šla na pomoč iz Radovljice druga lokomotiva ki se je pa zaletela v na odprti progi na po moč čakajočo lokomotivo. Pri tem karamboli so se obema lokomotivama razbili trkači -druge večje nesreče pa ni bilo. Seve je nati na pomoč došla lokomotiva odpeljala tovorn vlak nazaj do Lesc, kjer sta šli obe lokomo tivi v začasen pokoj. Osebni vlak, ki gre i Ljubljane ob 14.45 — je privozil s precejšna zamudo na Jesenice.
* Tatvina. Dne 9. junija popoldne je dc sedaj še neznan uzmovič udri v hišo Franceta Mali, posestnika na Glisniku občina Špitalič katera stoji na samem, in ko ni bilo nobeneg; doma. Casa je imel dovolj; brskal je po vsel shrambah in omarah in slednjič odnesel ne kaj perila, mesa, špeha in druge drobnarije 1 skupni vrednosti 1250 Din. Denar, kateregi je tudi našel, pa ni vzel. Orožništvo pridn< zasleduje vlomilca.
kr Podpornemu društvu slepih, Ljubljana Wolfova ulica 12, so darovali: g. Pletersk Martin, mesto venca umrlemu č. g. župniki Kreču, 100 Din; uradništvo del. ministrstvi financ kot preostanek od venca, 60 Din; urad ništvo Gospodarske zveze, tu, preostanek ou zbirke za venec gosp. Gostiši, 180 Din; pacientke sanatorija 11a Golniku povodom imeu-dana g. šefzdravnika dr. Neubauerja, 135 Din; g. Pavel Erjavec, povodom kazenske poravnave po dr. Šviglju, 200 Din; gospa Ivanka Lcskovec, tu, 20 Din. Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljuje odbor.
kr Kakršnegakoli zaslužka prosi 47 letni mož z veliko drvžino, a brez vseh sredstev. Je izučen organist, pa bi rad prijel za vsako delo. Pojasnila daje uprava »Slovenca«.
ic »Kušakovićcv kalodont je res najboljši,« pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi Vi! Dobi se povsod.
■k ITO — zobna pasta najboljša. kr Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja naravna »Franz-J o s e f« grenčica redovito kroženje krvi v spodnjem delu telesa in v tem pomirjevalno učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavnih organov izjavljajo, da se "zicazuje »F r a n z-J o s e f« voda pri pojavih, j.i izhajajo od samozastri'.pljenja želodčno-čreves-nega kanala, kot izborno čistilo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V vročih pasjih dneh na svetu vsi trpe, uradniki in delavci hladila si žele, boljšega pa takrat ni, kot čaša Clio limonade, ki obdrži človeški rod, da v vročini ne propade.
© češkoslovaški gostje v Ljubljani. Danes v torek zvečer ob 22.15 pridejo v Ljubljano na povratku s potovanja po Italiji zastop-uiki češkoslovaških tiskarniških vodij. V Ljubljani ostanejo v sredo ves dan, v četrtek odidejo na Bled. Zveza faktorjev v Slovenij Zveza graf. delavcev, Češkoslovaška Obec in Jugoslovansko-češkoslovaška liga prirede gostom na kolodvoru prisrčen sprejem, pri ka tereni bo sodeloval tudi pevski odsek »Gra fika«. K udeležbi vabimo tudi ostalo občin stvo, iskreno dobro došli tudi naši delavci ne glede na politično opredeljenost. Zastopnike češkoslovaških tiskarniških vodij toplo po zdravljamo in želimo, da bi napravili naš kraji in ljudje nanje najboljše utise. Dobro došli!
G Krekova mladina. Na praznik sv. Re* njega Telesa se udeležimo бкирпо s Krekov-
O /
.ludi oti'oci
imajo radi Kalodont, Ta zobna krema čisti temeljito in varuje zobe. Umivajte radi tega svoje zobe zjutraj in zvečer, ker to je pravo negovanje zob, to je zdravje !
Navadite svoje otroke na
SARGOV
T
ci z Grada procesije v stolnici. Zbirališče je ob 8 med stolnico in semeniščem. — Odbor.
O Javno telovadbo priredi Orlovski odsek Krakovo-Trnovo v nedeljo dne 19. junija ob pol 4 na lelnem telovadišču v Karunovi ulici št. 14. Vabimo vse prijatelje orlovske mladine, da se gotovo v čim obilnejšem številu udeleže te prve letošnje orlovske javne prireditve v Ljubljani. Bog živil
© Proslava desetletnice Višje obrtno šole. Slovenci smo dobili svoje najvišje obrtno učilišče šele pred 10 leti. Nemški odločiv-ni krogi so razširjenju obrtne šole v Ljubljani tako nasprotovali, da se tedanji minister za javna dela dr. O. baron Trnka dolgo ni upal podpisati ustanovitvenega odloka in ga je podpisal šele zadnji dan pred svojim odstopom dne 10. junija 1917. V jeseni 1917 sta se otvorlla prva letnika sedanje Gradbene in Strojne srednje šole. Tehniška srednja (prej državna obrtna) šola v Ljubljani proslavi to pomembno Obletnico v soboto dne 18. t. m. popoldne z javno prireditvijo na vrtu restavracije »Zvezda«. Na sporedu зо govori in koncertne točke šolskega pevskega zbora in orkestra. Pričetek proslave ob pol 16. Ravnateljstvo vabi na proslavo vso starše in sorodnike učencev (učenk), vse absolvente in vse prijatelje zavoda. Vstopnine ni nobene.
© Smrtna kosa. V soboto ponoči je umrla v tukajšnji bolnišnici komaj 34 let stara učiteljica gdč. Mimi B u r j a. Stanovala je na ljubljanskem Gradu in zadnji čas podučevala na Viču. Bolehala je žo del j časa, sedaj je pa podlegla težki oporaciji. Šla je za svojo sestro, poštno uradnico, ki je izdihnila pred dobrimi šestimi tedni. Pokojna je bila vestna učiteljica, med svojimi tovarišicami priljubljena in na Gradu med strankami družabna. Blag ji spomin, težko prizadetim sorodnikom sožaije! Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice, na kar opozarjamo itčlteljsivo.
© Umrl je v nedeljo g. Ivan S e m r a j c , gostilničar in posestnik v Tomačevem (poleg pokopališča pri Sv. Križu). Pogreb bo danes popoldne ob 6. Naj v miru počiva!
© Ameriški izletniki v Jugoslaviji. Z včerajšnjim brzovlakom ob 8.35 je prispelo preko Jesenic v Ljubljano 85 ameriških izletni-kov-rojakov na obisk v domače kraje. Vkrcali so se dne 4. junija v Newyorku na sloveči brzoparnik francoske linije »Pariš«, ki jih je po izborni pet in poldnevni vožnji povedel v francosko pristanišče Havre, odkoder so po dvadnevnem potovanju po\ železnici preko Francije, Švico in Avstrije dospeli na rodno zemljo. Njih sorodniki in znanci so jim na kolodvoru pripravili prisrčen sprejem, nakar 30 si ziletniki ogledali Ljubljano, občudujoč napredek, do katerega se je povspela v zadnjih letih. Kličemo jim: dobrodošli na mili domači zemlji!
© Jadranska straža je priredila v nedeljo v gostilni pri »Mokarju« na Barju veselico. Trnovski pristan je zbral veliko množico ljudi, ki so se ali v malih »križarkah« in »tor-pedovkah« ali pa v velikih »oklopnicah« prepeljali do Mokarja. V prvi »oklopnici«, admiralski ladji, je bila tudi železniČarska godba »Sloga«. Stari Ljubljančani so se na vožnji živo spominjali časov, ko je bil na Ljubljanici živahen promet s čolni ne samo tovorni in osebni, ko so se v nedeljah vozili na Ižansko. Nekdaj so se prirejale na Ljubljanici tudi ve-selce in bakljade ob sprejemu slovitih gostov. Kdor pa se je bal morske bolezni, se je lahko od Karlovškega mostu peljal »nobek z avtomobilom, žal s tovornim na deskah. Tako se je zbralo pri Mokarju veliko število izletnikov, ki so ostali do poznega večera.
© Mladina VI. doš. osn. šolo v Ljubljani, VII, vabi na šolsko prireditev, ki bo dne 15. ob 17. uri in 16. t m. ob 16. uri v šolski telovadnici na Oasilski cesti. Petje, prizor, telov. nastop in igra privabi vsako leto dosti udelež-nikov, zato prosi, da je občinstvo tudi letos ne pozabi in jo razveseli z obiskom.
© Občni zbor Aljaževega kluba je nocoj dne 14. t. m. ob 8. uri na keglišču Rokodelskega doma. Po občnem zboru običajni torkov spored.
0 Tatvine koles in raznih malenkosti. Mesarskemu pomočniku Avgustu R o delu je neznan tat ukradel na klavnici 1000 Din vredno kolo znamke »Tribuna«. Tatvine koles so na klavnici zadnji čas zelo pogoste. — Tapetniškemu mojstru Francu Jugu je v nedeljo ob pol 11 ukradel nekdo izpred Žabjekove gostilne na Poljanski cesti 1500 Din vredno, črno pleskano kolo. — Delavka Marija Berton-celj stanuje v neki šupi na Sv. Petra nasipu. Te dni io je obiskal neznan tat in ji odnesel za 3750 Din perila. — Šivilji Viki Justinovi na Sv. Petra cesti je neki mlad dečko ukradel dva zlata prstana. Delavcu Mihi Zabretu v Sp. Šiški je bil ukraden 400 Din vreden suknjič.
© Zlata zapestnica, ozka z briljanti, je bila izgubljena v nedeljo od Tivolija, Aleksandrova cesta, slaščičarna Voltman v Prešernovi ulici do »Zvezde«. Najditelj se naproša, da se oglasi v svrho nagrade v upravi lista »Slovenec«.
Kopalne obleke
plašče, čevlje z modernimi vzorci za dame in otroke v veliki izberi
TO» M ж trs f ^
lr • JLVM jt-v*	JBL& m. f
modna in športna trgovina, Ljublj ana.
© špecijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristolič-Bučar, Stari* trg.
© Priporočamo! Samo nekaj časa še traja predaja vsega, radi preselitve preostalega oblačilnega blaga po izredno globoko znižanih conah. Ostanki po skoraj polovičnih cenah. Manufakturna trgovina pri Zmajskem
'^ипмрјмииши 1°а'а "'if и» амиим MI
Maribor
□	Mestni župan in predsednik oblastne skupščine g. dr. Leskovar se je vrnil v nedeljo s svojogea potovanja in je prevzel agende.
□	Živahna nedelja. Vendar enkrat je bila lepa tudi nedelja. Zato pa je bila nad vse živahna in prireditve so izredno uspele. Prosvetno društvo v Melju je dalo blagosloviti svojo novo društveno zastavo. Živahno delujoča prosvetna društva frančiškanske župnije so se polnoštevilno udeležila proslave. — »Ljudski oder« in »Maribor« sta napravila skupno prieditev pri Sv. Križu nad Mariborom, ki jc bila izredno dobro obiskana in so požrtvovalni kulturni delavci želi odobravanje in pohvalo. — Tombola društva poštnih uslužbencev je zbrala na Glavnem trgu na tisoče ljudi, ki so poskušali svojo srečo pri dobrodelni tomboli. — Na vrtu zavoda šolskih sester se je vršil telovadni in rajalni nastop iz vseh skupin samostanskih šol, ki je pokazal, pod kako spretnim vodstvom jc naša ženska mladina tudi v tem oziru. Stariši otrok in prijatelji zavoda, ki so se v velikem številu zbrali, so se divili nad vse dobro uspelemu nastopu. — Posamezniki pa so pohiteli na Pohorje in celo na Urško, vsi srečni, da so zadeli na lepo vreme, Pri dr. Archu so že tako na preddan praznovali sv. Antona.
□	Matura na učiteljišču šol. sester. Na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru so se vršili zrelostni izpiti ob sklepu šolskega leta 1926.-27. pod predsedstvom gospoda prosvetnega inšpektorja dr. Fr. Kotnika kot ministrskega odposlanca. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 29 gojenk IV. letnika. Izdelale so vse, ir. "ic:r 11 z odliko, 18 pa z dobrim uspehom. Ivialu-rirale so: Benedik Stanislava iz Železnikov, Čebulj Darinka iz Radovljice, Čretnik Jožefa iz Račjega, Grmovšek Ljubislava iz Slovenj-gradca (z odliko), Grzetič Marija iz Kranja (z odliko), Hauptman Maksima iz Rute pri Fali (z odliko), Jovčič Bruna iz Maribora, Jurinec Emilija iz Maribora, Kotnik Ana iz Maribora, Kunčič Antonija iz Dobrave pri Vintgarju, Lavrin Katarina iz Vinjega vrha pri Semiču (z odliko), Lenartič Marija iz Maribora, Luževič Jožefa iz Petrovč pri Celju (z odliko), Majcr Marija iz Murske Sobote, Ma-jerhold Marija iz Rečice v Sav. dol. (odliko), Melavc Ana iz Rečice v Sav. dol., Malner Helena iz Žlcbiča pri Ribnici, Neuman Pavla iz Jesenic, Osterc Marija iz Maribora, Pahor Karolina iz Ët. Vida nad Ljubljano (z odliko), Podboj Bogomira iz Ribnice (z odliko), Rock Marija iz Prevaljev (z odliko), Ииз Otilija iz Bleda (z odliko), Škufca Josipina iz Grosupljega, Šumcr Ida iz Poljčan, Urankar Marija iz Maribora, Vaupot Mihaela iz Slovenjgradca (z odliko), Vcrčkovnik Miroslava iz Slovenjgradca in Žlindra Elvira iz Kostanjevice.
D Izmučena srca pod oguljeno delavsko obleko, kakor tudi izobražen inteligent si išče po trudapolnem delu primernega razvedrila in tega najdete pri nedeljski prireditvi, ki jo priredi »Posclska zveza«. Če hočete imeli dober užitek in pošteno zabavo, ne pozabite posetiti predstave »Mtičenica Jezusova, odpusti«,
□	Glavni odbor »Jadranske Straže« prireja v teh dneh turnejo po celi mariborski oblasti s krasnim filmom »Dalmacija zemlja solnca«, katerega so nedavno predvajali z velikanskim uspehom v Ljubljani, v kinu Matica. Namen društva je širiti med narodom ljubezen za naše morje in Primorje in dokazati nujno poirebo morja in močne trgovske in vojne mornarice za našo kraljevino, za naše gospodarstvo. V to svrho priredi ta odbor dne 16. t. rm (Telovo) izredno velike vcsclico v parku II. podčastniške šole (kadetnica) v Mariboru z prav pestrim sporedom. Sviralo bo več godb, tamburaški zbor, predvajal sc bo film »Dalmacija zemlja solnca« in vršila velika ljudska veselica. Odbor je postavil vstopnino na le 6 dinarjev za odrasle, za vojake in dijake pa na le 3 dinarje. Vozili bodo od 14 Vi ure redno avtobusi od Velike kavarne in od križišča Aleksandrove in Meljskc ceste. Vožnja bo stala za osebo le dva dinarja. Ker je društvo eminentno patrijotično in absolutno nepolitično, je dolžnost vsakega, da se udeleži te veselice!
□	Burno zborovanje. Sinoči se je vršil v dvorani >Uniona< shod narodnih železničarjev, katerega so se udeležili vsi delegati na-rodno-želozničarskih organizacij, ki te dni zborujejo v Mariboru. Shod so nameravali socia-
! listi razbiti in mnogo njihovih pristašev je za-j sedlo mesta po dvorani. Ko je nastopil prvi : govornik, se jo fakoj pričelo kričanje in vpitje. Naslopila je policija in le s ležavo napravila red 1er omogočila nadaljevanje shoda.
□	Dobrodelna tombola nižjih brzojavnih in poštnih uslužbencev je bila v nedeljo 12.
! t. m. na Glavnem trgu. Pri -zelo ugodnem vremenu je bil tudi obisk dober. Razven 285 malih dobitkov jc bilo 5 tombol in te so dobili: I. spalno sobo iz trdega lesa železničar Jos.
Petre iz Strme ulice 5, II. šivalni stroj mizar Ignacij Lederer, III. zlato moško uro kuharica Terezija Janžekovič, IV. debelo svinjo Ernst Ofričim, V. moško kolo trgovski pomočnik Fcrdo Jelenik.
□	Zborovanje upokojencev. V nedeljo
i. m. so imeli upokojenci v hotelu »Kosovo« zborovanje, kateremu je predsedoval g. Kariš. Predsednik drpštva g. dvorni svetnik clr. Kronvogel je podal poročilo in posebno povdaril zahtevo organizacije, ki zahteva uresničenje izenačenja kronskih z dinarskimi upokojenci. O delovanju organizacije v dobi enega leta je poročal tajnik g. Kopič. Predsedniku in tajniku je bila izrečena zaupnica. Pri volitvi so bili izvoljeni: za predsednika g. dvorni svetnik dr. Kronvogel, za podpredsednika g. Kučarič, za prvega tajnika Kopič, za drugega tajnika Ivan Farkaš. V odbor so bili izvoljeni: Lešič Anton, Vodopivcc Ivan, Čepič Marija, Tomo Komac, Hôlzl Ivan, Kraj-nik Ivan, Ferdo Križanec, Novak Jernej. Namestniki: Janko Krajnc, Martin Zelcnko, Ogo-relec Anton in Ivan Globočnik.
□	Bitka med policisti in pijanci. V noči od sobote na nedeljo se je vršila pred policijskim zaporom v Tattenbachovi ulici pravcata bitka med policijskimi stražniki in pijanci. Povod je bila aretacija nekega pijanca v Štajerski kleti, kjer je razgrajal in se pretepal. Ko ga je hotel stražnik pomiriti, mu je raztrgal obleko, nato pa se je vrgel na tla ter otepal z vsemi štirimi okrog sebe, hoteč se tako ubraniti arctacije. Stražniku sta prišla na pomoč še dva policista in vsi trije so pijanca dvignili ter ga nesli proti »Grafu«. Navedeni dogodek je razburil ostale goste »Štajerske kleti«, in cela množica se je usula za stražniki, spremljajoč jih s kletvicami in zmerjanjem. Pred »Grafom« je prišlo do spopada, na policiste je pričelo padati kamenje in razgrajači so navalili na stražnike, ki so nosili aretiranega pijanca. Nastala je cela bitka, v kateri so se posebno obnesli pendreki, tako •da so nazadnje le zmagali policisti, dasi jih je bilo proti napadalcem le malo Rezultat bitke je bilo devet jetnikov, ki so romali v zasluženi zapor, nekaj razbitih nosov in ote-čenih glav. Aretirancem jc policija prisodila 5 do 15 dnevni zapor, katerega so takoj nastopili. Čaka pa jih tudi sodnijska kazen. Najbolj neprijetne posledice pretepa pa bo čutil lastnik »Štajerske kleti«, kateremu je policija prepovedala koncerte ter skrajšala policijsko uro do polnoči.
□	Hotel Halbwidl. V zadevni notici v sobotni številki je izostala beseda dopoldanski koncert. Prirejata se namreč vsako nedeljo in praznik dopoldanski in večerni koncert.
□	Usnjati kovčeg se jc izgubil včeraj 13. t. m. na avto vožnji med Mariborom in Voj-nikom. Pošteni najditelj naj odda istega pri g. Kobiju v Mariboru, Cankarjeva ul. 1-1. proti nagradi 500 Din.
□	Šolske knjige vsakovrstne, stare, še veljavne, kupuje knjigarna- V. Heinz, Gospo- • ska ulica.
□	Dober steno!»ral dobi postranski zaslužek. Prijaviti se jc pri oblastnem odboru v Mariboru.
□	Izgubljena zlata ura. Včeraj v nedeljo je zgubila mlada gospa zlato zapestno uro z verižico na poti od gostilne Woch na Koroški cesti do stolne ccrkve. Poštenega najditelja sc prosi, da odda najdeno dragocenost proti primerni nagradi v krčmi Woch, Koroška cesta 33.
C^lfe
i MNII
19. junij bo dau onih, ki hočejo dobra občinske uprave, ki jim je do mirnega sožitja vseh slojev prebivalstva, ki so odločni v volji onemogočiti gospodarstvo SDS nad našim mestom, ki hočejo Celju mirnega razvoja in resničnega kulturnega in gospodarskega napredka. Zato bodo vsi v nedeljo volili
2. SKRINJICO!
& Leskoškov »Naprej« prinaša »program«, ki ga hočejo njegovi ljudje izvajati v celjski mestni politiki, če bode seveda kdo od te gospode izvoljen. Ta program nazi vamo »program«, ker jc vse to, kar »Naprej« našteva, prepisano iz programa naše stranke, kakor ga izvaja v Mariboru, ga je izvajala v Ljubljani in ga hoče zelo odločno izvajati tudi v Celju. Radi takega Lcskoškovega »programa: se pač ne bi splačalo SLS, da bi nastopala skupno z NRS in GS. — Najlepša pa je talc: Sodrugi, le poglejte si delo meščanskih in polmcščanskih strank. Kaj so naredile za delavce? Nič, prav nič! — Tako je. ln kaj kaj so napravili Leskošek in njegovi prijatelji za delavce? Tudi nič! Zato nihče ne dvomi o tem, da ostane v nedeljo g. Leskošek skupno z Lahom edini par, ki bo Celjane spominjal, da jc bila v Celju nçkoc ludi stranka JSDS.
Sprememba volivnc komisije. Kot predsednik druge volivne komisije za občinske volitve v Celju je bil prvotno imenovan g. dr. Kenda, sod. svetnik okr. sod. Ker pa imenovani ni mogel tega mesta prevzeti, jc meslo njega imenovan g. I. Brçlih, sodnik okrožnega sodišča.
•0" Odločno besedo povemo onim, ki mi-« slijo, da bo samostojne demokrate rešilo v nedeljo na dan volitve ccljsko orjunaštvo. Mi ne branimo nobeni osebi, da bi sc ne udej-stvovala v javnem življenju in zastopamo tudi stališče svobodne odločitve ob priliki pred-stoječih volitev. Odločno in jasno pa povemo, da bomo znali švobodo svojih volivcev na dan volitev braniti z vso energijo in da bo vsak kdor bi hotel izvajati teror nad volivci, zadel s svojim delom ob najtrši kamen.
0 Zadnji opomin samostojnim demokratom. Odločno priporočamo demokratom, da nc vlačijo imena svojih prejšnjih kakor tudi sedanjih denarnih zavodov v polemične članke, ker bi sicer to počenjanje bilo za samostojne demokrate v Celju katastrofalnega pomena.
•G" »Nova doba« je postala zelo korajžnc. Ta korajža pa ni veliko vredna, ker sloni na veliki domišljiji! V zadnji svoji številki pravf, da nekatere stranke, pri čemer pa misli v glavnem na nas, nimajo dobre evidence. Kako evidcnco svojih volivccv imajo demokrati, sc je videlo ob zadnjih volitvah v oblastno skupščino, ko so odločilni voditelji in činitelji samostojnih demokratov bili celo 24 ur pred volitvami prepričani, da bod sigurno zmagali. Prepričani smo, da so demokrati ludi sedaj zelo domišljavi, v čemer nas potrjujejo razne »vesti«, ki pravijo, da bodo pri prihodnjih vo-volitvami prepričani, da bodo sigurno zmagali. To upanje mi SDS prepustimo z mirno vestjo in pri tem še priporočamo, da sc poslužuje šc nadalje onega sredstva častnih izjav, ki jih z največjim terorjem pobira od celjskih volivccv. Mi pa pravimo, da vse te častne izjave demokratov r.c bodo rešile, ker se pač nihče ne čuti vezanega napram besedolomni SDS držali kakšno besedo:
& Razpis tobačne trafike. Trafikant Anton Antloga v Gotovljah hiš. štev. 18 pri 2alcu je svojo trafiko prostovoljno odložil, radi česar je ta trafika postala prosta. Kosmati donos te trafike je v minulem letu znašal 2561 Din 25 para. Vojni invalidi in vojne vdove, ki so po invalidskem zakonu zaščiteni in bi se za podelitev predmetne trafike zanimali, se poživljajo, da se zglasijo najkasneje do 25. t. m. v pisarni kraj. odbora U. V. I. Celje ali pa pri oddelku finančne kontrole v Žalcu, kjer dobijo nadaljne informacije.
BREZ KONKURENCE
lo naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov!
Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. ЕСашпШ
»Kamniian< v demokratski obleki je izšel v eoboto zvečer. Suh je in dolgočasen. Pripravljali so se, da bodo rodili gore, pa še miši ni bilo. Celo do karikature se je povzpelo demokratsko glasil-ce. Ali svoje demokratske morale ni moglo utajiti. Spravilo se je v sliki in besedi na uradnika in denuncira. Stara demokratska taktika: griži, de-nunciraj! Kako že pravi Nemec? Der grb^ste...!
Kaj so vse napravili v mestni občini kamniški, pripovedujejo v »Kamničanu< demokratje in naštevajo brvi, jezove, škarpe in mostove. Pa so pozabili na več stvari; naj jih mi naštejemo: uradniške kurnike, prekrasno cesto za Košišane, da se moreš z avtom peljati po njej, vodovod na Perovo, mestno hišo, občinsko stranišče, hruško, ki naj pod njo gredo stanovat oni, ki si ne morejo sami zidati hiš itd.
O mestni hranilnici seveda trdijo, da so vsega krivi klerikalci, nasprotniki! 0 seveda, demo-krai, ki ca kaj polomiš, samo reci, da je to napravil > klerikalec pa si čist in si lahko roke umiješ. Toda čudno! »Klerikalci« in drugi nasprotniki demokratski pa prav odločno odklanjajo vsako krivdo! Kdo je potem kriv? Pa menda ne boste rekli nazadnje, gospodje demokrati, da cesar Francelj?
Shod zaupnikov SLS v nedeljo dopoldne v »Kamniškem domu« je bil lepo obiskan. Udeležilo se ga je nad 50 zaupnikov. Zanimivo je bilo predavanje obl. poslanca g. prof. Mazovca, narodnega poslanca g. Šlrcina, jedrnata in objektivna poročila domačinov. Na račun demokratov in družili nasprotnikov so padale pikre besede. Somišljeniki so dobili vtis in prepričanje, da ie zadnji čas, da pomedejo z demokrati in SLS prevzame v roko občinsko upravo. Zato so sklenili, da bodo šli strnjeni v boj za zmago SLS in izrazili upanje, da bo vsa SLS kot en moi volila 3. (tretjo) skrinjico in se hod njim pridružili vsi pametno misleči me-iiani in oblani!
Prisrčno proslavo so priredile kamniškemu g. dekanu in kanoniku ob priliki 25 letnice njegovega nad vse uspešnega pastirovanja v kamniški fari čč. sestre usmiljenke. G. kanonik, ki je v svoji skromnosti odklonil vsako proslavo, se ni mogel odreči tej, ki je bila ravno vsled otroške preprostosti tako genljiva. Nastopili so malčki z dekla-macijami in prizori. Od vseh je najbolj ugajal komični prizor malih godcev in pevcev. G. kanonik, ki je izredno naklonjen sirotam, ie bil očividno gin j en. Čeprav bo »Slovenec« v posebnem članku proslavil 25 letnico g. kanonika, se vendar vošči -iom nežnih otroških src pridružujemo vsi njegovi farani in mu kličemo: Bog Vas blagoslovi!
Licitacija poštne votnje Kamnik pošta—postaja. se bo vršila dne 27. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni. Sprejemanje ponudb se prične ob 10. uri. Začasna kavcija je 400 Din. Vožnja se bo oddala za eno leto .Natančnejši pogoji se dobe na pošti, na občini in na okrajnem glava: , t vu.
Vr&niKa
Požar. K tej notici, priobčeni v 129. štev., nas naproša posestnik Matija Koprivec za objavo, da ni začelo pri njem goreti, nego da so očividci, ki so bili prvi na mestu, konstatirali, da se je ogenj prikazal najpreje na drugi strehi.
Rok za rektamacijsko postopanje je bil v nedeljo zaključen. Vloženih je bilo skupno 35 reklamacij.
Gospodarska firma kmetijcev za občinske volitve v svojem velikopoteznem delu že omaguje. — Prekratek je njihov plašč, da bi zakril prave obraze. Ljudstvo jih pozna in jih odklanja, kot jih je odklanjalo doslej.
Priimki, kakršnih ne najdeš v nobenem besednem zakladu, so padali te dni v neki demokratski družbi. Gospoda je med seboj obračunavala brez rokavic. So pač prve volivne cvetke, ki so prišle na naš trg.
Novo mesto
Kopanje v Kandiji. Mestno županstvo je razglasilo, da je kopanje v Krki v pomeriju mestne občine razen na mestnem kopališču pod kaznijo prepovedano. Občinstvo opozarjamo, da se temu odloku pokori, da se izogne morebitnim posledicam paragrafa 338. kaz. zak.
Cvetlični dan. Krajevni odbor društva Rdečega križa v Novem meslu je priredil v nedeljo, dne 12. junija t. 1. cvetlični dan v korist Rdečega križa. Občinstvo je pridno segalo po cvetlicah ter s tem pokazalo, da pozna vzvišeno nalogo Rdečega Križa.
Nova avtogaraïa. Gospod Josip Windischer, mesar in gostilničar v Kandiji gradi na dvorišču poleg gostilne novo avtogaražo, kjer bo prostora za večje število avtomobilov.
Premovanje in Нгепсотапје plemenskih bikov. V Kandiji pri Novem mestu, v Trebnjem in Žužemberku se je vršilo začetkom tega meseca premovanje in licencovanje plemenskih bikov pod vodstvom okrajnega živinozdravnika v navzočnosti kmetijskega referenta in zastopnikov prizadetih občin. Uspeh je bil zadovoljiv. Premije se razdele, ko bodo nakazani tozadevni državni prispevki.
Iz novomeške okolice. Včeraj, 13. junija, je divjala po vaseh novomeške okolice velika nevihta. V nekaterih vaseh je padala med hudim dežjem toča. Ker je padala toča obenem z gostim dežjem, se zdi, da zaenkrat ni napravila večje škode. Ljudstvo je še od lanske toče hudo prestrašeno, ko je toča po mnogih vaseh vse poljske pridelke pobila Zato je s tem večjim strahom ljudstvo prizadetih »asi spremljalo včerajšnjo nevihto.
Smrtna kota. V Slovenski vasi pri Kočevju je umrla 2. junija posestnica Jožefa K r e n, stara
57 let. N. v m. p.l
Obrtno dovoljenje. Henriku in Regini Tur-žanski je bila podeljena koncesija za kavarniško obrt. Kavarna bo na oglu Trga Kralja Petra Osvoboditelja. Prostori so že za to pripravljeni.
Poroka. V soboto sta se v župni cerkvi poročila Matija F a b j a n iz Banjaloke in gna. Marija Z d r a v i č. Obilo sreče!
Medved,a je ustrelil. Na binkoštni pondeljek je v Grintovcu pri Mali gori ustrelil posestnik g. Hutter dveletnega medveda. Medved je velik kosmatinec.
Popravek. V članku »Mentorjeve statistike« se je vrinila pomota. Kočevje nima samo 5 naročnikov Mentorja, darveč 16 in je na predzadnjem mestu in ne na zadnjem.
PlH/
ф Podružnica Jadranske straže v Ptuju priredi v torek, dne 14. junija 1927 kinopred&tavo velezanimivega in poučnega filma -Dalmacija — zemlja solnca«. Predvajanje filma je združeno s poučnim predavanjem g. prof. šijanca iz Maribora. Predstava za odrasle se vrši ob 20 (8 zvečer) v Mestnem gledališču. Cene so znižane. Občinstvo se vljudno vabi, da si ogleda ta splošno znani vele-zanimivi film.
[
Nedosegljiva
Eau de Cologne Chypre
Bourjols — Paris
Kočevje
Produkcija gojencev Glasbenega društva ee vrši danes, 14. junija, ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Trst«. 1'rostovoljni prispevki se uporabijo za nabavo koncertnega klavirja.
Sv. Trojica nad Moravčami. Redkokdaj se kaj sliši o tem prav lepem kraju naše zemlje. Naj bo torej danes povedano, da se giblje ljudstvo tudi tu. Pretekla nedelja nam je to pokazala. Kakor vsi Slovenci, tako so tudi župljani pod svetotrojiškim zvonom vneti za čast in lepoto hiše božje. Nove orgle hočejo napraviti. Ni pa bogatih dobrotnikov, ki bi mogli več prispevati v ta namen, zato se je sestal odbor, da vzame v roke akcijo in dobi sredstev. Kaj se hoče: pomagati si je moral pač tudi z veselico, ki jo je priredil dne 12. t. m., vendar pa po našem načelu: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. Dopoldne je bila peta sv. maša, ki jo je daroval gospod kaplan Jerman iz Moravč ter imel tudi vznesen cerkven govor. Med mašo je lepo prepeval prav dober cerkveni zbor, menjaje se z godbo z Viča, ki je svi-rala na koru cerkvene skladbe. — Popoldanske pete litanije pa je služil domači gospod župnik. Po obeh cerkvenih opravilih je zavladalo živahno življenje na veseličnem prostoru edine tamošnje gostilne. Slavnostni govornik, rojak-domačin sveto-trojiški, profesor dr. Val. Rožič je v svojem — v lapidarnem slogu zasnovanem govoru opisal kraljico vseh glasbenih instrumentov — cerkvene orgle in njih historijat. Nekaj debelih kapelj iz mimo vihrajočega oblaka ni moglo motiti slavnostnega razpoloženja. Vsi udeleženci so bili prav razigrane volje — seveda v vseh mejah dostojnosti. Veselo razpoloženje je zlasti povečala skupina simpatičnih mladeničev iz Ljubljane, ki so imeli lasten mal orkester in prav ljubko zapeli nekaj naših umetnih pesmi. Naj jim — neimenovanim — velja ta {. > hvala. Neumorno je svirala godba z Viča, ki sploh velja za prav dobro. Moralen uspeh cele prireditve je bil popoln; upamo, da je bil dober tudi gmotni. — Pri tem delu ne smemo pozabiti na delavnega domačega šolskega upravitelja g. Igliča. Med udeleženci smo opazili več gostov iz Ljubljane, iz sosednih občin Domžal, Radomelj in drugih. No, želeli bi si jih bili več. Saj nudi hrib Sv. Trojice izletniku vse, kar mu poželi srce: lahek dosiop, izboren gorski zrak, diven razgled; vse, kar si poželi duša ; koncem koncev pa tudi vse. kar potrebuje telo. Škod^ da ljubljanski izletniki premalo posečajo ta res lepi kraj. — F. K—n.
Sv. Martin pri Vurbergu je doživel zadnjo nedeljo 12. junija redko slovesnost: Daleč znana in spoštovana zakonca Franc in Marija Škofič v Zgornjem Dupleku sta obhajala zlato poroko; njun sin Franc, ki je pred dobrim letom izgubil ženo, se je ta dan pox-očil z Ivanko Kocbek od Sv. Martina. Obe poročni dvojici je zvezal sin zlatoporo-čencev in brat mladega ženina g. Marko škofič, kaplan v Kapeli pri Radgoni. Gostoljubni družini Škofičevi, ki ji je Bog dodelil redko srečo zlate gostije, želimo tudi v bodoče obilo blagoslova božjega, zlato- in mladoporočencema!
Sv. Peter v Savinjski dolini. Katoliško prosvetno društvo Orlavas priredi v četrtek na Telovo dne 16. junija v društvenem domu v Št. Petru ljudsko igro: Na dan sodbe. Med odmori igra šent-petrska godba. Začetek ob pol 4 popoldne. Čisti dobiček je namenjen knjižnici. Vsi naši prijatelji vljudno vabljeni.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori v nedeljo, dne 26. junija in 3. julija v Katoliškem domu krasno zgodovinsko igro »Alojzij Gonzaga«. Začetek ob pol 4 popoldne. Vsi prisrčno vabljeni. — Odbor.
Cerlcveni vestmifc Uub!<ana.
SPORED PROCESIJE PRESV. REŠNJEGA TELESA V STOLNICI.
Ob osmih slovesna por.tifikalna maša. Ob pol devetih se prične ob vedrem vremenu pomikati procesija, ki gre: Pre I Škofijo, skozi Stritarjevo ulico pred frančiškansko cerkev. I. blagoslov. — Skozi Wolfovo ulico mimo Zvezde, Kon »resni trg, Vegova ulica, pri Križankah II. blagoslov — Po Enionski in Cojzovi cesti, čez Šentjakobski most pred šentjakobsiio znamenje, III. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo. IV. blagoslov.
Razvrstitev.
I.	Šole: 1. Tre'ja mestna deška osnovna šola 2. Prva mestna deška osnovna šola. 3 Prva deška meščanska šola. 4. Trgovska šola. 5. Pripravnica z deško vadnico. 7. Realka. 8. III. državna realna j gimnazija. 9. Državna realna gimnazija na Poljanah. 10. Prva državna gimnazija.
II.	Društva: 1. Prosvetna zveza z zastavo. 2. Krščansko žensko društvo. 3. Katoliško mladeniško društvo. 4. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 5. Krekova mladina in kršč. socialisti. 5. Akademična društva »Danica«, »Zarja« in »Borba-. Starešinstvo.
III.	Ženske Marijine družbo: 1. Dekliška Marijina družba iz Lichtenthurna. 2. Dekliška Marijina družba iz Križank. 3. Uršulinska tretja kon-gregacija. 4. Kongregacija Marije Pomočnice. 5. Stolne kongregacije z zastavo. 6. Notranja uršulinska kongregacija. 7. Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih.
IV.	Bandero Naše Ljube Gospe. Ženske svetilke. — Udeleženke v narodnih nošah.
V.	Bandero presv. Rešnjega Telesa.. Moški svetilci. Moške Marijine družbe. Stolna Vincencijeva , konferenca.	j
VI.	Dečki in deklice.
VII.	Prvi oddelek vojaštva z godbo.
VIII.	Mestni magistrat. Trgovska zbornica.
Uradnistvo. Univerza. Oblastni odbor.
IX.	Oo. frančiškani. Duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim.
X.	Veliki župan z uradniki in častniki.
XI.	Drugi oddelek vojaštva.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, naj pokažejo svoje spoštovanje do presv. Rešnjega Telesa s tem, da okrase in razsvetle okna na ulico.
Občinstvo se naproša, da s prehodi čez ulico ne trga procesije. Krščansk itakt zahteva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejše.
Sv. maše so od 4 do 8 vsake pol ure. Po slovesni osmi sta še dve tihi sv. maši: ob 9 in pol 12.
Maribor.
SPORED PROCESIJE NA TELOVO V STOLNI ŽUPNIJI.
Ob 7 je pontifikalna sv. maša. Ob 8 se začne ob vedrem vremenu procesija, ki gre kakor prejšnja leta: Po Stolni ulici na Glavni trg, odtam v Koroško cesto do kapelice sv. Janeza (I. blagoslov). — Po Strossmayerjevi ulici in Orožnovi ul. na Slomškov trg, mimo Mestne hranilnice pred škofijo (II. blagoslov). — Po ulici 10. oktobra, Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg (III. blagoslov). — Po Vetrinjski, Jurčičevi in spodnji Gosposki ulici na Glavni trg k Marijini sohi (IV. blagoslov) — odtod po Stolni ulici nazaj v stolnico.
Razvrstitev :
1. Križ. 2. Deška ljudska in meščanska šola. 3. Katoliška mladinska društva. 4. Društvo komisi-jonarjev. 5. Jugoslovanska strokovna zveza. 6. Društvo katoliških pomočnikov. 7. Društvo katoliških mojstrov. 8. Družba sv. Vincencija. 9. Možje. 10. Vinarska šola. 11. Srednje šole. 12. Vojaška godba. 13. Častna četa. 14. Dekliška Marijina družba. 15. Belo oblečene deklice. 16. Pevci. 17. Belo oblečeni dečki s križem. 18. Bogoslovci. 19. Bele deklice na traku. 20. Duhovščina in asistenca. 21. Najsvetejše. 22. Civilne in vojaške oblasti. 23. Društvo katoliških gospa. 24. Zavod čč. šolskih sester. 25. Učiteljišče, meščanska in ljudska šola čč. šolskih sester. 26. Dekliška ljudska in meščanska šola. 27. Krščanska zveza. 28. Žene. — Takoj po procesiji je tiha sv. maša, istotako ob 11. — Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, naj pokažejo spoštovanje do presv. Rešnjega Telesa s tem, da okrase in razsvetle okna. Občinstvo se naproša, da ne trga procesije s prehodi čez ulico. Krščanski takt pa zahteva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejše.
Glasba
- J5RKVENI GLASBENIK OB 50 LETNEM JUBILEJU.
Te dni je izšla jubilejna številka našega Cerkvenega Glasbenika, ki praznuje letos redko slavje — 50 letnico obstoja kot glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani in literarna matica naše religiozno-glasbene občine. Čestitamo ponovno I
Vsebina jubilejne številke je sledeča: »Cerkvenemu Glasbeniku« ob njegovem zlatem jubileju (Fran Ferjančič); Dve škofijski pismi »Cerkvenemu Glasbeniku« ob 50 letnici (knez in nadškof dr. Frančišek Borgia Sedej ter knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič); Zgodovinski pregled delovanja Cecilijinega društva v Ljubljani od 1902 do 1927 (dr. Josip Mantuani) (s slikami); Orglar-ska šola v Ljubljani 1877—1927 (Stanko Premrl); Vabilo k 50 letnemu jubileju in XX. občnemu zboru Cecilijinega društva ljubljanske škofije v Ljubljani; Naša cerkvena glasba in cecilijanstvo (dr. Fran Mlinar-Cigale) ; K jubileju Cec. društva v Ljubljani (Stanko Premrl); Anton Foerster kot človek (Fran Ferjančič); Ob premijeri »Tajde« (Josip Klemenčič) ; Janez Pogačnik. Ob 50 letnici njegovega glasbenega delovanja (Janko Žagar) ; + Duh. svetniku Jakobu Aljažu v spomin (Milan Kalan); Cerkvena glasba v Julijski Krajini in njen problem (Anton Sever); f Andrej Vilfan (Franc Kolenc); K mladosti in moči (Franc Pire C. M.); Nekoliko statistike o cerkvenih koncertih na Slovenskem (Stanko Premrl); Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom? (Fran Kramar); Vpliv zvona na dušev-nost človeka (Ivan Mercina); Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani; Organistovske zadeve: Kako zboljšati gmotni stan organistov (Fran Klančnik); in druge organistovske vesti; Cerkven koncert v ljubljanski stolnici (France Marolt); Splošna koncertna poročila (Stanko Premrl in dr. Fran Mlinar-Cigale); Dopisi (iz Žirov, Dovjega, Novega mesta, Zagreba, Cavtata, Dunaja, Premysla) ; Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo; Naši glasbeni listi; Razne vesti; To in ono; Glasbeno zrnje; Darovi za »Cerkveni Glasbenik«; Stari letniki »Cerkvenega Glasbenika« na prodaj; Naše priloge; Listnica uprave. — Jubilejni številki lista je priložena kot. Glasbena priloga: Tebe Boga hvalimo, zložil dr. Fr. Kimovec; pole? te še kot dodatna priloga: Kazalo spisov, člankov, dopisov in poročil, natisnjenih v »Cerkvenem Glasbeniku« od 1. 1878. do 1. 1926. (I. del). — »Cerkveni Glasbenik« stane celoletno 35 Din, za dijake 20 Din. Jubilejna številka sama stane 10 Din, s prilogami 15 Din. Posamezni izvodi glasbene priloge po 5 Din. Uredništvo in nprava je v Ljubljani. Pred Škofijo 12-1.
Pozdravljamo jubilejno številko in želimo »Glasbeniku« še dalje uspešnega dela in še stotega jubileja.
Angslo Cerkvenik : Očiščenle.
(K premijeri na mariborskem gledališču.)
1. scena: Po zimi, ob petih popoldne je prišla ženska k možu. Nekoč jo je našel v javni hiši in jo odpeljal iz »hiše smrti« v življenje. Postala je blagajničarka pri nekem trgovcu, ki pa je zahlepel po vlačugi v njej. Ker se mu ni vdala, jo je nagnal in ji ni plačal pogojene šesttedenske plače; vzela si je sama svojo pravico, bila aretirana in obsojena. Tako je družba izločila spokorni-co in ji ni dala pravice do očiščenja. »Danes je prišla tista ura, ko sem morala priti trkat na tvoje vrata.« Pred letom še ji je povedal, da so ji vedno odprta. Po kaj je prišla? Da mu sporoči, da se vrača v »hišo smrti«? Najbrž v nagonskem se-bičju, čeprav z duhovito filozofijo pečati moža v njegovi najplemenitejši gesti kot samoljubneža in eksperiment ista, sebi pa trka na prsa, kjer je baje ljubezen. Da, morda je: »tista čudna, neumrljiva ženska ljubezen, ki je vsa draga kakor materinska: izplamteva se brezobzirno, čeprav požge in upepeli tudi najljubše. Mož jo priklene: žena mu bo. Razbil ji bo baš s tem ledene okove, ki jo ločijo od družbe. Še eno hoče žena: kadar bi usahnila njegova ljubezen, naj jo ubije. Da! Zdaj, ko je uklonila moža, poklekne predenj ... —
V 2. sceni je tempo; vrši se eno leto po prvi v separiranki poleg plesišča. Mož je pripeljal žann na ndlič.no slavnost uravuikov. da bi dobo-
jeval njeno pravico. Z zaničevanjem se odvrača plemenita družba od vlačuge in njenega moža. Ali »mož« ima močnejše orožje! Privabil je vlačugo Heleno, da kompromitira stebre odlične družbe, ki nosijo svoje moralne obraze le na videz, noči pa so jim umazane kakor najzapitejša beznica: Helena lahko priča. Povrh pa ima »mož« v svojih rokah krinko najuglednejše dame, žene policijskega ravnatelja, ki mu je bila ljubavnica in mati njegovega otroka. Tako razpali ples in prisili gospodo, da puščajo »dame« v nemar in plešejo : vlačugama. — V tej sceni se je razvil mož in se izobličil: njegov obraz ni več čisto tisti rožni iz 1. scene, kjer sta si on in ona licitirala, kateri bo plemenitejši: v 2. sceni je možu žena samo bič, da z njim bije po lažnjivi družbi.
3.	scena: Vzdušje se mrači. Mož omaguje; prehud je boj. Tudi on je suženj družbi; zato je hotel, da mu aprobira ženo. V spoznanju omahne v blodnje, dokler ne prizveni žena v sentimentalna liriko in ga dvigne s sugestivno močjo v čudnem hotenju: da bi gledala v njem silnega, najeilnej-šega borca — in da bi on zrl v njej močno, močnejšo ...
4.	scena: Policijski ravnatelj si hoče »ženo«. Povabi jo, grozi ji, da bo s krivimi pričami uničil moža, če se mu ona ne vda; še njo bo zaprl; še njo bo s krivimi pričami obdolžil, da je ostala vlačuga, čeprav je žena: tako bo skrhal moža. Žena'se ne vda: v sebi čuti vso moč, ki je potrebna njenemu možu, da se ne bo uklonil.
5.	scena: V penečem se dialogu se je življenje razkipelo. Žena bruha iz sebe prekletstvo usode: ne dajo ji, da se očisti; vrniti ee mora v »hišo veselja«. Kakor presekan krik je konec.
6.	scena: Žena se je vrnila v javno hišo. Z otrokom pod srcem. Potem, ko je končala »kri-ževo pot mnogih, ki so verjeli v lepoto in ljubezen.» Pred Križanega se je zgrudila: »Kriste, reci mi: Umri, umri!... Razumela sem tvoj odgovor: Tudi ti si šel sam v smrt, celo ti: Bog, Večni sodniki Ti nisi mogel grešiti...« Popila je strup in umrla.
Preko »Vrtinca« in »Greha« je trilogije konec. Cerkvenik se je zaril v svoj problem in grebe po njem do najtanjših žlebičkov. Močen etiški pozitivizem se veže v njem z nekim somračnim pesimizmom. V »Očiščenju« se je očistil dolgoveznih filozofskih razprav in s strumno dispozicijo nanizal prizore in jih krepko izklesal. »Očiščenje« ima pred »Grehom« to prednost, da je dal prizorom širši okvir in jim odprl okna vsaj napol za ko-lorit; s tem se je izognil ozki rijoči koncentraciji »Greha», ki utruja.
Žena je brez dvoma impozanten lik; ravno radi tega, ker je ušla iz ozke konstrukcije prvih dveh dram iu se razlila preko personificiranega pisateljevega problema v neko polnokrvnost. ki prepričuje: to ni ideja očiščenja — čeprav jo je morda Cerkvenik hotel — temveč je obtičal na sredi: niti ni naturalisé čeprav dela posebno s svojo psihoanalizo; niti ni naturalisé čeprav hoče najti abstrakcije najvišje vrste in razgrniti in zaključiti najgloblje vprašanje etike in religije.
Mož je kakor projekt iz ženine duše in je senca ob nji in eksperiment, ki Cerkvenik z Ženo z njim eksperimentira. —
Iz Cerkvenikove somornoeti prizvanja neka struna, ki ne glasi le vzrasti pisateljeve, temveč vzbuja hrepenenje za tisto slovensko dramo, ki bo zlomila te »ledene okove« in vzkipela v vigredni idealizem.	Dr. Fr. Sušnik.
Naše difaštvo
Akademska kongregacija ima nocoj ob četrt na devet svoj zadnji sestanek v tem študijskem letu (v kapeli frančiškanskega samostana).
Vojkov,
poslanik sovjetske Rusije, katerega je umoril monarhistični beloruski dijak Koverda. Vojkov je prišel v Rusijo skupaj z Ljeninom iz Ženeve leta 1917. Po boljševiškem prevratu je postal komisar za prehrano na Uralu in sicer v Jekaterinburgu. Tu je bil soudeležen na zverinskem umoru carske rodbine. Nakazal je kot >komisar prehrane« 175 kg žveplene kisline in 300 1 bencina, s katerimi so polili trupla umorjenih članov carskç rodbine in jih potem sežgali ter zakopali v nekem gozdu pri Jekaterinburgu. To nakazilo se je slučajno ohranilo in je priloženo znanemu poročilu sodnika Sokolova, ki je pod Kolčakovo vlado to zadevo proučeval in preiskoval. Vojkov je takrat v gledališču damski družbi na vprašanje o usodi carske rodovine izjavil: »Svet nikoli ne bo izvedel, kaj smo z njimi storili.« Pozneje je bil Vojkov kakor vsi ostali udeleženci tega umora, odlikovan s premestitvijo v Moskvo. Ker je znal dobro francosko ir nemško, je prišel v zunanji komisarijat, od koder je bil naznačen v Varšavo. Tu ni ime! prijetnega stališča in njegove žene niso va bili v nobeno družbo ali na diplomatski ples Vojkov je bil jako zgovoren, velik veseljak ir prijatelj razkošnega življenja ter strasten av-tomobilist. Radi udeležbe pri umoru carjeve rodbine so ga monarhisti strastno sovražili. Bil je izmed udeležencev tega umora edini, ki ie dobil nameščenje v inozemstvu.
Gospodarstvo
Zunanja trgovina v marcu aktivna.
Po podatkih glavnega ravnateljstva carin smo v mcsecu marcu t. Г. uvozili v (oklepaju podatki za februar 1927): 89.009 ton (60.007) v vrednosti Ô97.1 milijona dinarjev (521.2) ali v zlatu 54.5 milijonov dinarjev (15.6). Žal nimamo natančnih podatkov o predmetih uvoza v tem mesecu, ker nam glavno ravnateljstvo carine istih ne pošilja, pač pa samo belgrajskim listom, kar opra-čuje izvenbelgrajske listo do umestnega grajanja.
Ker smo v marcu t. 1. izvozili za 608.1 milijone dinarjev ali v zlatu 55.6 milijonov dinarjev, izkazuje bilanca naše zunanje trgovine v tem mesecu malenkostno aktivnost za 1.6 milijonov zl. dinarjev; zunanja trgovina v januarju pa je bila pasivna za 5.7 milijonov zlatih dinarjev in v februarju pa 4 milijone zl. dinarjev. Iz vsega tega sledi, da je naša zunanja trgovina za prvo tromesečje t. 1. pasivna za 8.6 milijonov zl. dinarjev, kakor tudi za prvo tromesečje lanskega leta v znesku 6.8 milijonov zl. dinarjev.
Skupno je znašal v prvem Iromesečju t. 1. naš irvoz (v oklepaju podatki za prvo tromesečje 1926): 228.554 ton za 1664.6 milijonov dinarjev v zlatu 149.9 milijonov dinarjev (269.464 ton za 1842.9 milijonov dinarjev ali v zlatu 168.3 milijone dinarjev). Zunanja trgovina izkazuje za prvo tromescfjo t. 1. pasivnost za 117 milijonov dinarjev.
Glavni uvozni predmeti v рпчт 'гсадезебји t. 1. eo bili (v mllij. dinarjev): tekst il i je: bombažne tkanine 259.8, volnene tkanino 136.5, bom bažno predivo 112.1, surov bombaž 50.2, ovčja volna 25.7, skupaj 581.3 ali 35% vsega uvoza, nadalje jekleni artikli 63.5, stroji in aparati 59.3, električni stroji in aparati 31.3, prevozna sredstva 27.9, jeklena pločevina 21.1, nepredelano jeklo 16.8, skupaj jeklo in stroji 219.9 aH 13.2% vsega uvoza; potean kava 48.1, premog 30.5, nepredelane kože 29.1, petrolej 22.5, južno sadje 16.9, rastlinska olja 16.3.
V naslednjem podajamo tabelo o naši zunanji trgovini t. 1.
Uvoz
ton	mili j. dinarjev
pap.	zl.
januar 73,128	516.3	49.9
februar 66.007	521.2	45.6
maroc 89.099	597.1	54.5
Izvoz
ton	milij. dinarjev	
	pap.	zl
januar 314.512	483.8	44.2
februar 321.628	455.4	41.6
maroc 425.865	' 608.4	55.6
april 352.375	467.4	42.7
Da je biLa naša zunanja trgovina		v marcu t. 1.
aktivna, je pripisovati torej v prvi vrsti velikemu
povečanju izvoza, v marcu, kar pa je sezonskega značaja, saj je že v aprilu t. 1. izvoz zelo nazadoval.
Volcsejem — popolnoma zaseden. Ivakor do-znavamo, so vsi prostori na velesejmu že oddani. — To dejstvo je za uspeh letošnjega velesejma veleznačilno posebno, če upoštevamo, dn nas ločijo še 3 ledni do otvoritve velesejma, ki je 2. julija tek. leta.
Znižanj« cen plina v Zagrebu. S 1. julijem t. 1. znižuje zagrebška plinarna cene plina od 3 na 2.80 Din.
Električna centrala v Jagodini. Elektrifikacija tudi v Srbiji lepo napreduje. Sedaj je razpisala tudi jagodinska občina licitacijo za zgradbo električno centrale in instalacije v znesku 1.2 milijona dinarjev.
Zveza indusfrijcev v Zagrebu. ima občni zbor dne 26. t. m. v poslovnih prostorih ob 11. uri.
Zveza srbskih kmetijskih zadrug je imela lani 1960 članic: v Srbiji 1520, v Hrvatski 200, v
Vojvodini 190, v Dalmaciji 46; od teh je bilo: kreditnih 1181, nabavljnlnih 708, oblastnih 22, mlekarskih 19, vinogradniških 11 itd Zveza je dala poljedelcem v zakup 6800 kat. oralov zemlje in ima 3 vzorna gospodarstva ter 4 podružnice. Vlogo pri Zvezi znašajo okoli 13 milijonov, deleži članic pa 1,647.000 Din.
Tobak za Poljsko. Poljska delegacija je z mo-nopolsko upravo zaključila pogodbo za nakup 1800 ton tobaka, v kompenzacijo pa bomo nabavili na Poljskem, kakor smo že poročali, tračnice.
Izpremombe železniških osebnih tarifov. Na seji tarifnega odbora v Belgradu so je razpravljalo o izpremembi potniških tarifov. Po novem bi se znižali za brzovlake, za osebne pa bi ostali neiz-premenjèni razen za I. razred, kjer bi se znižali za 16%. Dosedanja 50% znižanja za društva itd.' se znižajo samo na 25%. _ Nadalje bodo po novih smernicah mogla dobiti društva posebno vlake posebno za turistična potovanja.
»Naše Gorice«. Izšla je 2. številka tega ilustriranega mesečnika, glasila Vinarskega društva v Mariboru z zelo zanimivo, poučno in pestro vsebino.
ZadružniSki praznik. Dne 8. t. m. so v K61-nu slovesno proslavili 50 letnico rajfajznovk, ki so v toliki meri koristile ne samo nemškemu, ampak tudi slovenskemu kmetijstvu.
Dne 13. junija 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.479—13.509, Italija 312 61 -7314.61 (314), London 276.10—276.90 (276.50), Newyork 56.70—56.90 (56.70), Pariz 222.375— 224.375 (223), Praga 168.20-169 (169.60), Dunaj 8-8.03 (8.015), Curih 10.935-10.965 (10.95), Amsterdam 22.78—22.84.
Curih. Belgrad 9.13 (9.13), Budimpešta 90.60 (90.60), Berlin 123.20 (123.20), Italija 28.675 den. (28.69), london 25.25 (25.2575), Newyork 520 (520), Pari/, 20.365 (20.365), Praga 15.40 (15.401, Dunaj 78.15 (73.15), BukareSt 3.0775 (8.06), Sofija 3.76 (3.76). Varšava 58 (58), Madrid C0.60 (90.20).
Dunaj, Devize- Belgrad 12.46, Kodanj 189.70, London 84.46, Milan 39.21, Newyork 709.50, Pariz 27.79, Varšava 79.30. Valute dolarji 708.50- angleški funl 34.40, lira 39.18, češkoslov. krona 20.9925.
Praga. Devize: Lira 185, Zagreb 59.15, Pariz 131.75, London 163.45, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.50—85.50, vojna odškodnina 340.50—341.50, zastavni listi 20 —22, kom. zadolžnico 20—22, Celjska 195—197, zaključek 197, Ljublj. kredilna 150 den., Merkan-tilnn 08 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 —170, Trbovlje 455 bl„ Vevče 135 den., Stavbna 55—65, Šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 85 bi., agrari 50— 51, vojna odškodnina 3-13—344, junij 344.50, julij 344.50—346, Ilrv. esk. 96, Hipobanka 60, Pra\e-diona 850, Ljublj. kreditna 150 den., šečerann 510, Slavonija 20—23, Trbovlje 450, Vevče 135—140.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.20, Alpine 42.90, Trbovlje 55.40, Hrv. esk. 13.40, Leykam 11.50, Jugobanka 11.60, Hipobanka 7.80, Mundus 175, Slavonija 3.30.
' ' BLAGO.
Ljubljana. Tendenca: les čvrsta, dež. pridelki neizpr. Zaljuček: les 6 vag.
Sporî
TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO.
II. kolo: Ilirija : HASK 1:1; Hajduk : BSK 5 :1; SASK:SAND 4:0.
V nedeljo odigrano II. kolo državnega prvenstva je prineslo zopet precej nepričakovane rezultate. Hajduk je bil na domačih tleh sicer favorit, vendar je malokdo pričakoval kar rezultata 5 :1, in še v večji meri velja to za Subotico, kjer se je računalo celo z zmago domačega'SANDa, nikakor pa ne z rezultatom 4 :0 za Sarajlijc.
Ilirija jc zadela v IIAŠKu v nedeljo morda na najtežjega nasprotnika v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. K temu jo bil HASK v nedeljo v izredno dobri formi. Polovico igre je v polju znalno nadkriljeval Ilirijo v vseh linijah razen v ožji obrambi, igra, ki jo je liaškovo moštvo pred-vedlo proti Iliriji, je bila vsaj v polju najboljša igra letošnje nogometne sezone v Ljubljani. Ruti-niranost, tehnična izvežbanost in vigranost moštva so prišle popolnoma do izraza. Poleg tega je bilo
HaSkovo moštvo tudi fizično krepkejše od domačega, kar se Jo moglo opaziti posebno v Igri z glavo.
Da ni mogel Hašk izraziti svojo premoči tudi v rezultatu je predvsem zasluga izvrstno razpoloženega, naravnost neprehodnega obrambnega trija Ilirije: Miklavčič-Pleš-Beltram. Razen to trojico Ilirija ni podala zadovoljivo igre. Igralo se je včasih popolnoma brez premisleka in nervozno. Halfi so igrali preveč defenzivno, oddajali so v for-wnrd slabo, tako da so večino pasov brez težavo prestregli nasprotni halfi in branilci. Preveč in po nepotrebnem se je igralo z dolgimi, netočnimi pasi na krila, notranji napadalni trio se je šele zadnjih 19 minut povzpel do sklenjenih, sistema tičnih akcij. Srednji napadalec Zupančič se žo vedno ni vdomačfl na tem mestu, še vedno zaide med halfe ln povzroči tako, da igra moštvo mnogokrat pravzaprav brez srednjega napadalca. Pač pa Jo igralo celo moštvo požrtvovalno do skrajnosti. Sodnik Szajagi iz Subotice je [rešil mnogo na škodo obeh moštev; med boljšo sodnike ga no gro šteti.
Tekma je bila navzlic nalivu pred igro dobro obiskana (nad 2000 gledalcev). Goste jo pozdravil pred prlčetkom igro predsednik Ljubljanske nogometne podzveze ravnatelj Jug, odgovarjal je predsednik zagrebške podzveze.
Peka : Panonija 2 :1. Prvenstvena tekmo med Reko in Panonijo, ki so je vršila v nedeljo dopoldne na igrišču Primorja, Jo končala po zanimivi, otvorjeni igri z zmago Reke v razmerju 2:1. V II. ljubljanskem razredu preostaneta sedaj še dvo neodigrani tekmi, ki so odigrata predvidoma na praznik 16. t. m. in sicer Slavija : Reka in Kra-kovo : Panonija. Na čelu taln i«- stoji slejkoprej Slavija z 12 točkami. Reka na drugem mestu ima 10 točk: izpodrinili bi mogla Slavijo iz prvega mesta le v tem slučaju, ako Jo premaga 7. razliko na j man I 3 golov.
Oradjanuki : Simmerinq 2 : 3 in 2 :1. V Zagrebu jo gostovalo v soboto in nedeljo profesionalno dunajsko moštvo Simmering. Pokazalo ni posebno dobre igre, tudi obisk ni bil posebno dober. V Gradjanskem nastopa z uspehom bivše levo krilo Ilirije mali Kreč.
ZAGREBŠKA CONCORDIA V LJUBLJANI.
A. S. K. Primorju se je posročilo za četrtek i6. t. m. angažirati zagrebško Concordio. S tem jo dana našemu športnemu občinstvu najlepša prilika, da v kratkem razdobju vidi tudi tretjega reprezen-tanta zagrebškega nogomet. Ker se Concordia nahaja v naravnost izvrstni formi in kondiciji in jo danes eden izmed najmočnejših klubov države, bo vzbudilo njeno gostovanje gotovo velik interes. Obširneje podatke še priobčimo.
Kolesarska dirka. V nedeljo, dne 12. t. m. je priredilo kolesarsko društvo »Zarjftc Zg. Kašelj dirke na progi Zalog—Moste in obratno. Start in cilj je bil v Zalogu. Istih se je udeležilo tudi kol. društvo »Sava« iz Ljubljane z odhodom Sv. Jakoba trg ter so se zbrali mnogoštevilni leolesarji in kolesarke, da poselijo njih prireditev. I. Društvena
dirka društva »Zorja< 12 km. 1. Frančlč Ferdinand 26 min. 45 sek. 2. Gontinčar Andrej 26.1«), 3. Za-lokar Albin 27.10, 4. Gostinčar Rudolf 27.19, 5. Trt-nik Maks 28.5. — II. Dirka kolesarskega društva •»Sava«- LJubljana 12 km. I. Gjorgjevii Frank» 23! minul 30 sek. 2. Abulnar Franc 28.88, 3. Hočevar Peter 24.15. — lit. Dirka naraSčaja kolosarskega društva »ZarJa< Z g. Kašelj, 5 km. I. Močilnikar Viktor 10 min. 3 sek. 2. Jeriha Mirko 10.8, 8. Novak Ladislav 10.11, 4. Bobon Adolf 10.20.
NEMCI NA ANGLEŠKEM.
K tekmama za angleška prvenstva v lahki atletiki bodo poslali Nemci vso svojo elito. Vemo žo. da sta lani startala Corls in 1'eltzer in da sta zmagala. To je dalo Nopicem pogum, in leto« jih gro veliko tja. Na 100y bodo tekli Asseyer, Corts, llouben in ivornig; na 220y Bile!mer, Corts, IIou-ben, Kflrnig; na -140 y Bûchner, dr. Peltzer; na 8,v:oy dr. Peltzer; na 1 miljo llttcher; na 4 miljo Telri; 120y 1езе TroISbach; skok na daljavo Do-bermann in Kochermann; disk os Hoffmelster in Schauffele; kopjo lloffnieistor; kladivo Mang; krogla Brachenmachor, Schauffele, Siilinger. Tako izredno udeležbo je omogočila knjižna založba Mosse, ono založba, ki izdaja tudi največje berlinsko liste. Ta založba je športu prav tako naklonjena, kol Ullsteinova, ki prireja olimpijske otlet-ske tečaje in si izbira v njih najboljše /.usfopniko za olimpiado.
OLIMPIJSKE IGRE.
Holandski olimpijski odbor je objavil naj« prvo časovno razdelitev olimpijskih iger in smo to žo priobčili. Sedaj objavlja tudi posamezno-vrste tekem. Najzanimivejše pri tem je, da je za ženske razpisano samo plavanje in bore nje. da so pa prvotno nameravano lahko-a t 1 o t s k e ženske tekme črtali. To bo sedaj vznemirjenje! Saj so že itak hotelo prirediti ženske svojo lastno olimpiado in so hotelo izsttv piti iz mednarodne zveze.
Tekme so pa sledeče:
L a h k o a 11 o I i k a : 100, 200, 400, 800, №00, 5000, 10.000m; maratonski tek (42.1946km); zapreke 3000 m ; leso 110 in 400 m; vrste 4 X 100 in 4 X 400: skok na daljavo, v višino, ob palici; kopje; diskos; kladivo; krogla; deset oboj. — Troskok?
Plavanj o moški: 100, 400, 1500 m prtv sto; 100m na hrbtu; 200m prsno; vrsto 4 X 200 m prosto; umetno in telovadno skakanje; igra /. žogo v vodi. — Plavanje d a me: 100, 400 m pro-sto; 100 m hrbtno; 200 m prsno.
B o r e n j o (sabljanje) moški; floret, meč, sabljač (posamezniki in v parih). — Boro-n j e dame: floret.
Roko.borba: grško-riniska in prosla v šest razredih: bautam. peresna teža, lahka, srednja, poltežka, težka.
Dviganje uteži : razen hautnm iste teže kol pri rokoborbi; pel vaj: enoroeni poteg in sunek, obojeročno te/.no, poteg in sunek.
Kolesarsko dirkanje: na dirkališču in na cesti.
Boks: v 8 razredih
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 13. junija 1927.
Višina baromelrn 308*8 m
Opazovanja		Barometer	Toplote T C1	Rel. vlaga v %	Vcler ln brzina ? m	Oblačnost (i-10	Vrsta padavin		! s ■ m	Ï? -i Si
kroi	ćes						ob opazovfinln	v mm (to 7>i		
	7	759-9	15-5	86	W 1	5	dež	3-7	22-8	14-2
Lfublfana (dvorec)	14	760-5	19-8	71	SW 6	10				
	21	762-0	16-6	76	S 1	3				
Maribor		758-3	22-0	60	SW 6	3			27	13
Zagreb		760-Î	22-0	57	W 8	1			79	18
Belgrad	8	760-1	220	63	W 2	1			31	18
Sarajevo										
Skoplje		760-9	24-0	33	NW 1	1			32	15
Dubrovnik	"	761-2	21-0	57	mirno	0			?fi	10
Split		761-4	22-0	65	mirno	0	dež		28	16
Praga	7	762-5	11-0	—	WNW 2	10	dež	6	20	10
								2		
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 7G5 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 14. junija: zelo oblačno, lokal, nevihte.
Sven Elvestad :	53
Mož, ki le oropal meito*
Ko je bil tudi načelnik pregledal listine, je pripomnil: »Po tem ni nobene ovire več, da se nc bi z vami porazgovorila. Listine so v redu.«
Odvetnik Chevillard je prikimal. »Dobro/ je dejal, »začnimo torej. Upam, da se ni'dogodila že kakšna nesreča, ki bi se ne dala več popraviti. Vesta pa že itak sama, da sem prišel sem v Oslo radi stvari zelo vznemirljivega značaja. Toda najprej bi rad zvedel, kaj se je dogodilo?«
»Ali naju mislite spraševati o zagonetnih zločinih, ki so v zadnjem času nas vse navdali z začudenjem in strahom?«
»Iz brzojavke, ki jo je bil poslal gospod Asbjorn Krag pariškemu redarstvu, sklepam, da je neki Francoz, po imenu d'Albert, že nekaj časa sem hudo gospodaril v Oslo.«
Ko .le Asbjorn Krag cul to ime, se je oddahnil. Torej jo bila njegova sumnja proti skrivnostnemu učenjaku v hotelu Viktorija kljub vsemu vendarle upravičena.
: Prav pravite,« je rekel odvetnik, »ta Francoz nam je v zadnjem času povzročil res dosti težkoč. izvršil je bil hi v mestu dolgo vrsto zločinov, in to z brezprimemo drznostjo.
»Kljub temu sem pa zadovoljen,« je odgovoril odvetnik, »ker se ni bil dogodil, kakor čujem, nobeden umor.'
• Ali nama morete povedali o možu kaj podrobnejšega?« je vprašal Asbjorn Krag.
»Zaenkrat vama morein reči samo, da ni veleum samo v hudodelstvu, temveč tudi na drugem področju.«
»Jo zelo verjetno. Ali je v rcsnici Francoz?-»Da.«
»Nekaj časa sem mislil, da je Norvežan.«
•Ker govori tako izvrstno norveški, kaj ne?«
>Da.«
Isto bi mogel trditi o njem tudi Peržan. In Grk. Ali Portugalec. Je izmed največjih svetovnih vele-umov, kar se tiče jezikov. Ne zna samo vseh književnih jezikov, temveč obvladuje tudi posamezna narečja.«
: Ali je resnica, da je ugleden egiptoslovec. r
»Gotovo. Domnevam, da je proučeval tu v Oslo vse, karkoli hranijo muzeji o egipčanski umetnosti.«
»Res, tako je delal.«
Vsi so umolknili. Nato je rekel odvetnik: »Ali vama je treba posebej praviti, da sem prišel v Oslo izključno z namenom, kako bi tega moža rešil?«
»Da bi ga rešili?« je ponovil policijski načelnik smehljaje se: »Na vesti ima dolgo vrsto zakonskih prestopkov. Reči vam morem samo, da mu težka kazen ne odide.«
~ Jaz pa vam pravim, da mož ne sme biti kaznovan.«
Sedaj je posegel v razgovor Asbjorn Krag.
»Ako ga hočemo kaznovati,« je rekel, »ga moramo najprej prijeti. Ker je gospod tu potrdil, da je gospod d'Albert, ki stanuje v hotelu Viktorija, istoveten z zločincem, se mi zdi, da ne smemo več odlašati z zaporom.«
Odvetnik je svareče iztegnil roko. »To ne bo nič pomagalo, je dejal. »Vedite, da sem gospoda d'Alberta obvestil o svojem prihodu v Oslo; računa zato z možnostjo, da ga bodete poskusili prijeti, ne da bi me poslušali.«
~>Na kak način je zvedel, da ste tu v mestu.
Odvetnik se je nasmehnil. : Ker sem ga obvestil. Saj sem njegov zagovornik.«
Imeli bodete še dovolj prilike, ga zagovarjati, ko bo stal pred sodnikom. Sicer pa pridn pred norveško sodišče in bo potreboval tudi še norveškega zagovornika.«
Načelnik je naenkrat spet pogledal na ček, ki je ležal še vedno na mizi. Zdrznil se je v lice. Tujec je to opazil in rekel:
»Ne razumevajte me krivo. Ta denar se bo porabil za to, da se pokrije vsa škoda, ki jo je bil napravil gospod d' Albert. Ako ne bo zadosti, bo nakazana še nova vsota. — Gospod d' Albert ni samo velik učenjak. Je tudi silen bogataš. Večkraten milijonar in večkraten tat, gospoda. — Morda vama je sedaj jasno, da je radi proučevanja starih egipčanskih narečij postal najbolj prebrisan žepar vsega sveta,«
»Ne,« je dejal Krag. »Ta zveza nama še ni popolnoma jasna in razumljiva.«
»Priznavam,« jo odgovoril odvetnik, :>da tiči v tem navidezno nasprotje. Prepričan sem pa, da bo-deta vso stvar takoj razumela, ko bosta slišala zgodovino tega izrednega in čudnega moža. Mislim, da vaju moti predvsem čudno nasprotje med njegovim stališčem kot večkratnim milijonarjem in odličnim tatom.«
»Pravzaprav ne, je odvrnil Krag, dočim je začel zbirati in pregledovali listine, ki so ležale na ntizi. »Če je vaš varovanec delal tudi v drugih mestih r takim uspehom kakor tu v Oslo, poleni žc razumem, odkod njegovo silno bogastvo.«
Motite se, gospod, moj varovanec je pri vseh svojih tatvinah samo izgubljal. Tega l>odite uverjeni.«
»Potem so mi zdi pa zelo čudno, zakaj ne krene s te poti/: je posegel vmes načelnik. ; Kakor vse kaže, vsaj pri svojih tatvinah v Oslo ni utrpel posebnih izgub. Bodite tako dobri, gospod Krag, in preberite seznam! :
Da. to bi me zanimalo,« je dejal odvetnik in segel po svoj zapisnik, stako bomo natančneje ugotovili vsoto. In ?. utrujenim glasom je pristavil: Zagotoviti vaju morem, da ne delam prvikrat takeca obračuna.«
ЕШЕШ
>	£	d	J}
M N	-o	2
n	a
» o	»	o
S	j;	os
č I	a	J
.s '	a	ï
3 .9	-	» ►J o
►	M	-g	"3
« 9	-et	.2.
g Si	S	g
pg «U	«1	«
•СЛ >	S	£
đoJ
o » * Q
00
n
° J o. a
(S Q
, co
<4 IO
s • & Б ,
b. O	0 (J
S « - 5 3
~ S w o o o , w . «on h I a g
аз «j И
o "S Q & ^
U q o ^d rr «
S, ^ a al —■
- ^ a 3k £
л

û g -
s
"S
se
M
o »4 n
u: -3 Q " q " S ^
P 5 >
3 i
O« -S
-ll-
« p - *
o C «i u 3 = > oU ° .
a . < .5 .-O ^ O
. 43 o
ш=ш=
UÎ N U	„
u u r	Л
a >0	•
i	►
Si
Veslanje: 1 veslač, 2 veslača s krmarjem in brez krmarja, 2 X 2, 4 veslači s krmarjem in brez krmarja, 8 veslačev.
Moderni p e t o b o j : streljanje, plavanje, borenje, jahanje, lahka atletika.
Jadranje v 6 in 8 razredih; 12cm razred.
Jahanje : dresura, skakanje, vojaško jahanje.
Gimnastika : proste vaje, vaje na bradlji, drogu, konju in krogih.
Če se bo dosegel sporazum z mednarodno zvezo tenisa, pridejo na program še tekme v tenisu; posamezniki (gospodje in dame), mešani ^ari, moški pari, ženski pari.
Turisiika
Podružnica SPD v Kranjski nori vljudno vabi svoje člane in prijatelje turistike na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m. ob 14. uri v hotelu j Razore v Kranjski gori. Dnevni red: Prodaja »Doma na Vršiču«. Zadeva je velike važnosti, zato prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Ša6
MALI ©GI.A.SI
Vsaka drobna vrstic« l-SO Din ali vsaka besedo SO par. Na|man|il oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vlic. Za odgovor znamko! Na vpraianla brez znamke ne odgovarjamo t
PRODAJALKA
zanesljiva in vestna, s prakso, išče službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo lista pod: »TakojSen nastop«.
Šah. klub Triglav : šišenski šah. klub (6^:1 И).
V soboto 11. t. m. se je odigrala med imenovanima kluboma revanžna tekma z rezultatom 6^: 1И za Triglav. Triglavska vrsta je nastopila v sledeči postavi: Erker, Vehovec, Pfeifer ,Kocjan, Fer-ffla, Kitek, Kavečič, Rozman; šišenski klub so zastopali Grdina, Prosen, Kranjc, Svetic, Burja, Bol-iavzer, Orehek, Vogrič.
Tekma je potekala živahno, vendar ob vidni premoči Triglavanov. šišenska vrsta je bila večinoma v defenzivi. Sicer pa nje razporedba ni odgovarjala taktični moči igralcev. 0 triglavski vrsti moramo omeniti, da nastopa kakor smo videli iz zadnjih tekem, zelo sigurno in zmagoslavno. Pri njej ni opažati prevelike razlike med prvim in zadnjim igralcem, kar opažamo često pri drugih vrstah. Odtod tudi nje sigurnost, ki je ne more omajati kakršnakoli kombinacija nasprotnikov glede sestave njih vrste. S svojimi uspehi pa se šah. klub Triglav polagoma uvršča v vrsto močnejših slovenskih šahovskih klubov. K njegovemu ponovnemu uspehu mu iskreno čestitamo.
Orel
Kulnk na Stadionu se bo danes zopet pričel. Vabimo vse ljubjanske člane in naše prijatelje, da se udeleže dela, ki ga bo dosti za vse. Spričo letošnjih prireditev na Stadionu bo treba zopet ■veliko priprav in popravil, ki bi stale mnogo denarja, ako tudi sami ne primemo za krampe in lopate.
JCreKova mladina
»Krekova mladina« pevski odsek. Pevska vaja se ta teden ne vrši v četrtek, temveč zaradi praznika v torek, dne 14. t. m. v navadnih prostorih ob pol 8 zvečer. — A. B. za p. o.___
Mariborska porota.
Maribor, 13. junija. PONEVERBA.
Ivan Gerlič, rojen 29. septembra 1891 v Mariboru je bil v času od oktobra 1926 do februarja 1927 uslužben pri tovarni bučnega olja v Loga, ki je last veleposestnika Helfrida Rosmanita Gerlič je nakupoval bučne koščice ter prodajal olje. Pri tem poslu je poneverii ob raznih prilikah večje vsote denarja, skupno 60.095 Din. Rosmanit je prišel poneverbam na sled, ko se je Gerlič mudil v Belovaru, kjer je nakupil 3 vagone bučnih koščic, sporočil pa je lastniku, da je kupil 4 vagone. Kupnino za četrti vagon je spravil v svoj žep. Gerlič priznava vse poneverbe, zagovarja pa se s slabim ekonomskim stanjem.
Gerlič je vse skesano priznal in bil nato obsojen na 2 leti težke ječe.
PONEVERBA V ŽELEZNIŠKEM MATERIALNEM SKLADIŠČU.
Danes se je vršila razprava proti bivšemu načelniku materialn. skladišča drž. železnic, Francu J a r h u. Za to razpravo je že dolgo časa vladalo veliko zanimanje in danes je bila porotna dvorana nabito polna radovednežev.
Franc Jarh, višji železn. revident, je kot na-Zelnik materialnega skladišča drž. železnic poneverii 630.528 Din., katere je porabil za razne privatne špekulacije. O tej poneverbi se je svoječas-no, ko je prišla na dan, mnogo govorilo in pisalo. Jarh je vodil v materialnem skladišču tudi železniško oblačilnico in oddelek za nabavo personalnega premoga. Oblačilnico v Mariboru je ustanovila železn. direkcija kot podružnico ljubljanske centralne oblačilnice. Namen te oblačilnice je bil nabavljati železniškim uslužbenem najraznovrst-nejše blago po čim nižji ceni. Železničarji eo se oblačilnice pridno posluževali, ker je bil tudi način plačevanja ugoden ter se je vršil v mesečnih obrokih, katere je železn. uprava odtegovala pri plačah. Jarh je skušal izrabiti ugodno priliko ter je ustanovil poleg železniške še svojo lastno oblačilnico, iz katere je prodajal želez ličarjem isto blago in na isti način, kot iz železniške. Spuščal se je tudi v druge špekulacije. Postal je družabnik tvrdke »Davorina Johan in druge, vendar ni imel sreče. Padal je vedno bolj v dolgove in da pokrije potrebe svoje oblačilnice, je jemal denar, katerega je prejemal od železničarjev za personalni premog. Ker je moral za ta premog polagati račun v Ljubljani, je delal nekaj časa tako, da je polagal račune naknadno za en mesec nazaj, dočim je denar nakazal od vsote, katero je nabral v teko-čem mesecu. Nekaj časa se je dalo na ta način primanjkljaje prikrivati, potem pa so ti postajali vedno večji in končno od meseca avgusta 1926 sploh ni polagal nobenih obračunov več. Pri reviziji blagajne se je ugotovil primanjkljaj 630.582 Din. Jarh je bil nato aretiran. Kasneje pa je bil zopet izpuščen do razprave. Jarh se zagovarja, da si je denar iz blagajne samo začasno izposodil, nameraval pa ga je vrniti nazaj.
Za razpravo je vladalo veliko zanimanje ter jo bila dvorana ves čas nabito polna. Obtoženec se je zagovarjal, da je nameraval vse povrniti in da ni zagrešil nobenega dejanja, ki bi bilo po zakonu kaznivo, ker se je tako delalo tudi drugod. Porotniki so vprašanje krivde z 9 glasovi potrdili, nakar je bil Jarh obsojen na 3 leta težke ječe s poostritvami, povrnitev 600.000 Din ter povrnitev taks. V kazen se mu všteje tudi preiskovalni zapor.
Poizvedovanja
Zgubil sem moško žepno uro v nedeljo, dne 12. t. m. od Kamniške Bistrice do Stahovice. Prosim. da se vrne proti nagradi Inž. Lojze Herič, Novi Vcrlmat 111.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ce&
Kroj. pomočnik
išče službe v mestu ali na deželi. - Naslov pove uprava lista v Mariboru.
sprejmem, 6 hrano in stanovanjem. Dobra in stroga vzgoja. Sprejmem pa le nepokvarjenega dečka z dobrim šol. izpričeval.
Franc Verzel,
kov. mojster, MARIBOR, Frankopanova ulica 25.
TRGOV. UČENKO
ki je dovršila mešč. šolo, sprejmem z vso oskrbo. Franc Kavčič, Siudenice pri Poljčanah. — Samo pismene ponudbe.
Krojaški pomočniki
za delo na dom — in pa
dva vajenca
se sprejmejo. - Naslov v upravi Usta pod St. 4532.
Inteligent. UČENCA
boljših staršev - sprejme takoj trgovina z železnino BREZNIK & FRITSCH, Ljubljana.
HSanOr» h konjem, pri-lllUgJGu den in pošten, kateri razume tudi na poljedelstvo, se sprejme takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Gorenfsko Stev. 4579«.
Iščemo KUHARJA
ali kuharico, perfektno, ki je vešča samostojnega vodstva kuhinje. — Ponudbe na: CENTRALNA MENSA, Zagreb, Samostanska ulica 18.
Sprejmem ŠIVILJO
kot DRUŽABNICO s kapitalom 30—50.000 Din. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod šifro: »Dober zaslužek« 4634.
Izreden
zaslužek ^
pri razpečavanju drž. papirjev. — Glavno zastopstvo: ZAGREB, Peščenica III/30-2.
Sobarico
pošteno in spretno dekle, ki je izurjena v vseh hišnih poslih, išče HED-VIGA TIŠL, lekarna k Spasitelju — Koprivnica, Hrvatsko. - Mesečna plača 300 do 350 Din. 4656
Oddam SOBO
z 2 posteljama za gospode. - Ulica na grad St. 7.
Malo meblov, sobico
išče mladenič, podnevi zaposlen, za julij. - Ponudbe z navedbo cene in okoliščin na upravo lista pod: »Skromen«. 4653
Trgovecz dežele
ki prihaja vsak drugi ali tretji mesec za nekaj dni v Ljubljano, želi snažno sobo s postrežbo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 4569.
ЗФ" Dobroidoča Ut
gostilna
v MARIBORU, v neposredni bližini glav. kolodvora, na najbolj prometnem prostoru, se da v najem. - Vpraša se pri upravi lista pod St. 4540.
Prodam ali pa oddam v najem
KNJIGOVEZNICO.
Naslov v upravi: St. 46П8.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Četne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Kupimo takoj!
dobro ohranjeno pisalno mizo, pisarniško omaro, računski stroj in blagajno
(pripravno tudi za shranjevanje knjig). Ponudbe s ceno pod: »Blagajna« St. 4621 na upravo lista.
Zanesljivo suhe, lepe hrastove in bukove
DESKE ozir. PLOHE
kupim od najmpijše količine naprej. - "Cenj. ponudbe na Jos. Lojk, mi-marstvo, Ljubljana - Vič.
DRUŽABNICO
iščem, s kapitalom Din 50—80.000, v dobro idočo manufakt. trgovino. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Sodelovanje« 4633.
Pšenižn® msfto
najboljših mlinov nudi najoe heje veletrgovina žita in mlevsfcih izdelkov
A. %'OLK. sjubiiuia
Beeljeva cesta št. 24
Pomlad!
Nogavice. Kravate, srnice, rokavice, naramnice, žepni robci, nahll za oble-
he. otroške majice, nahrbtniki, »allce. dežniki, klofi v veh barvah, Sllonl. Sollngćn škarje, no2l. polrebSttne za krolace, Čevljarje tapetnike, $ivli|e in sediarle.
Razna dišeča mila — samo pri
1тџ Pdc?inc
bliiu Prešernovega spomenika, ob vodi
LJUBLJANA
Najnižje cene! loCna postrežba!
Ing. Ovidon Gulič :
Parni stroj in parna turbina.
Navodila za strojnike in obraiovodje parnih obratov. — Vezana knjiga stane 80 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Klobuke. slamnike
in razno modno blago nudi najceneje
Jako& Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Radi prezidave izredno nizke cene.
Hotel Ivančica
V IVANCU pri VARA2-DINU SE DA V NAJEM s 1. julijem oženjenemu paru, strokovnjaku z osebno koncesijo. Hotel sestoji iz velike jedilnice, gostilniške sobe, stanovanja za najemnika, kuhinja, vodovod, vrt za goste in za zelenjavo, pivnica, hlev za konje in ledenica z ledom. V kraju je žel. postaja, sodnija, sresko poglavarstvo, županstvo, industrija ter izletišče na goro Ivančico. - Pism. ponudbe in ogled pri Vojtiću, Ivanec pri Varaždinu.
VENECIN
izredno zdravilna voda proti .
reumafizmn ln IšSasu. želodčnim ln Črevesnim boleznim ter za nego ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana.
J
TVORNIC«NIH.ia011.BAmiAKaV^IRNiUlHSnKJ(UM
\ \ ч OKUŽBA Z.OZ.UUaLJANA
PRVOVRSTNI WAT£R3AL-N(ZKE CENEN
Vsled smrti posestnika je naprodaj
inoi
38 oralov izmere, rr.ed tem 4 orale večinoma mladega, dobro rodečega vinograda, 6 oralov gozda za sečnjo, veliki sadonosniki, prvovrstni travniki in njive, stiskalnica in ves potreben inventar. Hiša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Posestvo je oddaljeno samo pol ure od postaje Poljčane ter leži ob progi in okrajni cesti Poljčane—Konjice—Zreče. — Naslov se izve v upravništvu »Slovenca« pod številko 4646.

Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni oče, stric, brat in svak, gospod
kan Semrajjc
gostilničar in posestnik, Tomačevo—Sv. Križ
po dolgi, mučni bolezni, dne 12. t. m. ob 12. uri 45 minut, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega rajnkega prenesemo 14. t. m, ob 6 popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
ŽALUJOČA RODBINA SEMRAJC in ostali sorodniki.
nositi
ma
znači)
nikdar iskrMjene
-t •
*
pete imeti.
Nudimo eksistenco
onemu, ki nam more oskrbeti LOKAL v najbolj prometnem, za detaljno prodajo primernem delu mesta. Trgovino popolnoma opremimo, jo organiziramo in damo na razpolago zalogo brezkonku-renčnih predmetov. Prednost gospodje ali dame, ki imajo sposobnost za detajlno prodajo in so zmožni kavcije. — Ponudbe pod »Textilfabrik« na BOCK & HERZFELD — WIEN I., Adlergasse 6.
Kot prva ^omoô i»ri obolenju prašičev ter v zabra-njenje rdecice ee je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspeSno zdravilo
Sadnlkarjev zdravilni praSek zoper obolenje prašičev
To vedno učinkujoč, aleopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Previden rejeo imej ta prašek vedno domal 1 zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din, preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej poštnine
prosto, sicer I o povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo
Lekarna №. Stanko Hočevar, Vrhnika 23.
V zalogi so vsa druga zdravila.
ZAHVALA.
Podpisani nečak pokojnega gospoda
Ivana Wimmerja
se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so blagopokojniku kakorkoli izkazali zadnjo čast.
FRANC WIMMER, Berlin.
OBVESTILO IN ZAHVALA.
Ob bridki izgubi mojega, po dolgi in mučni bolezni umrlega moža, gospoda
JÔZEFÂ iÂCHÂTER
pismonoša
se tem potom za izraženo sožalje prav lepo zahvalim, — Presrčna zahvala naj velja prečastiti duhovščini, gospodu kanoniku za tolažilne obiske, gosp. poštnemu nadupravitelju Javorju za prijaznost in naklonjenost, kakor tudi vsemu poštnemu osobju od tukaj, in tem, ki so od drugod prišli izkazat zadnjo ljubav svojemu tovarišu, sploh vsem udeležencem, ki so spremili dragega rajnkega na njegovi zadnji poti.
Tržič, dne 11. juniia 1927.
Jehana Machater.
Zahvala
Ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, gospoda
posestnika na Jesenicah
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebej se še zahvaljujemo preč. g. Kosu za verska tolažila ter vsem častitim gospodom duhovnikom, ki so ga spremili do gomile. Še prav lepo se zahvaljujemo pevskemu zboru za ganljive žalostinke, si. zastopstvu jeseniške občine z županom na čelu ter gasilnemu društvu z načelnikom, ki se je ob odprti gomili poslovil od soustanovitelja prekoristnega društva. — Še enkrat: Bog plačaj vsem in vsakemu posamezniku!
Jesenice, dne 12. junija 1927.
Žalujoči ostali.
Izdaialeli; dr. Fr. Knlovec.
Urednik: Franc Teriediav.