Prezzo Poštnina plačana v goiovhl Spedizione in abbonamento postale Stev. 114 V Ljubljani, v četrteh, 20. maja 1943-XXI I/eto VIII. IzkljaSna pooblaSčeoka ca oglaševanje italijanskega in tujega | OrednlltTo In opravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionarla escloriri par la pnbblicJU ffl provealeoza italiana izvora: Union« Pubblicitš Italiana S. A. Milano. | Kedazione. Araministrazionej Kopitarjeva 6, Lobiana. = ed estera; Union« Pnbblicitd Italiana 8. A« Milano. Vojno poročilo št. 1089 Trije veliki parniki zadeti Torpedna letala napadla ladijski sprevod — 10.000 tonski parnik verjetno potopljen — 27 letal sestreljenih Vojno poročilo št. 1089: . Ladijski sprevod, ki jo plul vzdolž alžirsko olmle, so napadla naša torpedna letala, ki so zadela tri parnike velike tonažc. Enega izmed teh parnikov, ki ima 10.000 ton, je smatrati za potopljenega. Oddelki sovražnih letal so obstreljevali s strojnicami nekatero krajo v Kalabriji. Bombardirali so Porto Empedoele, Trapani in otok Pantellerijo. Prizadeta škoda je manjšo važnosti. Žrtvo so niso javljeno. Med temi napadi je sovražnik izgubil po prizadevanju lovcev in obrambnega topništva 27 le'*-*1-4 v Portu Empedoele, M severnozahodno od Tra-panija in !) nad Pantellerijo. Italija v boju za svojo svobodo in za pravico vsem evropskim narodom Majhna gospodarska škoda zaradi podrtih dolinskih zapor v Nemčiji Berlin 20 maja. s. Glede učinka letalskega napada qngieških 'letal na dve nemški dolinski zapori izjavljajo na pristojnem mestu, da je napad povzročil občutne izgube med prebivalstvom, dočim ie škoda na gospodarsko-vojaških ciljih lahka in jo bo mogoče deloma popraviti v kratkem času. Razen tega pravijo, da tvorijo električne centrale, ki so dobivale pogonsko silo iz obeh zapor, le del vse nemške električne mreže in da sta imeli ti dve centrali predvsem nalogo pokrivati potrebe po električnem toku le v primeru največje. potrošnjp. Zato pa bo sijajen sistem medsebojne povezanosti nemških električnih central lahko brez težav nadomestil pomanjkanje energije, do česar je prišlo zaradi uničenja obeh zapor. Pod predsedstvom predsednika senata grofa Suarda so se včeraj zbrali odbori za zunanjo politiko, za menjavo in carine ter za finance, a niki in podporo bojnih letalcev po močni topniški pripravi napadli nemške postojanke. Bili so v pro-tisunku vrženi nazaj; Pri tem 60 Sovjeti izgubili samo na odseku ene divizije ob kubanskem mostišču 15 oklepnikov. £ Poglavnik slavi zasluge svobodne Zagreb, 20. maja. s. Ob priliki druge obletnice podpisu rimskih pogodb je Poglavnik v -vludni palači sprejel zastopstvo fašistične Italije, v katerem so bili poslanik Casertano z vsem poslaniškini osebjem, general Re z vsem vojaškim odposlanstvom, nar. sv. Balestra s spremstvom in člani skupine stranke. Od hr- ■ vatske strani so bili zraven člani vlade, ustaški I voditelji, visoki državni uradniki, zastopniki I vojske, župan in glavni ravnatelj propagande. Italijanski poslanik je naslovil na Poglavnika ognjevit pozdrav jn izrekel želje fašistične Italije, da bi se utrdila volja do sodelovanja ter prijateljstvo med llrvatsko in rimskim imperijem. Potem je poudaril, da je Poglavnik hotel državo povzdigniti v monarhijo, sklicujoč'se na tisočletno vojaško izročilo Ilrvatske, nakar je zatrdil, da je Italija že pokazala in tudi danes kaže s svojini sodelovanjem na vseh področjih, da jo globoko zanima življenje in razcvit Ilrvatske. Prispevek v junaštvu in krvi njenih sinov je zgovoren dokaz za to resnico. Poslanik je dejal, da je bodočnost Ilrvatske tesno povezana z usodo Rima in pristavil, da fašistični imperij veruje v poslanstvo Ilrvatske in zaradi tega bo to poslanstvo dobilo stvarno obličje možnega sožitja za ploden razvoj in za dobro sosednega obmorskega kakor tudi italijanskega naroda. Končal je taltole': Želje, ki jih vam, Poglavnik, izrekam v imenu Kraljn in Cesarja in kot zvest izvrševalec Ducejevih ukazov, so posvečene sreči vašega orožja, katero junaško sodeluje v vojni za dosego gotove zmage osi, veljajo pa tudi vašemu nekdanjemu tvornemu in neumornemu delu za boljšo usodo Hrvatov in za utrditev ustaškega režima. Krona vaših starih kraljev, ki jo bo nosil savojski princ je veren simbol hrvatske državnosti in moči.’ki si ju je vaš narod vnovič pridobil pod vašo zmagovito zastavo. ... V odgovoru se je Poglavnik najprej zahvalil za besede, ki so prišle iz italijanskega srca in so izraz čistega prijateljstva. Omenil je zpo-dovinski dogodek pred dvema letoma in poudaril, da rimske pogodbe kakor vse druge mednarodne pogodbe nimajo le pra\nega pomena, temveč tudi globok moralen pomen, iz česar izvirajo naloge, ki jih je treba izvesti za vsako ceno. Vlada in hrvatski narod gledata na rimske pogodbe tudi s tega vidika. Spomnil se ja prijateljstva z Duceiem in fašistično Italijo še v časih, ko je hrvatslco ljudstvo v najhujših trenutkih borbe za svojo neodvisnost potrebovalo pravega prijatelja, nato pa je izjavil, da so rimske pogodbe le zunanja oblika prisrčnega prijateljstva, za katero bo hrvatski narod večno hvaležen. Zahvalil se je poslaniku za sodclova- Na obalnem področju Sicilije, ol> Rokavskem prelivu in ob obali Atlautika so včeraj nemški lovci in protiletalsko topništvo ter zaščitne edinice vojne mornarice sestrelili 25 angleških in ‘ameriških letal, med njimi številne težke bombnike. Tudi preteklo noč so nemška letala metala na vojaške cilje na področju Londona bombe težkega kalibra. Eno letalo se ni vrnilo. Protiletalsko topništvo je setrelilo 10.000. sovražno letalo od začetka vojne. Italije za ustanovitev Hrvatske nje v tetf dveh letih, ki je stremelo po poglobitvi prijateljstva z Italijo, Ptrebe, vendar pa od trenutka njenega zedinjenja Italija nikdar ni imela na razpolago tistih pridelovalnih sredstev, ki so ji biIu potrebna, da bi lahko sodelovala v pravi neod* vlsnostl 7. drugimi narodi, ki so imeli taka sredstvu v izobilju. Ta življenjska potreba našega naroda je vedno prevevala italijansko politiko od Cavourja do Mussolinija. Nihče ne more zanikati, da se je Duce lotil vseh sredstev, preden se je odločil zn vojno, da bi našel rešitev italijanskega problema v okviru skladnega in širokega sodelovanja. Italijanski cilji so bili in so: svoboda dela in «voboda na morjih, ki obdajajo naše zemlje. To je bil cilj, ki je nagnil Italijane, da so se bojevali na Krimu, da so se usidrali v Rdečem morju, da so trpeli za Tunizijo, da so si osvojili Libijo. Ducejeva trditev, da je Sredozemsko morje za druge, Rotj ?a nas pa življen je, je bila znova potrienn v junaški bitki, v kateri so se naši vojald tolkli v Afriki 35 mesecev. Onstran tega morja leži življenjski pogoj našega naroda, ki njegove stvarne svobode še nismo dosegli. Zakon življenjske potrebe nas je prisilil, da se moramo bojevati, in nas zdaj sili,- da se branimo pred nasprotnikom, ki gleda na nošo bodočo usodo samo kot na gospodarsko in politično sužnjost, temu pa bi sledil popoln notranji razkroj, 'l aki usodi pa Italija noče podleči. Italija nima navade, da bi «e odpovedala svoji časti, ki je edina prava dediščina siromašnih narodov: Italija ni nikdar prodala svoje časti ali z njo jirekupčevala in od Novare pa do Piave je vedno imela kralja in vojsko, ki jo je branila (živahno ploskanje, klici: Živel kralji). Spričo strahovalncga vojskovanja naših nasprotnikov, ki menijo, da bi nas mogli spraviti do vdaje kakor kakšno uporno pleme, hočemo pokazati na trpljenje, ki ga je naše ljudstvo preneslo, da je postalo narod, in koliko je storilo za druge, še preden je mislilo nase. Evropa je danes na straži pred napadi dveh sil, ki se izdajata za Zagovornici pravice in svobode, ter stu se zvezali z boljševizmom v slepem upanju, da bo pomagal njima, ne pa samemu sebi. Danes pa je sovjetski imperializem na pohodu po starin poteh slovanskega imperializma proti tistim morjem, ki jih anglosaške sile osporavajo sredozemskim narodom. Anglosaksonci danes sami teptajo — kakor smo nedavno vjdeli v poljskem primeru — svoja lastna poroštva in načela, s katerimi so hoteli opravičevati svoj vstop v vojno. Nihče naj ne bo presenečen, ko bo jutri videl Anglijo in Ameriko v novi vojni, da bi rešili Evropo pred boljševizacijo, ali pa. kako se bo Rusija uprla anglosaškemu taboru, da si ne bi ta podvrgel evropskih držav. Pred tremi skupnimi tujimi silami Amerike, Anglije in Rusije, ki nam grozijo vzeti vsako tvarno možnost odpora, vso duhovno silo in našo ponosno evropsko zavest, se mora Evropa braniti suma in s svojimi lastnimi silami, da bo ostala to, kar je bila doslej |>o Ducejcvi besedi: »Vodnica in luč narodom«. V okviru trdne odločnosti in čistega evropskega sodelovanja je prišlo pretekli me6ec tudi do sestanka z Lavalom. Načela, ki sta jih Nemčija in Italija položili v temelj evropskega in svetovnega reda, so tudi osnova italijansko-francoskih odnoša-jev. Nikjer ni sledu o želji po uničenju ali ponižanju Francije, pač pa le razumevanje za njene življenjske potrebe. Ako pa hoče sodelovati pri evropskem obnovitvenem delu, mora t runcija razumeti nujnost žrtvovanja in prispevanja ne le v korist produkcije in vojnih naporov osi, pač pa mora začeti urejevati tudi vprašanja, ki so v odno-šajih do njenih sosed ostala še odprta. To je bistveni pogoj, kajti italijansko-fraucoski odnošaji bi lahko v okviru režima medsebojnega razumevanja po3tali važen kamen v zgradbi evropskega sodelovanja. Preden je Eksc Bastianini zaključil svojo razlago, je naslovil pozdrav na italijanske oborožene sile, ki so v najtrših bojih v Afriki vnovič potrdile slavo naših zastav. Odgovoril je nato na nekatera vprašanja senatorja Boilatija in končal z zatrdilom, da je danes bolj kakor kdaj prej potrebna stvarna politika in 6tvarno ocenjevanje položaja ter hladno pretresanje dejstev, ki uravnavajo zunanjo politiko tudi v razvoju vojaških dogodkov, v katere je zapletena vsa naša država: samo tako se lahko zagotovi priprava za bodočnost, ki ustreza žrtvam in tistemu vzoru pravičnosti za vse narode, kakor ga je proglasil in hotel Duce. Kreposti našega naroda bodo kos okolnostim in ustrezale visokim izročilom našega rodu. ki jih ima in mora imeti v tem najvažnejšem trenutku, ko gre zn u.>odo Italije. Simfonični koncert Rahmaninov-čajkovski Dirigent g. D. M. Šijanec nam je na ponedelj-skem simfoničnem koncertu nudil z izjemo one točko isti spored kot na svojem koncertu z Ljubljansko Filharmonijo pred štirimi leti. Res se Rahmaninovljev klavirski koncert v c-molu, v katerem je tistikrat nastopil kot solist prof. Anton TrOvSt, letos pa ga. Rossana Orlandini-Bottai, izvrstno sklada s 6. simfonijo Čajkovskega po osnovnem značaju izraza. Obe; deli druži skupna poteza mehke bolečine in trpke resignacije, v kateri je še vedno prizvok hrepenenja, kot zna to izraziti le slovanska duša. Le da ostaja Rahmaninov vseskozi v svojem elegično-zasanjanem svetu in ne pozna tistega divjega dramatičnega konflikta, skozi katerega se mora preboriti Čajkovski, da pride do poveličane bolesti končnega »Adagia la-mentosa«. Da pa ni bil prehod iz jarkega majskega popoldanskega sonca v ta tragični bolestno-mračni svet koncertne dvorane promenaden, je poskrbela uvodna točka na sporedu, vzeta iz Suite »Beneški prizori« L. Mancinellija. To delo ima v sebi vso lahkotno nazornost in neproblematičnost glasbe, ki bi lahko spremljala odgovarjajoče dejanje (>Beg zaljubljencev) na filmskem platnu, po svojii virtuozni zasnovi pa daje orkestru priliko, da napravi iz njega brez ozira na naslov tehnično bleščeč in učinkovit »Perpetuum mobile«. Za tak virtuozni blesk je bil naš orkester kljub precejšnji preciznosti še nekoliko preokoren in premalo uglajen (predvsem v violinah in lesenih pihalih), učinkovitost pa seveda kljub temu ni izostala. Glede orkestrske spremljave Rahmaninovlje-vega koncerta bi dirigentu opravičeno ponovili očitek izpred štirih let. Spremljava bi morala hiti igri solistke bolj prirejena po finesi, bolj podrejena po dinamiki. V obeh ozirih g. Šijanec rad greši. Vstopi in krajši dialogi posameznih instrumentov na primer se pokažejo ob mehki klavirski igri precej robati, skoro surovi, prav tako orkester večkrat brez zadostnega razloga s hrupnostjo popolnoma preglušl solista. Klavirski part pa je solistka ga. Rossana Orlandini-Bottai izdelala z vso preciznostjo in jasnostjo že v tehničnem pogledu, s fineso in mehkobo v podajanju (kanti-leni ne bi škodovala sem in tja večja modulacija v dinamiki in barvi). Predvsem pa je tako v izdelavi detajlov kot v interpretaciji celote pokazala močan umetniški instinkt in smisel za intenzivno, v izrazu poglobljeno muziciranje. Vsa te odlike so ji naklonile že med posameznimi stavki, prav posebno pa še ob koncu navdušeno priznanje vsega občinstva. Patetično Simfonijo Čajkovskega obvlada dirigent g. Šijanec sedaj (menda je bila to že četrta njegova javna izvedba tega dela) že s tehnično popolnostjo in jo napolni vsaj v glavnih črtah z značilno izraznostjo Čajkovskega glasbe, kar 6e mu posreči še mnogo bolje v srednjih kot v krajnih dveh stavkih. Ta dva ni6ta več samo idilična, pregledna otoka, kot 6ta morda drugi in tretji stavek, ampak sta cela kontinenta. In če hočeš kontinent spoznati, se ne smeš držali le brega, ampak moraš ili v notranjost. Simfonični razplet je več kot samo predenje od takta do takta, četudi so morda posamezne linije izpeljane še s takim zanosom. Glasbeue teme v simfoničnem razpletu so podobne igralcem v drami. Vsakokrat, ko se vnovič pojavijo na odru. ee jim mora poznati, da leži na njih vsft teža tega, kar se je zgodilo vmes, vsa teža že prej izgovorjenega in neizgovorjenega. Zadnja skrivnost takega organskega razvoja — in edino fak je pravilen v simfoničnih oziroma sonatnih formah — pa je še v tem, da so v razrastu najvišjih vrhov še vedno spoznavne klice, ki so to rast pognale, da je ob koncu poti obenem nekako nevidno podana vsa dolga pretečena cesta. To je skrivnost simfonij, to je problem 'forme, ki velja po pravici za najtežjega tudi v glasbi. Do tega pa se pride preko temeljitega izčrpanja vsebine (ne morda vsebine 'v smislu asociacij iz vidnega ali pojmovnega sveta, ampak v čisto glasbenem pomenu), a do te zopet po globokem poznanju in študiju prvin, najsi tudi od takta do takta, v najmanjših detajlih. Površnost v enem taktu vodi do površnosti v drugem, in tako rado ostane vse delo na površini, namesto da bi šlo v globino do izraza, do vsebine, do forme. Tako pot v globino, ki pomeni obenem tudi pot v notranjost samega sebe in v jedro čiste lepote, ki je v glasbi, bi si želeli tudi od g. Šijanca. Potem bodo imele njegove izvedbe simfoničnih del več kot samo značaj solidnosti in tehnične izdelanosti, kar je bila brez dvoma odlika tudi pri zadnji njegovi izvedbi Faletične simlonije. V. Starši £ Možje in žene! Te dni boste dobili vabila vaših župnikov, s katerimi vas vabijo k posvetitvam mož in žena — staršev — brezmadežnemg Marijinemu Srcu, ki bodo v nedeljo, 23. maja, ob 5 popoldne v vseh farnih cerkvah v Ljubljani. Naj bi ta dan nikogar ne zmotile kakršne koli druge prireditve, ampak naj bi se vsi prizadeti udeležili posvetitev. Vse. kar nas nagiba, da danes iščemo zavetja pri naši Kraljici Mariji, je v vabilih lepo razloženo. Nihče naj ne misli, da je stvari preveč tuj, oziroma da je stvar visoko nad njim, od njega preveč odmaknjena. Vsak naj se spomni, da je član naroda, ki je častil Mater božjo vsa stoletja, odkar je sprejel krščansko vero, v toliki meri, da se stavi lahko ob stran drugim narodom, ki so znani častilci Matere božje. Vsak ima pravico, da se udeleži teh posvetitev, še celo več — čuti naj se dolžnega, da sledi temu vabilu, ko vendar slcdi^ klicu fa-timske Gospe v toliki množini vsa naša mladina in večina odraslih. Združimo se v teli posvetitvah v mogočno skupnost, da bomo krepko in junaško stresli s sebe vse pregrehe in zablode, ki nas tarejo in da bomo strnjeni v ljubezni med seboj pogumno prenašali vse, kar nam nalaga usoda, saj nas bodrilno vodi po. pokori iz stisk Mati božja, ki je nam Slovencem bila vedno Vodnica. Možje in žene — starši! V nedeljo, 23. maja, pohitimo z zaupanjem vsi v farne cerkve k posvetitvi! Spored prireditev v čast Mariji - naši Kraljici (Pod pokroviteljstvom našega vladike dr. Gr. Rožmana) Prireditve v čast Materi božji, s katerimi tekmuje zlasti naša mladina in ki dosegajo vedno višjo raven, tako po vsebini kakor po izvedbah, bodo zlasti sedaj h koncu maja dosegle svoj vrhunec in gotovo zaslužijo vso pozornost s strani občinstva ne glede na stan in izobrazbo. Mogočni bosta Marijanski akademiji, ki jih prirejajo — eno ljudske šole, drugo pa ljubljanske srednje šole. Tem se pridružujejo zlasti poudarka vredne predstave svetovno znanega misterija znamenitega francoskega pisatelja Paula Claudela »Marijino oznanjenje«, ki je ena najlepših katoliških pesnitev. V zagrebškem dramskem gledališču je pred leti dosegla velik uspeh. .-■'-■V * rž 'v • v -T: -iw - A:" -‘lit’ :-v? e; - IpAiVt /A -p . »arO - ■ ■ n ; (KMMM Tako so nas »osvobajali« Zgornja slika: Pogled na Švigljevo hišo v Bezuljaku pri Begunjah, ki jo je dal zažgati domačin, partizanski kolovodja Popek lojze iz Be-zuljaka, pod lažnim imenom Vandek. Ko so roparji napadli hišo, so bili v pritličju le 4 Vandekovi sošolci, v zgornjih prostorih pa jo trepetala pred morilci ostala družina. Pijani Vandek je hotel tudi to doma-maČijo oropati. V hiši je bil Primožičev Tone, kateremu so zločinci isto noč zakla^ očeta. Fantje so kljub hudemu strelskemu ognju vztrajali in so preprečili zločincem, da niso prišli v notranjost hiše, četudi so bili že v veži. Vandek je zaradi neuspeha dal povelje, da zažgo hišo in gospodarsko poslopje. Ko je bilo že vse v ognju, so se domači rešili v klet, fantje pa so gasili, kar se je le dalo. Roparji so vse za-slražili, da se ne bi kdo iz hiše rešil. Vsi so vztrajali in zjulraj so fantje rešili iz goreče hiše nezavestno družino. Tako so »osvobojali« partizanski zločinci v Begunjah... Spodnja slika: Tudi to hišo (Rubčo hišo) so zažgali partizanski zločinci islo noč, ko so »ričeli z»osvobodilno< akcijo v legunjah. Niso se hoteli maščevati nad tem gospodarjem, saj ga ni bilo niti doma, v svoji »pravičnosti in doslednosti« so jo zažgali le z namero, da ee bo potem še vnela sosednja Kranjča hiša, do katere se v svojem »junaštvu« zaradi domačih fantov niso upali niti približati Spored vseh prireditev je sledeč: V nedeljo, 23. maja, ob 11 dopoldne Marijanska akademija ljudskih šol v veliki unionski dvorani. V nedeljo, 23. maja, ob 7 zvečer premiera P. Clau- delovega misterija »Marijino oznanjenje« v frančiškanskem gledališču. V ponedeljek, 24. maja, ob 7 zvečer zborovska igra J. Boon: »Sv. Cecilija«, predvsem za matere in dekleta. V frančiškanskem gledališču. V torek, 25. maja, Ob 7 zvečer P. Claudelov mi- sterij »Mar. oznanjenje« v franč. gledališču. V sredo, 26. maja, ob .7 zvečer zborovska igra J. Boon: »Sv. Cecilija«, predvsem za matere in dekleta v franč. gledališču. V četrtek, 27. maja, ob 7 zvečer P. Claudelov mi- sterij »Mar. oznanjenje« v franč. gledališču. V petek, 28. maja, ob 7 zvečer P. Claudelov^ mi- sterij »Mar. oznanjenje« v franč. gledališču. V nedeljo, 30. maja, ob 11 dopoldne velika Mari- janska akademija ljubljanskih srednjih šol v veliki unionski dvorani. (Nekatere točke lepega, posebno izbranega sporeda bo izvajal mogočen pevski zbor, ki bo štel okr. 300 pevcev.) V nedeljo, 30. maja, ob 7 zvečer P. Claudelov mi- sterij »Mar. oznanjenje« v franč. gledališču. Vstopnice za vse te predstavo so že v predprodaji v, trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. Zlasti tam, kjer bo organiziran obisk v skupinah, priporočamo, da si vstopnice pravočasno oskrbo. Poleg gornjih bosta še dve Marijanski akademiji ih sicer: j • ■ V petek,, 28. maja, popoldne Marijanska akade- mija I. ženske realne gimnazije (Poljane) v Lichtenlurnovem zavodu. V nedeljo, 30. maja, popoldne Marijanska akade- mija I. ženske realne gimnazije (Poljane) v dvorani Lichtenturnovega zavoda. Tudi ti dve akademiji bosta javni. Kdaj bo vodstvo dramskega gledališča uvrstilo konec majnika na spored zaključno predstavo Gre-gorinovo pasijonske drame »V času obiskanja«, bo še objavljeno. Premiera veličastne Sattnerjeve kompozicije »Vnebovzetje« bo v soboto, 22. t. m., v Operi. Veliko truda in žrtev je vloženih v priprave na te prireditve. Prepričani pa smo, da bo Ljubljana s številnimi obiski vse to nagradila. Škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot v Ljubljani. Gostovanje primadone Mafalde Favero Danes bo pela kot gost slovija italijanska umetnica, ki je znana po vseh večjih svetovnih odrih, partijo Cho-cho-sane v »Madame, Butter-fly«. Ostala zasedba je sledeča: Suzuki—Golobova, Kate—Stritarjeva, Pinkerton—Lipušček, Shnrpless—Junko, Goro—Sladoljev, Yamadori— Dolničar, bonec—Lupša. komisar—Gregorin, uradnik—Škabar, mati—Škrjančeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: C- Debevec, zborovodja: 11. Simoniti, scenograf: A. Foriga. Vrtnarji naj ne pozabijo, — da sejemo z, uspehom v vlažno in ogreto zemljo. V hladni zemlji začne seme gniti; ^ — da uapravimo vrtne gredice, Če le mogoče, od severa proti jugu, da sonce enakomerno ogreva v vrstah rastoče rastline; — da sadimo po dežju pa tudi ne med prehudim dežjem, ker tedaj sadike najmanj občutijo presojanje; * — da fižol in grah pred sajenjem namakamo 24 ur v prestuni vodi in s tem pospešimo kaljenje; — da polži najrajši objedajo solato, zato jo posadimo na robove gred, kamor prihaja največ polžev, kjer jih laliko polovimo; — da nabiramo zelenjad zvečer, ker je tedaj najbolj sočna in ima največ redilnih snovi; — da trgamo fižol in grah ob jutrih, ker ima tedaj najboljši aroma; — da trgamo nizki fižol štirinajst dni do tri tedne prej kakor natiškega, toda slednji da dvakrat tako velik in boljši pridelek; — da nabiramo dišavnice pred cvetjem in jih sušimo v senci na zraku, nikdar na soncu; — da je pletev in okopavanje, t. j. večkratno rahljanje zemlje tako važno kakor gnojenje; — da napravljamo iz golobjih odpadkov in kurjevcev odlično gnojnico za gnojenje vrtnih rastlin. Gnojnica mora v sodu ali kadi vsaj teden dni vreti in jo je treba večkrat premešati, da se vsedlina bolj izluži; „ < a. na zelje, ohrovt in karfijole ne od- loze samice kapusovega belina jajčec, če posadimo ined kapusnicc paradižnike; — da ljubijo redkvice dobro zemljo in obilo vlage, v suhi zemlji olesene in postanejo pulile; _— da je slak najhujši plevel in se ga od-križamo le na ta način, če pri lehanju (stili a n j n) vrta poberemo tudi najdrobnejše koreninice; — da začno jagode v tretjem letu pešati in ne dajo več povoljnega pridelka, zato napravimo pravočasno nove nasade na dobro pripravljenih in gnojnih gredicah; — da je šota najboljše sredstvo za rahljanje težke, vlažne in mrzle zemlje; — da odlagamo lase, dlako in vse živalske odpadke na kompost, ker so odlično gnojilo; — da so saje drobci ogla, zato ne morejo biti dobro gnojilo, kakor večkrat čitamo; — da se miši ogibljejo čebule, zato jo posadimo ob robeli gred, na katerih rasle taka zelenjad, ki se je miši rade lotevajo; — da se iz. enega para miši namnoži v enem letp do 500 škodljivcev; — da so vrvice, namočene 24 ur v raztopini galuna in posušene, prav trdno in trpežno ve-zilo, ki ga porabljamo na vrtu in v sadovnjaku namesto rafije in drugih vezil; — da je višnja, posebno lotovka, najmanj izbirčno sadno drevo, ki raste in bogato rodi tudi na senčnih severnih stenah. Sk. S štajerskega Posebno taboriščo na glasbeni visoki šoli v Rogaški Slatini. Državna visoka šola za glasbeno vzgojo bo priredila za svoje učitelje in učence v dneh od 20. do 25. maja tretji tabor za glasbeno vzgojo v Rogaški Slatini. Ko. gostje bodo predavali prof. dr. Hans Joahim Moser, referent v propagandnem ministrstvu, Georg GOtsch, ravnatelj glasbenega doma v Frankfurtu ob Odri, ter ravnatelj konservatorija v Anversu, prof. Walter Weyler. S slednjim bo prispelo na tabor tudi 25 flamskih kon-servatoristov. Tabo bo s tem taborom poživljena že lani začeta kulturna izmenjava med nemško in flamsko delovno skupnostjo. Lepa materinska proslava v Studencih pri Mariboru. V zvezi s proslavo materinskega dne v krajevni skupini Studenci pri Mariboru so razdelili materam 14 častnih križcev, in sicer dva zlata, 5 srebrnih in 7 bronastih. Mariborska mladež jo streljala z ostrimi naboji. V zvezi s pripravami za vojaško usposabljanje mladine je edinica nemške vojske priredila 12. maja na strelišču v Betnavi streljanje na ostro. Na to vajo so bile povabljene vse srednje in višje mariborske šole, kakor tudi šola mladinskih voditeljev v Bet-navskem gradu. Spočetka so mladini razložili, kako se rokuje s puško, kako meri, kako jropravi napake in podobno. Nato je začela mladež streljati zares. Vsi so bili z vsem srcem pri vajah, za najboljše strelce pa je bilo določenih 6 knjig za nagrade. Nagradi za najboljša strelca z betnavske šole za mladinske voditelje sta dobila mladinska voditelja Anton Mogel in Jožef Sevčnikar. Med drugimi mariborskimi šolskimi zavodi pa so prejeli nagrade obe učiteljišči in gimnazija. Prvo nagrado je dobil učiteljiščnik Helmut Vogel, drugo nagrado učite-ljiščnik Viljem Vogel in četrto učiteljiščnik Herman Trummer Tretjo nagrado pa Ivan Dutar iz Tegetthoffove gimnazije. Ob zaključku je bila mladina še posebej presenečena. Smela je poskusiti streljanje z lahko strojnico. Tudi tu so mladci pokazali, da imajo dobro oko in mirno roko. Časopis pristavlja, da je s tem streljanjem bila izpolnjena pac marsikomu že davna želja. ■.S.VAK DISSl 25 KRIMINAL RTI ROMAN »Bog mi je priča, da je bilo tako!« Dr. Bliss je zrl Vanceju naravnost v oči in skušal uganiti njegove misli. »Ugasnil sem luč in odšel po stopnicah. In potem vse do tedaj, ko ste potrkali na moja vrata, nisem več stopil v muzejsko dvorano.« Ucath očividno z vsem tem ni bil zadovoljen. Bilo je jasno, da ni imel namena opustiti svojega prepričanja, da je morilec dr. Bliss. »Težava je v tem. da za svojo nedolžnost nimate nobene priče,« se ga je lotil. »In to je povrhu še takšne vrste nedolžnost, ki bi jo lahko vsak dokazoval, če ga le ne bi zasačili pri dejanju samem.« Markhnm je prav po diplomatsko posegel vmes. Tudi na njem ni bilo videti, da bi bil kuj preveč prepričan o dr. Blissovi nedolžnosti. »Mislim, gospod narednik,« je dejal, »da ne bi bilo napak, če bi stotnik Dnbois le ugotovil, čigavi šo ti prstni odtisi. Bomo končno vsaj vedeli, če so dr. Blissovi ali ne.« »Ali lahko to takoj stdrite, gospod stotnik?« »Cotovo.« Stotnik Duhois je potegnil iz torbe s črnilom namazan valjček, majhno stekleno ploščo in košček papirja. »Mislim, da bodo palci zadostovali,'« je pripomnil. »Na kipu so namreč prstni odtisi enega samega človeka.« Raztegnil je s črnilom pobarvan valjček na stekleno ploščo in prosil dr. Blissa, naj stegne roki naprej. »Pritisnite palce najprej na črnilo, potem pa na tale papir,« mu je ukazal. Bliss je izpolnil brez besede ta ukaz. Ko so bili prstni odtisi narejeni, si je stotnik Dubois stavil spet povečevalno steklo na oči in si odtise začel podobneje ogledovati. »Kaže, da so isti,« je pripomnil. »Prav taksni kakor na kipu-Za vsak primer pa jih bom še primerjal.« ^ _ I Pokleknil je h kipu ter približal tisti košček papirja h kipo-vira nogam. Nekaj nad eno minuto je opazoval ter primerjal oboje odtise. »Popolnoma odgovarjajo,« je nato pojasnil. »Nobenega dVo-ma ni.-. In drugih znamenj na kipu ni. kale gospod« — pri tem je pokazal na dr. Blissa — »je edina oseba, ki se je po mojem mnenju dotaknila kipa.« I »Vprav to sem hotel vedeti,« jo zadovoljno pripomnil Ilenth-J »Dajlo mi povečevalno steklo... mislim, da ga bom potreboval« j Potegnil je iz žepu novo cigaro ter jo na koncu pristrigel. ^ Pri tem je bil videli zelo zadovol jen. »Zdi se mi, da smo končali, gospod stotnik. Uvala lepa... Zdaj lahko greste na kosilo.« »Res sem ga že potreben, da vam refčem.« Stotnik Duboi^ je izročil pripravo za posnemanje prstnih odtisov in še nekatere druge stvari Bellamvju, ki jih je skrbno^ vtaknil v torbico, potem pa sta oba hrupno odšla izjnuzeju. I Ilealhu se je pb dolgem času le posrečilo prižgati cigaro.) Nekaj časa jo je vlekel s silno naslado in pri tem škilil na Vanče j a. »Tile prstni odtisi pa vso stvar le nekoliko pojasnjujejo, kaj?« ga je skušal nekoliko špikniti. »Ne vem, kako bo kaj z doktorjevo nedolžnostjo.« Obrnil se je nato k Markhainu in dejal: »Zdaj sera vam na razpolago, gosjiod načelnik. Na kipu ni več ko le ena sama vrsta prstnih odtisov. In če so bili narejeni ponoči, bi rad videl, če mi kdo pove, kje so se prijeli prstni odtisi tistega izprijenca, ki je umoril Kyleja. Kyle je bil udarjen z zgornjim delom kipa. Potemtakem je moral tisti, ki ga je z njim udaril po glavi, držati kip za noge... Zduj pa vas vprašam, ali je mogoče, da bi kdo izbrisal svoje lastne prstne odtise; na kipu pn pustil doktorjeve? Tega ne bi mogel storiti, tudi če bi hotel.« Še preden je Markham utegnil odgovoriti, se je že oglasil Vanče: »Kako veste, gospod narednik, da je človek, ki je umoril Kvleja, imel na vsak način kip v rokah?« Ilenth je Vanceja presenečeno pogledal. »Kako! Ali mar tudi vi resno mislite, da se je zavrženi kip z levjo glavo sam od sebe zganil, kakor pravi tale prenapetež?« Pokazal je pri tem s prstom pa Hanija, ne da bi ga sploh pogledal. »Ne, gospod narednik,« je zmajal Vnnce z glavo, »nisem še tako daleč, da bi stvari pripisoval kakšno nadnaravno moč. Tudi ne verjamem, da bi bi! zldtinec izbrisal svoje prstne odtise, pustil pa na kipu doktorjeve. Toda jaz mislim, veste, da je še kakšna druga razlaga, ki bi dopuščala vsa protislovja tega presenetljivega dogodka.« »Morda je kakšna.« Tlealh je čutil, da je lahko malo velikodušen. »A svoje trditve še vedno opiram le na stvarne dokaze.« »Tak postopek je zelo nevaren,« je pripomnil Vanče nenavadno resno. »Bojim se, da z dokazi, ki jih imate, lahko pridete do resne obtožbe dr. Blissa. Prelahko... preveč neumno je tisto, kar se razkriva na prvi pogled. Ste samo v zadregi pri izbiri! Noben Človek ne bi pri svoji polni zavesti storil takšnega zločina, kakršen je tule nad Kylejem, in pri tem pustil za seboj toliko neumnih dokazov, tako predrznih in očitnih... in mislim, da je gospod Markham tudi mojih misli.« »Nisem še povsem prepričan o tem,« je odvrnil Markham omahljivo. »V marsičem imaš že prav, Vanče, da. Toda na drugi strani...« »Oprostite, gospodje!« se je razvnel lleath. »Govoriti moram s IIennesseyem. Takoj se vrnem.« Odločno sc je podal proti .vratom in odšel iz dvorane. Dva nevarna in drzna tatova obsojena . Ljubljana, 20. maja. Mali kazenski senat na okrožnem sodišču je le dni v veliki razpravni dvorani št. 79 ob lepem in sončnem dopoldnevu vodil več razprav proti raznim tatovom, ki so nevarni tuji lastnini in ki so skušali izrabljati v svojo korist 6cdanje gospodarske in socialne prilike. Sojena sta bila tudi dva nevarna, drzna in poklicna tatova na večje zaporne kazni. Kokošji tat po poklicu Svoje dni, zlasti lani in predlanskim so bile po raznih kurnikih na Barju kokoši vedno v nevarnosti, da jih ne pride davit »dvonožna linica«, ki je navadno izrabljala temne noči, ko ni sijala luna, in obiskovala kurnike, kjer je navadno napravila velik plen in odnašala kurice, jarčke in petelinčke kar v vreči. Ta »dvonožna lisica« je bila zelo izurjena v svojem poslu. Ko je čutila, da ji na Barju preti velika nevarnost, se je preselila v druge kraje, na severni del mesta, posebno za Bežigrad, kjer je opravljala svoj posel spet z vso drznostjo, zvijačnostjo in požrešnostjo. 3Lisica« se je potem doma ob nedeljah in praznikih lepo gostila, privoščila je komu kak košček, toda rada jo kokoške tudi vnovčevala, saj je navadno pri ljubljanskih gostilničarjih in drugih ljudeh dobivala čedne denarce za vsako kokoš. >Dvonožna lisica« pa so je naposled le vjela in so jo spravili v gajbico. Bilo je ponoči 10. aprila od sobote na tiho nedeljo. Prikradla se je potihem, brez hrupa in šuma v kokošnjak Josipa Boštjančiča za Bežigradom. Pobrala je 5 lepih kokoši in krepkega petelina. — Ko je nosila plen v vreči, so jo prijeli in tudi stranka sama je hitro opazjla, da jo bil nenapovedan obisk pri njenih kokoših. >Lisico« so prijeli in kmalu so dognali, da je v kratkem času napravila prav velik kokošji plen. Kdo je bil ta »lisica«? Je to Alojzij_ Beka, samski delavec, rojen 17. junija 1907, stanujoč nazadnje na Ilovškem stradonu št. 4, zaradi tatvine že večkrat kaznovan. V kriminalni evidenci je posebno podčrtan kot »poklicen in izurjen specialist za kokošje tatvine*. Državni tožilec je temu Alojziju Bekšti naprtil v kratki obtožnici 5 vlomnih tatvin, ko jo 13. marca letos odnesel Frančiški Bizjanovi 5 kokoši in enega petelina, drugič 18. marca, pred praznikom sv. Jožefa, posestuici Frančiški Gjurovi za Bežigradom 6 kokoši, tretjič 24. marca Stanku Bizjanu 4 velike kokoši in 3 jarčke, četrtič 26. marca Julki Zitkovi 5 kokoši in 10. aprila Josipu Boštjančiču 5 kokoši in 1 petelina. To je bilo ponoči pred tiho nedei.K). V kratkem času enega dobrega meseca je torej Alojzij Bekš odnesel iz raznih kurnikov 25 kokoši, 2 petelina in 3 jarčke v vrednosti 3000 lir. Pred malim kazenskim senatom je Alojzij Bekš, ki je krepak in mišičast človek, vse te tatvine priznal, skušal se je samo v tolikp opravičiti in izmotati, da ni vlamljal v zaprte kokošnjake, marveč je bilo povsod le odprlo. Mali kazenski senat je Alojzija Bekša spoznal za krivega petkratnih zločinov vloma tatvine v 6inislu obtožnice ter ga obsodil na 1 loto in 8 ino-sccev strogega zapora. Specialist za pogonske jermene Kovaški pomočnik Jože Borlot, rojen 13. marca 1.1911 v Šmarju pri Jelšah, stanujoč v Ljubljani, Povšetova ulica št. 62, je oženjen, toda njegove družinske prilike so kaj kočljive in razdrapane. Državni tožilec ga je pred malim kazenskim senatom obtožil treh zločinov tatvine. Obtožnica niti je očitala, da je najprej ponoči 20. decembra lani odnesel tovarnarju Ivanu Berniku 5 pogonskih jermenov, več pločevine 'n drugo blago v skupni vrednosti 20.250 lir, drugič, da je ponoči 13. januarja letos odnesel tvrdki Lavrenčič & Comp 7 pogonskih jermenov v vrednosti 24.000 lir in tretjič, da je ponoči 11. februarja tovarnarju Jerneju Jeleniču odnesel elektromotor in pogonske jermene v vrednosti 10.000 lir. Jože Berlot je pred sodniki priznal samo prvo in tretjo tatvino, drugo pa odločno zanikal. Obtožba za drugo tatvino je temeljila le na nekaterih indicih. Berlot je bil zaradi dveh^tatvin obsojen na 1 leto in 5 mesccev robijc. Oproščen pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov v zadevi druge tatvine. Uradna objava Nogometne zveze št. 13 * 1. Verificirata se prvenstveni iekmi, odigrani 16. maja: Mladika : Korotan z rezultatom 5:1 za Mladiko in Hermes : Mars z rezultatom 3:0 za Hermes. 2. Koledar prihodnjega roka dne 30. maja: Dopolavoro Tabacchi:SK Hermes in Žabjek: Mladika ter prvenstvo rezerv: Tabacchi: Mladika in Žabjek : Vič. 3. Protest SK Žabjeka proti verfifikaciji prvenstvene tekme Korotan : Žabjek, odigrane dne 9. maja in ki je končala z rezultatom 6:1, se ugodi, ker se je ugotovilo, da je nastopil v moštvu Korotana igralec F u j a n Vinko, ki še ni bil verificiran za SK Korotan. Tekma se verificira z rezultatom 2:0 za Žabjek. Postopek proti SK Korotanu se s tem ukinja. Protestna taksa se knjiži v dobro Žabjeku. 4. Protest SK Viča proti verifikaciji prvenstvene tekme Vič : Mladika, ki je bila odigrana 2. maja ter je končala z rezultatom 4:2 za Mladiko, se ne ugodi, ker je bil igralec, proti katerega nastopu je bil vložen protest, pravočasno verificiran in ker se je ugotovilo, da sodnik ni t Gorenjskega Dr. Rainer pri koroških Slovcncih. Kakor poroča »Volkischer Beobachter« iz Celovca, je pokrajinski vodja dr. Rainer pretekli petek obiskal področje z mešanim jezikom. V več krajih si je ogledal ustanove Stranke ter si je dal poročati od krajevnih voditeljev. V Zitari vasi se je posvetoval z okrožnim vodjo in s krajevnim skupinskim vodjo. Nadaljeval je pot preko Miklavčevega dvora v Železno Kapljo, kjer si je ogledal magistrat, stanovski urad in otroški vrtec. V okolici si je ogledal nekatere kraje. V Pliberku je bilo daljše posvetovanje o položaju, nakar je dr. Rainer prispel preko Velikovca nazaj v Celovec. Okrožna gospodinjska šola v Kranju je dobila sedaj novo barako, ki bo za junij priredila pripravljalni gospodinjski tečaj za dekleta, stara 14 do 16 let. Prav tako bo šivalni tečaj za dekleta in žene tudi še prirejen v juniju. V Litiji je bil sklican zbor prebivalstva. Govoril je okrožni vodja Pil* iz Kamnika. Izročeni sta bili priznavalni listini krajevni skupini in občini, ker sta se ti dve potrudili, da je pri zbirkah za zimsko pomoč prišla Litija na tretje mesto v kamniškem sokrožju. Smrtna kosa. V Kranju je umrl Franc Ovsenek mlajši, na Jesenicah-Savi pa je umrla Roza Zupan. Zapušča moža, hčerko in sina. LjaMj. kršil § 33. Pravilnika o nogometnih sodnikih. Protestna taksa zapade v korist blagajne Zveze. 5. Kaznuje se na podlagi sodnikovega poročila igralec SK Viča Žibelnik Jože z ukorom. 6. Kaznuje se igralec Dopolavora Tabacchi Roth fr rane po § 31. kazenskega pravilnika z zabrano igranja 3 tednov. Všteje se mu suspenz ter ima pravico nastopa dne 31. maja 1943. 7. Kaznuje se igralec Dopolavora Tabacchi Ki« el Franc z osemdnevno zabrano igranja. Šteje se mu suspenz ter mu je s tem kazen potekla. 8. Pozivata sc na zaslišanje: zastopnik SK Žabjeka in g. Blatnik, dalje Pokoren Anton, vsi v ponedeljek, 24. maja, ob 17.30 v Zvezi-no pisarno. 9. Seje direktorija bodo odslej vsako sredo ob 17.30. 10. Mladinsko tekmovanje: 23. maja: ob 9.15 Mars: Vič — Hermesovo igrišče; ob 10-15 Ljubljana : Mladika — igr. Ljubljana. ob 9.13: Žabjek: Tabacchi — igr. Ljub-* ljana. Prvenstvo rezerv dne 23. maja: Korotan : bljana ob 10 — igrišče Korotan; Mars: Hermes ob 10.15 — igrišče Hermes. 11. Propozicije mladinskega in rezervnega tekmovanja lahko dvignejo v6i klubi takoj v zvezini pisarni. Opozarjajo se vsi klubi r.a izvršene verifikacije, ki jih je tudi dvigniti v Zvezini pisarni 1 12. Igralec, verificiran pri Nogometni zvezi, ima pravico nastopa po izteku roka 8 dni (rok za proteste verifikacije). S tem se spremeni sklep direktorija z dne 27. IV. pod točko 3. Igralec pa, ki je bil že prej pravilno verificiran ali celo vezan za isti klub, za katerega se glasi nova verifikacija, ima pravico takojšnjega nastopa po objavi verifikacije. V nedeljo bo tudi lahkoatletski nastop večjega obsega V nedeljo ob 15.30 bo na igrišču Hermesa zanimivo propagandno tekmovanje lahkoatletskega naraščaja Znar/o je v športu, da ne more vsakdo doseči najboljših uspehov in da je potrebno veliko vaje, poskušanja in trebljenja, pred no pride lahkoatletsko društvo do krepke reprezentance. Na gre samo za to, da ee peščica atletov pridno uri, l>otrebna je tudi množica aktivnih, med katero se s časom uveljavijo nadarjenci. Samo na ta način je mogoče priti v lahkoatletskem športu do velikih uspehov. ' Iz takšnega nagiba se je naša Lahkoatletska zveza v Ljubljani odločila, da bo priredila zdaj, ko smo na začetku sezone, dvoje propagandnih prireditev: za moške prihodnjo nedeljo, za zenske pa 30. t. m. Zveza pričakuje zlasti številno udeležbo dijaške mladine, ki sc je preizkusila Letošnje »mišje leto« V zadnjem S. V. sem izrazil mnenje, da bomo letos imeli opraviti s prekomernim številom škodljivih glodalcev. Da se je ta napoved izkazala za resnično, je menda marsikdo ugotovil, če je le opazoval, kako je po travnikih, vrtovih in sadovnjakih vse površje zemlje prerito z rovi in posejano s »krtinami«. Da to ni od kitov — seveda je tudi teh nekaj več . kot sicer — nam kažejo rovi, ki so prav v vrhnjem sloju zemlje oziroma ruše, in male, nepravilne »krtine«. To nam kaže, da imamo opraviti z mišmi in voluharji. Zaradi suhe jeseni in mile zime so skora j vse te živali prav . lepo prezimile in tudi letošnja suha pomlad jim je zelo po godu — pomladanska deževja jih sicer mnogo ugonobe. (Opazuj prihodnjič v Tivoliju, kako je tam vse razrito, če v svojem vrtu v mestu tega nisi opazil. V ^nestnih predelih, kjer ni večjih strnjenih vrtnih površin, teh živali ni toliko.) Ko dorastejo še mladiči iz letošnjih gnezd, bomo kmalu v pravem »mišjem letu*. Takšno je bilo leto 1937/38 v Bohinju, ko sem pri belem dnevu opazoval po tleh švigajoče miši in voluharje, če sem — zlasti v gozdu — le malo postal in se mirno zadržal. Hrane ni bilo dovolj za te sicer nočne živali in so jo morale iskati tudi podnevi. Naraščanje števila teh škodljivcev bo trajalo do prve zanje neugodne, mi lahko rečemo normalne jeseni in zime, ki bosta zopet razredčili njihove vrste na normalno stanje. Tako je bilo tudi v Bohinju. Spomladi in poleti 1938 je te živali kar mrgolelo, že prihodnjo pomlad jih pa sploh ni bilo nikjer opaziti, še v pasti sem težko kakšno ujel. Če se hočemo izogniti škodi, ki jo bodo lotos povzročali zlasti voluharji, moramo te škodljivce odločno in vztrajno zatirati. Ne smemo se zanašati, da bi jih ugonobila priroda sama, ker jim ta lahko še .kakšno leto prizanaša, medtem bodo pa napravili ogromno škodo. Zato vsak v svojem vrtu in sadovnjaku na delo! Nastavljajte od časa do časa pasti ali pa pasto in zrna Zelio! (Po »Sadjarju in vrtnarju«.) Starši l V nedeljo, 23. maja, ob 11 dopoldne pojdimo vsi v Unionsko dvorano gledat otroke, ki se bodo izkazali z akademijo v čast Materi božji. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj! nedavno na mladinskih igrah. Da se oni, ki se štejejo med začetnike, ne bi ustrašili konkurence, je bilo v razpisu povedano, da ne bodo smeli nastopiti stari mojstri in tudi ne oni, ki so pri letošnjih tekmovanjih dosegli prvih pet mest. Prav tako so izključeni iz tokratnega propagandnega tekmovanja vsi oni, ki so bili že prej vpisani pri Zvezi. Docela gotovo je, da je med ljubljansko mladino precej mladih fantov, ki so nadarjeni za teke, za skoke ali za mete. Zveza jih vabi, da se udeležijo nedeljskega tekmovanja, kjer bodo imeli vee pogoje, da bodo ugotovili evojo telesno zmogljivost in morebitno nadarjenost za to ali ono panogo. Na sporedu bodo teki na 100, 300 in 1000 ni, skok v višino ter skok v daljino In dva lahkoatletska meta. Prijave sprejema Lahkoatletska zveza do petka, 21. t. m., ob 18 na Blei-weisovi cesti 1-a. ^ Ljubljana : Tobačna tovarna V nedeljo bo na sporedu-nogometno srefa-nje med moštvoma Ljubljane in Tobačne tovarne. Ljubljana nam bo gotovo tudi to pot pokazala dober nogomet, kakršnega nam je v dosedanjih prvenstvenih tekmah. In če bo njen nasprotnik Tobačna tovarna zaigral, kot more in tudi zna, če hoče, pa bomo lahko priča lepe in napete prvenstvene borbe, ko bo šlo Ljubljani za to, da se trdno usidra s 6 točkami na čelo prvenstvene tabele, Tobačni tovnrni pa, da si pribori prvi dve piki, saj je do sedaj ostala še brez njih. Prijatelji okroglega usnja bodo gotovo prišli v nedeljo na igrišče Ljubljane, da bodo z odobravanjem podpirali svoje. Začetek tekme bo ob 17. Vič : Žabjek Vič in Žabjek, torej drugorazredna kluba, ki sta ostala do sedaj še brez točk, pa se bosta pomerila v predtekmi z začetkom ob 15. Tudi ta drugorazredni »mali derby« bo zanimiv, saj si bo zmagovalec pripisal prvi dve točki. SK Žabjek V četrtek, 2. t. m., ho od 18 daljo na igrišču »Marsa« za Kolinsko tovarno obvezen trening I. moštva. Čemažar, Ovsenik, Kurent — sigurno. V xpetck, 21. t. ni., bo v kluskl sobi sestanek I. mo-Stva in rezerve. Vsi vabljeni. * Igralcem Tobačne tovarne. — Pozivam vse igralce, naj se udeleže današnjega treninga, ki bo na Marsovem igrišču za Kolinsko tovarno. Začetek treninga ob 18. Marn, Kisel, čelovič sigurno. — Načelnik. Ljubljana Koledar Četrtek, 20. velikega travna: Bernardin Si« enski, spoznavalec; Plavtila, sveta žena; Ivon, škof. Petek, 21. velikega travna: Feliks Kantati« ški, spoznavalec; Andrej Bobola, mučenec. Obvestila Praznik Marije Pomočnice, svoje glavnd zavetnice, proslavi križanska moška kongregacija v nedeljo, 23. maja, z jutranjo in popoldansko službo božjo v križanski cerkvi. Slovesen shod in obenem sprejem novih udov bo popoldne ob šestih (ne ob petih), da se morejo družbeniki udeležiti tudi proslave na Rakov? niku. Neopremljeno stanovanje z eno ali dvema sobama ter vsemi pritiklinami nujno potrebuje mestno županstvo za nekega domačina ter zato prosi gospodarje takih stanovanj, da ga takoj naznanijo na magistratu. Poleg tega pa mestno županstvo za nastanitev oficirjev in uradnikov še vedno potrebuje več čedno opremljenih sob zlasti v sredini mesta. Kdor koli ima kako primerno stanovanje ali sobo, naj jo takoj nazna'1' mestnemu odpravništvu v sobi št. 23 v III. nn<: stropju magistratnega poslopja za Robbovii.i vodnjakom. Opozarjamo, da se zaključenih mladinskih šolskih predstav pasijonske drame »V času obiskanja«, ki se vrše v dramskem gledališču, lahko udeleži tudi drugo občinstvo. Vstopnice se dobe v predprodaji v Operi, ali pa pol uro Bred začetkom vsake predstave pri blagajni v !rami. Cene so znižane od 15 lir navzdol. Prihodnje mladinske predstave bodo: v četrtek. 20. maja, ob 5 popoldne in v petek, 21. maja, ob 3 popoldne. Ljubljansko gledališče Drama Četrtek 20. maja ob 17.: »V Času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek, 21. maja oh t5.: »V času obiskanja« Zaključna predstava za šolsko mladino. Opera: • Četrtek, 20. maja ob 18-: »Madame Butterfly«. Izven. Gostovanje Mafalde Favero. Cene od 60 lir navzdol. S štajerskega Taborišče mladinskih voditeljic iz trboveljskega okrožja. Zadnje tedne so bili na gradu Dvor pri Radečah pri Zid. m*stu v mladinskem taborišču trije tečaji, katerih se je udeležilo vsega skupaj 80 mladinskih voditeljic in trboveljskega okrožja. Cez velikonočne praznike je bilo okrog 40 deklet, v yačetku maja pa so prišla na tečaj dekleta, ki so čez dan poklicno zaposlena. Za-zadnji delopust pa so bile sklicane vse mladinske voditeljice, ki so poslušale važna predavanja o nemški mladinski vzgoji. Odlikovan Kočevar. Podnarednik Ernst Staudacher, ki se bori že od začetka vojne na vzhodnem bojišču in je doma iz Stare Freže prjf Kopmaiku na Kočevskem, je bil odlikovan z vojnim zaslužnim križcem 11. stopnje in z meči. — Poroke,-V Hraslovčati so se poročili tesarski pottVCKTnik Pavel Rovsnik iz Pod vrha pri Braslovčah m dninarica Marija Kpčnn iz Dornave; poljski delavec Anton Dobnik iz Podgoro in poljska delavka Marija Rihter od Šmiklavža pri Novi Štifti. S podstrešja je padla v klet. Pri Sv. Primožu nad Muto je padla 21 letna hčerka malega posestnika Pavla Vačovnik tako nesrečno, da je priletela s podstrešja v klet Ko je delala nn podstrešju, je stopila v Odprtino, Bkozi katero vodijo stopnice na podstrešje. Strmoglavila je in nato zadela na ograjo, od katere se je odbila in padla naprej na stopnice v kleti. Z nevarnimi ranami in nalomljeno hrbtenico so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 85letna preužitkarica Adela Je/.ovšek, 72 letni p. Valerijan Franc Landergott, 34 letni trgovski poslovodja Blažič Adolf, 34letnt poštni uslužbenec Ivan Dular, 27 letni šofer Komad Leskovar iz ptujske okolice. V Celju je umrla 63letna zasebnica Ana Lavrinc, v Hrastju pri Kapeli 83letna zasebnica Ana Ran-taša, rojena Murnauer. V Framu pa 60letna Jože-fina Lesjak, rojena Kac. No Vranskem sta padla kot žrtev zločincev Gregor Hrastovec in v Šmartnem ob Pak1 upravitelj Maksimilijan Poljšak. Nabirka kosti v Celju. V sredo, 19. maja so učenci po vseh gospodinjstvih v Celju nabirali stu-re kosti. Časopisi poudarjajo važnost te nabirke in opozarjajo, naj prebivalstvo ne meče kosti med smeti ali v ogenj, ampftk naj jih spravlja in oddaja šolarjem. Iz kosti se da pridobiti 8 do 10% industrijskih maščob. Iz teh maščob se največ izdeluje glicerin, ki ga uporabljajo zlasti kot sredstvo zn preprečevanje zmrzovanja vode v motorjih, daljo slearin, ki gre največ za sveče, s kateirimi razsvetljujejo vojaki zaklonišča. Edgar Wallace* SC Žabar s krinko zssm »Nikoli ni bilo otroka,« so je smehljaj Broad. »To dete je bil Maitland sam, ki se je na skrivaj učil pisati. Otrokova igrača, ki jo je podstavil Johnson, je bila le njegova nakana, da bi vas speljal na napačno sled. Ko je Johnson našel Maitlanda, je prišel v London, in Združene Maitlandovc banke so bile ustanovljene. Maitland ni imel drugega dela ko prihajati v urad, sitnariti in ne sprejemati obiskov. Njegov uradnik in eden največjih igralcev, kar 6em jih sploh kdaj v življenju videl, je bil Žabar sam jii on je bil pač nameščen toliko časa, dokler so mu je ljubilo. Ko je čutil, da se proti njemu sum vedno bolj kopici, se je dal pač odpustiti. In ko je bil mnenja, da ste v njem spoznali zabarja, je odredil, tla strelja nant eden njegovih ljudi, seveda lc s praznim nabodem. , V tem času je naraščala bratovščina Žabarjev in on je začel premišljevati, kako bi iz te organizacije kovat dobiček. Vsak dan so se priglasali novinci in vzdrževanje take armade je seveda stalo mnogo denarja. Imel je srečo, da je naletel na na* daljnja dva zelo izobražena možakarja. Prvi je bil Balder, drugi pa llagn. Morda je bilo še več takih ljudi, ki jih sedaj ne bomo več spoznali. Kot vodilni uradnik Združenih Maitlandovih bank ni imel seveda nikakih težav, da ne bi razpolagal s svojimi franki. In če so se nekatere njegove spekulacije ponesrečile, je našel takoj novo pot, da je znova sklenil kako dobičkanos-no trgovsko kupčijo- Pri neki transakciji z železom bi kmalu izgubil vse svoje premoženje. Žabar je takrat dal usmrtiti James G. Blissa, moža, ki bi mu lahko škodoval. Kadar koli je smatral, da mu je kdo nevaren, ga je dal hladnokrvno spraviti s j>oti. V življenju pa je naredil usodno napako. Pustil je namreč Maitlanda v hiši, ki mu jo je kupil, živeti bernsko življenje, ne pa življenje bogataša, kakor bi se spodobilo za lastnika tuko velikega in bogatega podjetja. Ko je zvedel, da je Elk zasledoval starega Maitlanda, mu je hitro kupil palačo, mu dal narediti nove obleke, ter ga je tudi usmrtil, ko se je ta branil iti z njim v Horsham. Jaz sem videl, kako je morilec pobegnil, kajti sam sem bit na strehi, ko so bili oddani streli. Tudi sam sem takrat ušel le z največjo te- žavo. | Toda seznanil vas bom z ostalimi 'dogodki mojega življenja: po petih letih nisem imel ničesar ter sem še zad- njič poskusil, kako priti do svojega denarja. Saj me je čakala še ostala vsota mojega denarja v Eastleigli-u. Predpostavka pa ie zdaj bila, da mc ne spoznajo kot kupca one hiše. Potreboval sem mnogo časa, preden sem so prepričal, da me nihče ne pozna. In šele potem sem se podal, s kupno pogodbo v žepu na živinskem parniku v Anglijo ter pristal. Pristal sem v Southamptonu z nekaj dolarji v žepu, kakor ste tudi vi ugotovili, gospoda moja. šel sem takoj k hiši, ki sem jo našel v izredno bednem položaju. Tam sem se udomačil kolikor sem se pač mogel. Nato sem začel delati na tem, da bi dvignil iz vodnjaka zaboj z denarjem, kar se mi je po dolgotrajnem . nočnem delu tudi posrečilo. Ko sem to I delo dokončal, sem se odpeljal v Pa-! riz. Vsa ostala moja zgodba vam je pa i do podrobnosti znana. ' Začel sem poizvedovati po Žabarjih, posebno pa po tem Žabarju. V voditelju te organizacijo sem videl namreč moža, ki mi je poneveril pet in trideset milijonov frankov. Kmalu pa sem prišel člo žalostne ugotovitve, da bo nam-! reč vse moje iskanje brez haska, če bom iskal Žabarja le po osebah, ki imajo tetovirani znak na dlani. Ko sem odkril, da je Maitland Žabar, sem posvetil del pažnje njemu, ter sem začel poizvedovati v njegovi bližini, to je v njegovem uradu. Na čisto preprosti način sem spoznal, da je bil možakar nepismen. Nekega dne sem ga nagovoril pred njegovo hišo ter mu pokazal ovojnico, nu katero sem napisal: , V i ste goljufi Vprašal sem ga, ali pozna ta naslov. Pokazal je neko hišo, ki je stala v bližini, sam pa odhitel dalje po cesti. Od tega trenutka dalje sem vedel, da je Johnson Žabar. Johnson je bil genij. Način, kako je vodil to številno bratovščino, in sicer izključno le v svojem prostem času, izven uradnih ur, je naravnost občudovanja vreden. Vse je potegnil v svoje mreže in vendar ga ni nihče poznal. Mislim, da je to vse, kar sem vam hotel povedati in kar bi vas utegnilo zanimati. In sedaj se bom pač od vas poslovil za vedno!« Ko se je Joshua Broad odpeljal v London, je Elk spremljal Dicka do vrtnih vratič. »Sedaj me nekaj časa ne bo v urad,« je rekel Dick opruvičevaje se. »Tega tudi pričakoval nisem,« je dejal smeje Elk. »Toda povejte mi, kapetan Gordon, kaj se je zgodilo z onima dvema zabojema, ki sta še včeraj zvečer bila v kamnolomu?« »Jaz nisem videl nobenega zaboja,« je dejal Dick. »Jaz pa sem ju videl!« je trdil Elk. »Bila sta tam, ko so gospodično Ben-nettovo našli in jo odvedli. In ko sem se vrnil v spremstvu policije, ni bilo zabojev nikjer več. Joshua Broad je bil ves ta čas tam.« Spogledala sta se. »Mislim, da 60, ne . bom vtikal preveč v potankosti tega I izginotja,« je dejal. »Res je le, da dolgujem Broadu zelo veliko.« »Jaz tudi!« je pritrdil Elk, ki se je ! sedaj sramoval svoje prejšnje vneme. I »Ali veste, da me je včeraj naučil lepo pesmico? Ta ima sicer nekako sto petdeset verzov, od katerih sem si, žal, zapomnil le dva, in ta sta: -"»V* j- »Viljem Osvoboditelj nad Anglijo se maščuje. ko v letu tisoč šest in šestdeset pred Hastingsom se bojuje...« »To je imeniten verz, kapetan Gordon! Veste, če bi ga znal že pred desetimi leti, bi bil danes že najmanj ]x>-licijski ravnatelj v Londonu!« fclk mu je ves čas mahal, ko je koračil proti postaji. Soijce sc je bleščalo ter obsevalo livado pred maytrceškim dvorom ter dalo zelenju in cvetju še lepšo barvo. Nenadoma je priskakljalo nekaj malega in zelenega. Flk se ni ganil ih dolgo časa opazoval došleca. Majhna živalica je gledala naokoli in pogledala tudi detektiva s svojimi štrlečimi, črnimi očmi. »Ti. Žabar!« Inšpektor Elk je svareče dvignil svoj kazalec. »Pojdi lepo domov — tvoja zgodba je pri kraju!« In ko da je žaba razumela Elkovo svarilo, je z visokim in dolgim skokom izginila v varnem zavetju visoke trave, KONEC HENRIK SIENKIEWtCZ TTTvTTprtT mm zveste zapusti Kaj mu H®mei!isko priznanje junaškim Italijanom > Današnji Rim je nekdanji Rim, je Rim, ki so ga težave in grožnje zjeklile« Bukarešta, 19. maja. s. Pod naslovom »Junaški Rim« je v romunskem listu »Porunka A're-inic napisal njegov ravnatelj članek, poln navdušenja za junaštvo, ki so pa v tej vojni pokazali /Italijani. Potem ko smo korak za korakom sledili vsem obdobjem bitke za Afriko ter se navduševali nad uspehi svojih bratov in tovarišev in ko smo trpeli zaradi manj ugodnih smo bili tudi priča čudovitem junaštvu epopeje. Na prvi pogled bi se morda komu zdeti kot poraz, toda tudi ta kakor Stalingrad kaže, kako velik je ki sta ga Italija in Nemčija dali s dvema veličastnima stranema duhu svojih narodov! Iz afriške žaloigre — nadaljuje ravnatelj omenjenega lista — se večni Rim z vsem svojim plemenitim in junaškim izročilom kaže v še si-jujnejši luči iu z vedno bolj utemeljenimi pravicami tako zaradi svoje tisočletne slave, kakor tudi zaradi soglasne sodbe zgodovine. Od leta 1()55 dalje je Italija neprenehoma zapletena v težke vojne, od ekspedicije v Abesinijo, ki sc je končala z vdajo neguševilt tolp. Potem se je Italiji udeleževala vojne v Španiji proti komunistič. anarhiji, vojne, ki je bila prva vojna Sovjetov proti Evropi. Udeleževala se je je ne samo z vso svojo tehnično premočjo, s svojim močnim letalstvom, pač pa je žrtvovala v njej tudi najboljše fašiste in prelila kri številnih junakov. Brez odločnega nastopa Italije bi se bila španska bolj-ševiška revolucija, ki so jo podpirale judovsko bogataške vladč Francije, Anglije in Združenih ameriških držav, razširila od tam na vso evropsko celino. Ta zadnja tri leta so za Italijo nadaljevanje žrtev, ki jih je Rim začel doprinašati#v tisti dobi. To so leta resničnih najvišjih žrtev, to so leta neverjetne samoodpovedi in čudovitosti na vseh bojiščih. Od junaškega odpora od domovine povsem odrezanih posadk v Abesiniji in Somaliji, odpora do skrajnih meja človeških zmožnosti, do zadnjih le- Vprašanje vdora skozi severno Evropo Po mnenju finskih in nemških vojaških strokovnjakov naj bi bile za ta korak pripravljene ameriške čete na Islandiji V zvezi z demonstrativno preselitvijo osebja ameriškega poslaništva iz Uelsinkija v Stockholm — prikazali so jo kot korak čisto upravnega značaja, v resnici pa je bila mišljena kot nov predmet za politično razpisovanje — je bilo čisto nujno, knkor piše posebni dopisnik »Pester Llovda« iz Kopenhagena, da so tako v finski kakor tudi v švedski prestolnici začeli ugibati vse mogoče o morebitnih vojaških nastopih v Severni Evropi v bližnjem poletju. Ameriški poskus, pripraviti Finsko do tega, da bi sklenila ločen mir, ni bil storjen, kakor pra-\i neko poročilo iz Stockholma, objavljeno v :> Nationaltidende«, iz obzira do Finske, pač pa predvsem zato, da bi izzval nasprotstva med Finsko in njenimi zavezniki. Ker pa ta diplomatska igra ni rodila uspela, govore zd-ai na Finskem že čisto javno o možnosti ameriškega poskusa vdora v severno Skandinavijo, do česar naj bi prišlo že v naslednjih mesecih. Po mnenju finskih in tudi nemških voja- Lov na črnce za ameriško vojsko Buenos Aires, 1!). maja. e. Črnci, ki 60 bili doslej prezirani, zaničevani in linčani, so postali Združenim državam naenkrat dragoceni. Ameriška vlada je mobilizirala vse tiste črnce, ki spadajo med naborne letnike in jih bo vtaknila v vojsko, v mornarico (kjer so bili doslej žmeraj izključeni) in jih bo poslala v boj za koristi zvezne republike. Črncem eo Anterikanci prihranili predpravico in čast, da na vseh bojiščih korakajo v prvih vrstah. Dalje uporabljajo črnce za poljska in vojaška dela v krajih, ki eo nezdravi in puščavski. Nabori zanje se niso omejili le na Združene države, pač pa so eo raztegnili tudi čez meje, posebno pa v britanske kolonije. Dejstvo je, da 60 posebni zastopniki ameriške vlade na Bahatnskem otočju nabrali Jbolje povedano »nasilno pobrali«) tisoče in tisoče črncev in jih prepeljali tudi proti njihovi volji na celino, da bi jih porabili v napadalnih oddelkih, kakor tudi za različna opravila na poljih in v rudnikih. Ta lov na meso, ki naj bi bilo knna za topove, je vzbudil med otoškim prebivalstvom hudo ne-voljo in sprožil tudi poseg britanske vlade, ki ee je obrnila na Roosevelta s prošnjo, naj ukaže, naj takšno ravnanje z bahamskim prebivalstvom vsaj začasno preneha. * , ROMAN V SLIKAH gendarnih bojev do zadnje kaplje krvi in do zadnjega vodnega izvira, so Italijani v 35 mesecih obupnega boja v Afriki izbrali pot božanstvenosti ter se uprli številčni in stvarni premoči nasprotnika in okrutni sovražnosti perfidne narave. Koliko čudovitega junaškega življenja, kakšne globoke preobrazbe, koliko odločne volje je bilo treba italijanskim divizijam, da so napisali navzlic I /sem stiskam to afriško epopejo, ki se je končala I v Tuniziji! Poslanica maršala Messeja ter odločitev vojakov, da se posvetijo domovini do poslednje trohice življenja, prikazujeta rimsko veličino italijanskih vojakov ter znova obujata nesmrtno slavo večnega mesta. V njih je ganljiv dokaz zgledne kreposti naroda in uvod v hladnokrvnost, s katero bo Apeninski polotok sprejel divjaški bes njegovih današnjih sovražnikov. Ni je dežele bolj preskušene in ogrožene po raznih nevarnostih, kakor je Italija v sedanjem trenutku. Zverinsko divjaštvo pragozdnih pustolovcev, ki se kaže v bojnih načrtih Angležev in Amerikancev, si je zastavilo kot prvi cilj, da strahuje Italijo z letalskim bombardiranjem in da potem zbere vse sovraštvo judovskega bogataštva na sončnem nebu nad polotokom. Toda današnji Rim je nekdanji Rim, je Rim, ki so ga težave in grožnje zjeklile. V vseh odločilnih trenutkih svoje zgodovine je Rim v junaštvu in ponosu vedno našel tisto nravno moč, s katero se je lahko postavil po robu nesramnosti vseh potvarjalcev zgodovirie. Motijo se torej ti kupčevalci, nasprotniki današnje Italije, ko si domišljajo, da bo fašistični Rim izdal slavno izročilo svojih prednikov velikanov. Čicn bolj se anglosaška nesramnost besno zaganja v Italijo, tem bolj se bo evropska skupnost čutila okrog večnega Rima. Kakor v drugih zgodovinskih .obdobjih je tudi v tej vojni Italiji določena usodna naloga, da poda zgled rimske veličine. Evropa, ki toliko dolguje v svoji omiki italijanskemu duhu, gleda zato z brezmejnim ponosom na Rim z najvišjih vrhuncev junaštva, na fašistični Rim, ki po svojih plemenitih izročilih žrtev za človeške vzore potrjuje našo neomajno vero v zmago. škili strokovnjakov nuj bi bile za ta korak pripravljene zlasti tiste ameriške čete, ki so zdaj na Islandiji. Tudi Švedska je v zadnjem času močneje, kakor pa bi bilo zaželeno, stopila v ospredje anglosaške pozornosti. Opozorili smo že prej — nadaljuje posebni dopisnik omenjenega madžarskega lista — na ameriške poskuse. O vprašanju drugega bojišča in o vseh možnostih ter vprašanjih, ki so s tem v zvezi, So v švedski javnosti tako dolgo in tako temeljito razpravljali, da zdaj nobenega Šveda ne more vreči iz tira, če na primer »Daily Expressc prorokuje, da zdaj nobenega Šveda ne more vreči iz da bo švedska še pred koncem letošnjega leta postala novo vojno torišče med velesilami. Da švedska vlada računa z vsemi možnostmi, je 6amo po sebi razumljivo in to potrjuje znova tudi izjava, ki jo je dal ministrski predsednik Albin Ilanson. Švedski vojaški strokovnjaki pa opozarjajo na to, da je letni čas, ki bi bil ugoden za izkrcanje v severni Skandinaviji, že potekel, zakaj zdaj jc v teh krajih vseh 24 ur na dan svetlo in bi protiletalska obramba, zlasti pa nemški letalski napadi na sovražnikove iz-krcevalne čete, "imele lažjo nalogo. V južni Skandinaviji knkor tudi na Danskem pa te okoliščine ne igrajo enake vloge in se zato ni treba čuditi, če tu tako živahno razpravljajo o možnosti zavezniškega vdora v severno Evropo. Časopis »Berlingske Tidendei je v enem svojih zadnjih uvodnikov zavzel stališče do teh vprašanj ter opozoril med drugim tudi na to, da predstavlja Danska spričo svoje zemljepisne lege in svojih prometnih zvez poleg Italije in dežele ob Kokavskem prelivu najvažnejša vrata za vdor v Srednjo Evropo. Zasedba teh vrat je po mnenju omenjenega lista eden najvažnejših predpogojev za naskok od severa na evropsko celino. Lahkomišljeno bi bilo — piše list — prezreti možnost, da tudi naša dežela lahko postane torišče vojne. V tem primeru bi bile težave, ki nam jih je vojna doslej prinašala-, bagatela v primeri s tistim, kar bi nas čakalo. Po zaslugi novega japonskega veleposlanika v Rimu so v Toki j u ustanovili »Društvo za proučevanje fašizma«. 387. Petronij je čez nekaj dni prinesel z dvora zle novice. Pri nekem cesarjevem osvo-oojencu, ki je bil kristjan, so dobili pisma apostola Petra, za katerega je Tigelin mislil, da je že umrl is tisoči drugih kristjanov vred. Zdaj je sam cesar zapovedal, da morajo v treh dneh najti Petra in Pavla ter ju spraviti v Mamertmsko ječo. Ko je Vinicij to zvedel, Je sklenil apostola opozoriti na nevarnost. Zvečer sta se z Ur-susom zakrinkala in odšla proti Mirjamini hiši onkraj Tibere Spotoma sta videla, da so vojaki, katere so vodili neznani ljudje, obkolili več hiš ter spraševali po apostolih. 388. Vendar sta se srečno izmuznila ter prišla na c;Ij, kjer sta dobila Petra sredi nekaj tih vernikov. Ko sta povedala o nevarnosti, so se vsi po skrivnem hodniku umaknili v zapuščene kamnolome ob Janikulskih vratih. - Tam, pod zemljo, so prižgali svetilke ter se začeli posvetovati, kako bi rešili dragoceno Petrovo življenje. Vinicij je predlagal, naj bi apostol odšel na njegovo posestvo v Siciliji. Vsi verniki so bili veseli ter «o silili v apostola, naj se odloči. A Peter se ni mogel. Prijemalo se ga je malodušje. Gospod ni v teh dneh stiske poslal svojih an-' \ da bi rešili njegove Kaj bo z njimi, če jih , njihov pastir? , j Gospod, če bi , J od -svojih ovac? Po drugi^Strani pa, kako naj se on, ubogi ribič, meri z mogočnim rimskim cesarjem in njegovo silo’ EIAR — Radio Ljubljana Četrtek, 20. maja: 13.25 Prenos za Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec, lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 1? Napoved časa. poročila v italijanščini — 17.10 Nove plošče Cetra — 19.50 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini— 20.20 Orkester »Armoniac vodi dirigent Segtirini — 20.50 Koncert čelista Čende Šedlbauerja, pri klavirju Marijan Lipovšek — 21.20 Koncert Adamičevega orkestra — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v. italijanščini. Petek, 21. maja: 7.50 Operna glasba — S Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.50 I*oročila v slovenščini — 12.45 Valčki — 15 Napoved časa, poročila v italijanščini — 15,10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — v13.12 Orkester vodi dirigent Nicclli — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec, pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini/— 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.05 Prenos iz dvorane Korromini, Zavoda za romanske študije, Mozartovo glasbo vodi dirigent Morelli, sodeluje sopranistka Alba Anzellottti — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — ; 19.50 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Najioved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družino — 20.45 Simfonična prireditev družbe EIAR, simfonični koncert vodi dirigent JLgor Marke\vich. v odmoru predavanje v slovenščini — 22.25 Koncert pianistke Marte Bizjak-\aljak> l — 22.45 Poročila v italijanščini. CONRAD RICHTER: P L A N / A V A Prosil sem Boga, dn bi vsaj Jiinmy prišel iz pokrajine ceder, Kamor so, kot so ini pravili, bili poslali jezdeca s sporočilom. Vendar ni bilo v teku večera ne duha ne sluha o njem. Čez kako liro so prihajali starejši hlapci,, ki so poznali gospo Brew-lonovo še od prej, da bi jo iz vljudnosti pozdravili. Zvrstili so se i:a pročelni galeriji in potisnili naprej prednjaka. Bili so resni, svečano obriti, čistih srajc in v zadregi so mečkali klobuke v rokah; s petami svojih visokih škornjev so podrsavali po tleh; sočustvovali so z Lutie Brcwtonovo zaradi Brocka ter zaradi vsega, kar se je zgodilo in kar se še lahko zgodi, ko pride domov stari polkovnik. Ko so si podali roke, je vsak trezno spregovoril nekaj besedi. »Dober dan, gospa Brewtonova.« »Ste sc dobro imeli v mestu, gospa Brovtonova?« »Sc vam jc zdelo daleč, gospa Brewtonova?« In potem ko so dovolj povedali, so samo spoštljivo stali okoli nje, dokler ne bi potekel čas ko bi pristojalo iti. Izbe-pavali so vse, kar bi dalo le malo slutiti, da je Brock sploh kdaj živel ali umrl ali da je ono bila šla proč. Lutie Brewtonova, čijc obraz sc jc zdel še bolj bled napram črnim lasem, jim jc ves čas skušala olajšati položaj. Ko je bil čas, na katerega so čakali, potekel, jim je bilo ravno tako težko iti, kot jim je bilo težko priti. Nekajkrat se ini je zdelo, dn je cowboy pri vratih dvignil glavo v prisluško-t vanju. Že po načinu, kako so se usločili in kako so se njihovi obrezi sploščili v usnje, bi lahko vedel, ne da bi slišal, da je zadonel korak na pročelni galeriji. Ko sem se okrenil, je stal stric med vrati. Ta slika sc-mi jc tako močno vtisnila v spomin, da se mi zdi še danes, da jo vidim: z nemirno voljo in močjo navdana neukročena postava je stala tam (med vrati) v sencij njene globoke oči, ki so zrle v dolgo vežo, so gorele z oranžnimi plameni. | Pogledal sem nazaj. Illapci so se reano poslavljali, mrmrajoč: »Lahko noč, gospa Brewtonova.« Kot so bili prišli posamič v mešanih vrstah, tako so tudi odšli. Končno je stala tam samo nežna, skoraj zdrobljiva ženska postava Lntie Brevvtonove, ukoreninjena pred bližajočim se viharjem.* Moj stric v sivi suknji je šel počasi naprej, še vedno kot neke vrste robat kralj. Ko je prišel pod luč, sem opazil, da so se inu žile na vratu izbočile, ko se jc sklonil nad njeno roko, vprašujoč jo z nemanjkajočo udvorljivostjo po njenem zdravja. Njegov razoran obraz je bil kot kaka maska in njegov glas kot granit. Lutie Brewtonova ga je pričela spraševati s staro veselostjo, ki pa jc sedaj donela kot obupno protislovje, kako se ima, kje je Jiinmy, da ji je bila Myra pokazala fotografiji Jimmyja in Sare Bethe in ali ni morda utrujen po tako dolgem jahanju ter ali ne bi mogla priskrbeti nekaj prigrizka ali pijače? čim temnejše so postajale stričeve oči, tem hitreje je govorila. Tega nisem mogel več prenašati. Stričeve oči so švignile name, ko sem skočil pokonci ter jo zaprosil, naj nama napravi kavo ali pa zbudi kuharja, ki bi zakuril. Nudil sem ji priliko, da bi mogla zapustiti sobo. Ni me razumela. Njen obraz je bil le bolj oster in v njenih mrzličnih očeh je bil nedoumljiv pogled, tako da sem bil končno jaz tisti, ki je zbežal iz sobe. V kolibi, kamor sem bil planil, sem našel še vse hlapce budne; kadili so, se tiho pogovarjali in čakali na voz. j Uro ali dve pozneje sem šel zopet nazaj preko pročelne galerije. Neka čudna sprememba se je bila izvršila med temi starimi zidovi. Kljub meglici cigarnega dima je bilo ozračje masivne liiše na ranchu prepojeno z izmikajočim se vonjem po i vijolicah. Preko zof iz pinijevega lesa v veži so zopet ležale1 živopisane navajske volnene odeje. Z belim prstom pogrnjena! miza je bila pripravljena za štiri osebe^ za zajtrk naslednjega dne. V salonu, ki je bil pometen in obrisan prahu, je bilo vse pripravljeno za prišleca, ki j* bil že več dni z doma. Na marmornatih mizah so bili sveži prtiči in na naslanjačih ciste prevleke. Klavir je stal še vedno zoprt. Toda na poslikanem kitajskem senčniku prižgane medeninaste svetilke so zopet cveteli šopki modrih rožic. Naenkrat je stric, ki je bil do sedaj mirno sedel v naslanjaču, dvignil glavo s tisto neumrlo kretnjo divjega žrebca. Na pol pokajena cigara je postala negibna v njegovi roki. Skozi vrata pročelne spalnice sem videl Lutie Brewtonovo. V golih rokah je držala zložene čiste rjuhe. Stala je popolnoma negibno. Čez trenutek sem začul iz daljave zamolklo drdranje bližajočega se voza na samotni cesti pod zvezdnatim jugozapad-nim nebom. Malo je še povedati, razen da jc stal, ko sem zadnjič prišel nazaj, nagrobni kamen blizu razpadajočih zidov stare hiše na ranchu. Dal ga je ppstaviti moj stric. »Brock Brewton, sin Jamesa B. in Lutie C. Brewtonove«, je vrezano v nedvoumnih črkah, da more vsakdo, ki tod jezdi, brati. Jasno mi je v spominu tisti dan, ko sem ga prvič videl. Saltforkčani si še vedno niso bili edini o Brocku in o tem, kje je bila Lutie Brewtonova. Svest sem si bil, da Lutie Brewtonova sama ne bi nikdar, izdala rcsnicc nobenemu izmed njih; meni mogoče sploh ne. Tistega dne sta se bili odpeljali s Saro Betho, ki jc bila za mesec dni doma, na polkovnikovi kočiji k ranchu »Bar 14«, Moj stric je sedel na hišni galeriji, od koder je lahko gledal na nagrobni kamen. Medtem ko so njegove oči počivale na njem, me je vprašal z železnim ponosom: »Ali si opazil, Hal, kako mlada je še vedno videti? Težko je moralo biti za žensko, da se jc prebila. Hal, tako, kot je ona, najdeš morda le eno med tisoči. Nikdar več ji ne bo nobena enaka!« In njegov razoran obraz se je pogrel kot zapadna stran melišča stare gore, ki jo pogreje in omehča pozno popoldansko sonce. Ko n ec. Za Ljudske tiskarno « Mobl|anll !«*• Kramnrl*. —. Izdajatelj: Ini 8od|a — Credafk: Mirk* lafnmlb. — Rokoplio« oe »rafumev — >81*f«ni>kl dom« iihii* «b delatnlklb «6 1» _ M »trtna naročnina II Ur. m InoiemitT« 20 lil. ,.. UrtdniStfOj KopiUrjeta ulic« fi. 01 •aditropj* - Cprara: Kopitarje*, ulica & LJnbljana - Teleta« Kat «0 01 10 03 Pndrulnlra, Hom oibM®.