Št. 101. V Gorici, dne 3. septembra 1901. Tečaj XXXI. ¦ Izhaja trikrat na teden r Šestih tedanjih, in sicer:'vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, veSers« tsdftaje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto . . . .•. . . 13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta . . ".....3 , 40 „ , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. f Naročnino sprejema upravniitvo v Gosposki ulici • 8tv. 11 v Gorici v«Uosri35MTi8karni»'' -A* fiahisček vsak— dan od & ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča> in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwar,z v.j3olski ulici in Jellersitz v Nunski nlioi; — v Trstu v tobiaSami Lavrenfiič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fal rs. (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja '? Gosposki ulici'Sb 7 v Gorici t I. nadstr. ?. urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.- .4op. . UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi naj se poSUjajo-le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere - ne •spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu. ' '______ Oglasi In poslanica «e računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Ye5krat po pogodbi, r— .Večje Črke po prostoru. Naročnino tn oglase je plačati loco fiorlca. »ttorlBka Tiskarna** A. Claoršček tiska in zalaga . razen <Šoče> in ePrimorca* Se ^Slovansko knjižnico**, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter, stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrsuoa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Vprašanje o slov. mestni ljudski Soli v Gorici - reieno? Zopet se je zgodilo nekaj, kar kaže drastično, kaka pota ubira dr. Gregorčič v naših najbolj perečih vprašanjih ter kam jo je že zavozil v naši slovenski politiki. V deželnem zboru smo ga videli pokornega hlapca dr. Pajerja in njegove politike, sedaj ga vidimo vedno očitneje tudi izven deželne hiše. Zveza z dr. Pajerjem kaže vedno sramotnejša znamenja brezpogojne svoječasne velike kapitulacije ter rodi sadove, ki so strup za naš slovenski narod. Znan je boj za slovensko šolo v Gorici. Meseca julija 1S95. je razsodila končno najvišja upravna sodnija v prilog Slovencem tako, da jim pritiče zahtevana šola v mestu. Ali kdor je mislil, da je s tem naše ljudsko* šolsko vprašanje v mestu rešeno, se je jako varal, kajti pričel je z nova boj za šolsko poslopje. Določili so za slovensko ljudsko šolo predobro znano Katinellijevo vojašnico, ki ni bila sposobna več ne za vojake ne za sviloprejke. Vojaki so obolevali v tem poslopju in radi tega so opustili isto kot vojašnico, potem ko so zdravniki konštatovali, da je poslopje tako nezdravo, da nikakor ne more služiti vojakom v stanovanje. Poleg tega stoji to poslopje na najbolj oddaljenem kraju ob Sempeterski meji, tako da bi nekateri otroci morali narediti na dan do 16 km poti. Mestni očetje v Gorici so izbrali za nalašč ono poslopje, ker so pač dobro vedeli, da Slovenci se morajo vpreti temu, da bi pošiljali otroke tako daljo v tako zanemarjeno in nezdravo poslopje. Umevno torej, da je sledil v tem pogledu odpor Slovencev. Znana je tudi zgodovina tega odpora. Dr. Gregorčič je bil tisti, ki je vodil boj slovenskih starišev proti oni šoli ob periferiji mesta, in tisti, ki je to vprašanje sedaj zavozil, je tudi dr. Gregorčič. Mož sicer veliko piše in je gostobeseden, kadar se loti kake reci, ali ne vprašajte, kako. Namesto da bi se bil že svoj čas o tako perečem šolskem vprašanju posvetoval s kakim pametnim juristom, je krpucal skoro vse kar sam, kakor krpuca ovadbe na državno piavdništvo in članke za .Gorico*. Zaljubljen v svojo vsemogočnost seveda ni mogel drugače postopati, ali med tem se je rešitev šolskega vprašanja zavlačevala, ker je dajal dr. Gregorčič s svojo nespretnostjo dovolj povodov. • ' Italijan1', so stali trdno na svojem stališču: ali Katinellijeva vojašnica ali pa nit! To svoje stališče so držali trdno v deželnem in državnem zboru, v ministerstvih, v dež. šolskem svetu itd. in nasproti temu so bili zajeli Slovenci v Gorici načelno stališče proti poslopju, katerega ne pripoznavajo spogobnim j za ljudsko šolo. Dr. Rojic ga je proglasil nesposobnim iti celo nevarnim za naše otroke. Mesto je storilo tudi v toliko svojo dolžnost, da je imenovalo učitelje in učiteljice, 4 po številu, aH ko se je vpisavalo, ni bilo otrok, ali pa se jih je vpisalo par, toda vsakdo si je premislil, pošiljati otroke v ono nezdravo poslopje (katero so razne komisije seveda spoznale za dobro, in sposobno za šolo!!), in tako je ona šola že več let šola, ki ima učitelje, učencev p* nič, kar je pravi unicum v Avstriji I Ni še dognano končno od strani oblastij vprašanje o mestni slovenski šoli v Gorici --ali zdi se nam, da je pohitel dr. Gregorčič | rešit sedaj isto v neprilog Slovencem,' toda tako, kakor žele gospodje Italijani z dr. Pajerjem na čelu. Kakor se dr. Gregorčič potaplja vedno bolj v klerikalni vodi, tako postaja vedno bolj srdit sovražnik njemu nasprotne slovenske stranke, proti kateri rabi vsa mogoča in nemogoča sredstva; ob jednem pa je nasproti Italijanom čedalje bolj mehek in popustljiv. Radi tega — veže ga pogodba z dr. Pajerjem ! —• je šel ta človek v tako perečem vprašanju, kakor je ono o našem ljudskem šolstvu v Gorici, celo tako daleč, da naravnost preganja del slovenskih starišev v mestu, da naj pošiljajo svoje otroke v šolo v Podturen v Katinellijevo vojašnico, sker — kakor piše v »Gorici- — „se ne godi posebna krivica, a.ko morajo hoditi v mestno šolo v Si. R o k*. Tako torej! Slovenski stariši so bili in so še tega mnenja, da se jim godi velika krivica, ako se sili njihove otroke v Podturen v Katinellijevo vojašnico v šolo, in o tej krivici je bil prepričan do poslednje dobe, odkar ga drži dr. Pajer na vrvici, tudi dr. Gregorčič sam, saj je on vodil boj za slovensko šelo v Gorici. Kaka nedoslednost (in on jo očita drugim 1), kaka brezznačajnost in kaka malomarnost v tako važnem vprašanju, kakor je naše šolsko v Gorici! In glej! Tisti Gregorčič, ki je vodil ta boj, ki je pripoznaval krivico, katera se godi slovenskim starišem v mestu ter se bojeval zoper njo, tisti Gre* gorčic je sedaj kapituloval z nova pred Italijani ter jim doprinesel nov dar; »Tu imate slovensko šolsko vprašanje! Jaz sem zadovoljen, da se reši tako, kakor hočete Vi, gospodje Italijani, in moj politični šef, gosp. dr. Pajer t* — Slovenski stariši iz delov mesta, bolj oddaljenih .Šol. Domu*, naj pošiljajo svoje otroke v Podturen...... Dr. Gregorčič jo je zavozil s .Šolskim Domom*. Odkar je postavil ta zavod na povsem strankarsko stališče in so bili vsi resni opomini v tem pogledu le bob v steno, ne napreduje zavod tako, kakor bi drugače gotovo ob podpori naših veljakov in rodoljubov po deželi ter naših prvih dveh denarnih zavodov. Ko jo lani neki rodoljub v .Edinosti* objavil članek, v katerem je izrekal resno mnenje, da treba kaj ukreniti, da se postavi naš .Šolski Dom* na vzvišeno mesto, takrat je hitel dr, Gregorčič ugovarjati in trditi, da »Šolski Dom* stoji še boljo nego poprej ter dokazoval je celo nekake tisočake viška! Sedaj pa čitamo v .Gorici*, da dečki, ki so dovršili tretji razred ljudske šole v .Šolskem Domu", se ne sprejmo več, ljudska šola pa bo obsegala le prvi in dragi mešani razred za prvo in drugo šolsko leto, paralelni razred, tretji deški razred ter štiri dekliške razrede, onih otrok, ki bivajo v ulicah: Kapucinska, Tržaška, Vogel, št Peter itd. pa sploh ne bodo več sprejemali v ,Šol. Dom*. Ti morajo po Gregorčičevi komandi 3v Podturen! Prizadetim starišem svetuje le pohlevno, naj se pritožijo pri voditelju, ko bodo otroke vpisovali, ter naj se sami posvetujejo, kako se treba vspešno potegniti za to, da dobe primerno šolsko poslopje na primernem kraju. Dr. Gregorčič se zato torej ne briga več, on se je odpovedal boju za slovensko šolov Gorici, kateremu je stal na čelu, — sedaj naj stariši sami prično od kraja! Lep voditelj to!------- S .Šolskim Domom* je zavozil, dasi bi drugače ta zavod stal tako trdno, da bi lahko vstrezali vsaj za potrebni čas vsem našim Ijudskošolskim potrebam v mestu, dokler bi ne izbojevali pričetega boja za mestno ljudsko šolo ugodno, tako pa se je zgodilo, kar ste culi! Dr. Gregorčič obtežuje svojo vest dan na dan huje, ker drvi z vedno večjimi koraki v narodno izdajalstvo. Račun, kateri bo dajal, bo grozen, in dajal ga bo, za to moramo poskrbeti. Zadnji čas je pač, da se otrese .šolski Dom* sedanjega vodstva, ker ako pojde tako naprej, bomo Slovenci v mestu gledč ljudske šole kmalu tam, kjer smo bili pred leti, ko nismo imeli ničesar. Dr, Gregorčiču ni sveta nobena reč več, zato kar baranta s to in ono rečjo, kakor mu kaže, kakor mu je. všeč glede na njegovo lastno osebo. Odkar je zvezan s Pajerjem, i«če vedno le samega sebe, tepta narodne svetinje in zapravlja slovenske trdo priborjene pridobitve. S kapitulacijo v deželnem zboru nam je zapravil 3 leta abstinence, z novo sedanjo kapitulacijo je treščil ob tla šolsko vprašanje v mestu, katero smatra rešeno tako, kakor žele Italijani in najbrže tudi vlada«.. Toda, toda! Ali ne veste, kaj jo na vidiku?! Deželnozborske volitve so pred durmi, katerih se dr, Gregorčič preveč ne veseli. Da bi le kako pomagala vlada, Italijani in dr. Pajer, jim je ponudil nov dar — slovensko ljudsko šolo v Gorici! Skončal je on boj za njo ter se postavil na stališče vlade in Italijanov, kličoč Slovencem v mestu; Pošiljajte svoje otroke v Podturen v šolo, če ne še to izgubite l — To morda privabi pomoč vlade prideželnozborskih volitvah.,.po kateri je zdihoval tudi dopisnik v .Information*, j Rodoljubi! Žalostna je istina, katero smo opisali gori, ali istina je. Tu vidite, kam je prijadral dr. Gregorčič in kam še drvi! Radi tega pa je tudi zadnji čas, da prične resna velika akcija, katera spravi »Šol. Dom" pod tako vodstvo, da mu bo zagotovljen obstanek, pa tudi akcija za slovensko šolov Gorici, da se to vprašanje reši ugodno, kakor nam pritiče. Kdo je danes dr. Gregorčič? Kako se predrzne ta človek barantati celo s slovensko mestno šolo v Gorici ter pehati slovenske otroke v poslopje, iz katerega so odpravili vojake ? Italijani seveda mu bodo hvaležni, napredne Slovence pa čakajo novi hudi boji tam, kjer je vrgel dr. Gregorčič puško v koruzo l — 139 — Quo vadis? Roman. Poljski Bpisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dajje.) Mislila je, da nemara Kristus njeni duši dopusti za trenutek, da se vrne k njemu in mu pove, da ne čuti več bolečin in da je srečna. Iz vsega njenega pisma je dihala sreča in velika nadeja; bila je v njem samo jedina prošnja, združena s pozemeljskimi stvarmi: naj Vinici] vzame iz »spolarija« njeno truplo ter naj jo kot svojo ženo pokoplje v grobn, v katerem namerava tudi sam enkrat počivati, Vinicij je Čital to pismo z obupom v duši; toda ob enem se mu je zdelo nemogoče, da bi Ligija mogla poginiti pod zobmi divjih zverin in da bi se je Kristus ne usmilil. On se še doslej zmerom ni odrekel nade. Vrnivši se domu, jej je odpisal, da zahaja vsakega dne pod obzidje Tuliana pričakovat, kedaj da Kristus razruši to zgradbo ter mu jo oddd. Prosil jo je, naj veruje, da On mu jo more dati celo iz cirka, da ga je celo veliki apostol prosil za to» in da je čas njene rešitve že blizu. Gibčen centurij bi imel ji odnesti pismo drugega dne v ječo. Ko Vinicij drugega dne pride k ječi, pristopi k njemu stotnik prvi ter reče: »Čuj me, Gospod! Kristus, ki te je razsvetlil, skazal ti je svojo milost. Današnjo noč so prišli pre-fektovi in cesarjevi oproščenci, da tu izberejo krščanske device za njih samopašnost. Vprašali so tudi po tvoji ljubici, toda Gospod jo poslal na njo vročinico, za katero jetniki umirajo v Tulianu, radi Česar so jo pustili. Zvečer Že ni bila več pri zavesti. Naj bo blagoslovljeno ime Odrešenikovo, kajti ta bolezen, ki jo je ubranila sramote, more jo rešiti tudi smrti.« Vinicij se opre vojaku ob rame, da ne pade, ta pa nadaljuje: * . »Zahvali usmiljenje Gospodovo. Lina so vjeli m ga mučili, ko pa so videli, da umira, so ga pustili. Nemara ti jo sedaj vrnejo, Kristus pa ji povrne zdravje.« Mladi tribun je stal še nekaj časa s sklonjeno glavo; na to se je dvignil ter spregovoril: »Tako je, stotnik! Kristus, ki jo je rešil sramote, jo reši tudi smrti.« Sedel pa je do večera pri zidu, obkoljujočem ječo, ter se vrnil domu, hoteč poslati svoje ljudi po Lina, da ga preneso" v jedno od njegovih vil zunaj mesta. Ko jo Petronij začul vse to, je sklenil, da hoče še delati. Že poprej je bil pri Augusti in sedaj je odšel vdrugič k njej. Našel jo je pri postelji malega Rufija. Deček je z razbito glavo blodil v vročinici m mati ga je negovala s strahom in obupom v srcu, mir sleča na to, ako ga tudi reši, da ga reši nemara za to, da pozneje pogine še strašnejše smrti. / Prevzeta od težke bolečine, ni hotela niti slišati o Ligiji in Viniciju, toda Petronij jo je k temu prisilil, »Ražžalila si — ji je dejal — novo nepoznano božanstvo. Ti, Augusta, častiš hebrejskega Jehova, toda kristijani zagotavljajo, da je Kristus njegov sin, torej pomisli, ali te mar ni dosegla jeza njegovega očeta. Kdo ve\ ali to, kar te je doletelo, ni njiju- ma* ščevanje, in ako življenje Rufijevo ni odvisno od tega, kako boš sedaj postopala.« »Kaj hočeš, da naj učinim?« vpraša, prestrašena Popela. »Pomiri razžaljeno božanstvo.« »Kako?< . ,.m. • »Ligija je bolna. Izposluj pri cesarju ali Tige mu, da jo oddado" Viniciju.« A ona ga vpraša obupno: »A ti si misliš, da to morem ?« »Moreš še več. Ako Ligija ozdravi, mora iti v smrt. Idi v svetišče Veste ter zahtevaj, da se virgo magna nahaja tačas slučajno blizu Tuliana, ko popeljejo jetnike v smrt ter naj zapove, da izpuste" to devico. Velika vestalka ti ne odbije te prošnje.« »Toda ako Ligija umre od vročinice? »Kristijanje pravijo, da je njihov Bog osvetljiv, toda ob enem pravičen; nemara ga potolažiš s svojo dobro voljo?« . ..„,-.. »Naj mi da znamenje, da mi ohrani Rufija.« Petronij pomigne z rameni. ... . .. »Jaz ne prihajam kot poslanec, o boginja, ter ti samo govorim: ohrani si prijateljstvo z vsemi bogovi, z rimskimi in tujimi.« , »Pojdem!« reče s trepetajočm glasom Popeja. Petronij si globoko oddahne. . »KonečnO sem Vendar nekaj dosegel!« misli si. Vrnivši se k Viniciju, reče mu: »Prosi svojega Boga, da Ligija ne umre od vročinice, kajti ako ne umre, zapove velika vestalka, naj jo oprostijo. Sama Augusta jo poprosi za to.« Vinicij ga pogleda z očmi, iz katerih je odsevala vročinica, ter mu odgovori: Goriški Slovenci, na dan! Kako dolgo bomo puščali Se, da se bo igral dr. Gregorčič na tako izdajalski način z našimi najvidnejšimi vprašanji?! Dopisi. 1» Sfc, Pet*«. — (.Prim. Listu« v odgovor.)— Čudil sem se klerikalni .tenki" vesti, kako je mogla priti v svojem listu dne 29. avgusta t. 1. z dopisom o Šempeterskih razmerah na daii, in to v takih dnevih, ko napolnuje vsakega šempeterskega vaščana Žalost po svojem preminulem županu gosp. grofu Goro ni ni ju, kateri je toliko let županoval v blagor naSe občine. Gojiti ne-utemeljno, da še celo utemeljilo sovraštvo do kakega vaščana v takih žalostnih dnevih in je izbruhati javno v kakem listu, to je dokaz nepleraenitega srca, koje ne pozna višjih idealov, je dokaz neomike, dokaz surovosti! In da bi mi Sempeterci imeli ka-toga tako surovega sovaščana, ki bi ne imel časa z nami žalovati po mnogozaslužnem visokorod. gosp. grofu Goroniniju, je skoraj neverjetno. In vendar je iatina 1 In sicer žalostna, jako žalostna istina, ker prihaja oni dopis ravno od strani onih, ki hočejo biti .stebri morale". Ali kako slabi .stebri morale* so ubogi. Iz gori omenjenega dopisa se uvidi, da so se že pogreznili v blato nemorale ! Ti .stebri morale" vedo, da se ne sme lagati in vendar se upajo priti na dan z dopisom, polnim laži, samo da le očrnijo onega, kateri noče slepo capljati za njimi v svojo lastno pogubo. Lažejo pa na tako in-famen način, da se mora človek kar vprašati, je H mogoče, da človek tako laže? Je li mogoče pasti tako nizko v blato ? Žalibože je mogoče, ker nam naši klerikalci s svojim vzgledom dokazujejo. Lažejo tako, da bi jim človek dal patento na lazi! Dokaz temu je ravno dopis v .Prim. Listu* dne 29. avgusta. V tem dopisu pišejo, da sem jaz očital klerikalcem, da so oni krivi smrti gospoda grofa Coroninija. To je grda laž, ker kaj takega nisem rekel. Pač pa sem očital nekemu sedanjemu klerikalcu (prejšnjemu liberalcu), kateri je napram meni večkrat slabo govoril o črni suknji, da so oni krivi, ako po smrti gosp. grofa Coroninija ne bodo imeli nobenega sposobnega moža, katerega bi lahko volili županom, ker so prejšnje razumnike izpahnili iz starašinstva. Dalje je grda, še grša laž, kar trdijo v svojem dopisu, da naprednjaki niso marali voliti g. grofa Coroninija. Ali Vas ni sram, gospodje klerikavci, kaj takega trditi, ko dobro veste, da so bili naprednjaki zanj, in se niso samo radi tega udeležili volitev v H. in III. razredu, ker so bili itak prepričani, da ga bodo njegovi kmetje volili v teh razredih. Radi tega bi bila vsa agitacija od naše strani brezpomembna, ker na naši stranki se je šlo samo zato, da podpiramo grofove kmete v našem volilnem razredu, to je v prvem, in tako kot odločilni volilci zagotovimo sedež gosp. grofu Goroniniju. Vprašajte svojo .tenko" vest, ali je tako ali ni? Sedaj pa poprašam Vas, gospodje klerikavci, kakšnega mišljenja ste bili prav za prav Vi glede osebe visokorod. g. grofa? — Ali ste bili morda vedno istega naziranja kakor naprednjaki, kateri so gosp. grofa vedno spoštovali? Od katere strani je prihajala neutemeljena vest, da visokorod. g. grof ne sprejme volitve, ker mu baje zabranjuje njegova visokorodna rodbina? Ali ni prihajala ta vest ravno od Vaše strani in še celo is ust Vašega agitatorja ali mešetarja, kateri je očitno tako govoril.' Bodite odkritosrčni in recite: mea culpa. Ne lazite, ne .farbajte" ljudstva, kajti srednji vek je prešel. Ni ga več! Ne farbajte hudstva kakor ste ga v .Gorici" 27. avg., v kateri pravite, se bahate, da .Vaša tla se ne majajo", kakor je pisala nekdaj .Soča" o Vas. Jaz pa pravim, da se Vam tla močno majejo pod nogami, kar ste sami bridko iz-kušali pri zadnji volitvi, katere bi se morali sramovati, ako imate količkaj soli v glavi. Ali Vaša klerikalna nesramnost gre take daleč, da se še upate svojo klerikalno bando farbati z izmišljenimi vestmi o razmerah naše v- ;; kakor bi bil Št. Peter doli sredi Vatikana. Ako se Vam ne majajo tla pod nogami, torej povejte mi, kak vspeh ste imeli od toliko volilnih shodov, kateri so se vrstili drug za drugim. Kak vspeh ste imeli od Svoje agitacije, ki se je razprostirala izven okraja šempeterskega, do P 'kovice, do Vogerskejja in do Vrtojbe? Povejte odkritosrčni, resnicoljubni, akademično izobraženi možje, kak vspeh ste imeli? Ako se ne spominjate več, kar je prav lahko, ker imate toliko opravila v svojem kmetijskem društvu in v svoji krčmi na .katoliški podlagi", povem Vam jaz, da bode tudi Vaša stranka vedela resnico, po katerej toliko koprni! Vspeh tolike agitacije je bil ta, da je prišlo od 600 volilcev tretjega razreda volit samo kakih 30. To je bil vspeh Vašega klerikalnega upliva pri ljudstvu. Vzroke takega velikanskega upliva je pa tam iskati, kjer je prišlo ljudstvo do prepričanja, do spoznanja, kjer se še dobi dobre zelnike, v katerih rastejo dobre glavice velikega »Gešchattgeista". Toliko o lažeh glede volitev. Kar se tiče mnje lastne osebe, povem na kratko, da se jaz nisem nikoli bahal s svojo glavo in da torej nimate pravice, me sramotiti na tak infamen način. Vsi ne morejo biti tako vsestransko omikani možje, kakor ste Vi. Splošno imate le Vi, klerikavci, ta dar Božji, daste vsestransko izobraženi. Ako ste duhovniki, ste zraven tudi krčmarji, kmetje, kupčevalct en gros, politiki in Bog ve še kaj. Ako ste cerkovniki, ravno tako! Ako ste kmetje, imate tudi iste darove svetega Duha, kakor duhovnik in cerkovnik. — Sploh sveti Duh Vas vse enako obdaruje s svojimi darovi. Zato tudi vidimo, kako prospeva Vaše podjetje v vsakem oziru, ker ste vsi prebrisane glave do zadnjega ,pri moža klajneta". Da, takih glav se pa ne dobi v vsakem zelniku. Škoda, da se izgubijo tukaj v Šempetru. Glede županskega stola pa bodi Vam povedano, da me isti čisto nič ne mika, ker imam itak druge bolje stole, katerih bi si morda i Vi želeli. Tudi bi me ne mikalo biti načelnik Vaši bandi. Toliko za danes; ako Vam ne zadostuje, se še oglasim. Peter. Iz Št. Andreža. — Ni sicer vredno, da bi krivoverskemu .Primorskemu Listu" m njegovim umazanim dopisunom še na- dalje odgovarjal, zato izjavljam, da ta je poslednji moj odgovor. Zdi se mi pa vendar potrebno, staviti nekaj vprašanj do onih dveh glavnih zdražbarjev, zelenih dohtarjev, katera smatram za glavna urednika »Primorskega Usta". Kako je to, da tako skrivate onega Svojega dopisnika iz Št. Andreža pod svojo črno suknjo, ker ga vsejedno vsi dobro poznamo? Prašam vas tudi, ali ste mi dokazali vse ono, kar je vaš list o meni pisal, vi zastopniki mira in pravice, vi, kateri druge učite, da je poštenost dražja od zlata? Imenujete me tudi .Gerbov sin", ali vendar sem srn poštenega očeta. Kako je pa z vama, gospoda, ali sta dokazala pa vidva poštenost svojega očeta, kot rihem-berškega župana, o čemur je vže .Soča* oziroma so njeni dopisniki pisali? Pravite mi tudi, da sem premalo kosten. Jaz vam pa pravim, da enako meni, debela doktorja, ki imate toliko zlatega časa na razpolago, da svoje kosti seštejete, in če vdo-bite pa katero več, kakor pri meni, da mi to naznanite. Prav hvaležen bi vam bil. Pravite tudi, da vaš Ust imenujem krivo-verski. Vprašam vas pa, ali ste se opravičili nasproti .Edinosti' št. 177., katera je vaš, list proglasila krivoverskim?! — Ta vprašanja stavim prismodam okoli krivoverskega .Primorskega Lista". Andrej Zavadlav, .Gerbov sin". Ib Kobarida. — Še nekoliko besed treba pa vendarle dostaviti o veselici v proslavo 30-letnice naše .Narodne Čitalnice". Slavnostni govornik nam je v kratkih potezah načrtal kulturni pomen francoske revolucije, njen mogočni vpliv na razvoj človeštva od 1. 1848. dalje. Prešel je na narodni preporod in na čitalnice; gorko se je spominjal pokojnega dr. Lavriea in ustanovitelja naše Čitalnice — pesnika Simona Gregorčiča, njegovo delovanje v Kobaridu in za Slovenstvo v obče. Spominjal se je Garlija, Josipa Pagliaruzzi-ja (Kriiana), Korsiča, Čoka, Šeklija, Volariča, ki so tu delovali, pridobili si za Kobarid in Čitalnico nevenljivih zaslug, — pa so vsi legli v prezgodnji grob, — Program je bil skoro ves kobariškega izvora. — Popraviti pa moram, da je Krila-novo .Staro mater" res prav srčkano in prav dobro deklamovala g.CnaEma (ne Ida) Garlijeva; g.čna Ida Carlijeva je nastopila v ulogi Vande v lepo sestavljenem prizoru .Ciganski tabor v gozdu", nalašč zložen za to priliko. Reči moram tudi jaz, da je neizmerno ugajal duet Vande in Alme .Popotna sem ciganka" (g.čna Ida Carlijeva in Olga Urbančičeva). — Petje je poučeval in vodil učitelj g. Karol Grun-tarj najbolj je ugajal Volaričev mešani zbor .Slovan na dan!" Za možke zbor" je bilo manj močij na razpolago. Dobra volja je zmagala mnogokatero oviro! Čast pevcem, pevkam in pevovodji! — Veselica je pomnožila čitalnično imetje (z novim inventarjem vred) za kakih 250 kron, kar je po odbitih troških gotovo prav lep vspeh. — Presrčna hvala vsem sodelovalcem! Kobarid je nekdaj slovel vsled svojih .Besed". Naj bi se vsaj deloma vrnili oni lepi časi! Iz Loma teminskega. — Končno smo vendar prišli do tega, da se je naše, že toli zavlečeno obč. zemljišče razdelilo. Izvršil je to delo gospod Venceslav S mre kar, zemljemerski asistent iz Kobarida, kateremu smo dolžni biti hvaležni za njegovo požrtvovalnost in neumornost pri tem tako težavnem podjetji naše razdelitve občinskih zemljišč. Ono se razteza malone od Sv. Lucije do Avške meje, katero meji okrajno glavarstvo Tominsko od Goriškega, pa naprej do Lo-kavca. Najboljši pešec porabi tri ure, če hoče videti obsežnost tega zemljišča. Tudi ni lahko deliti, ker je isto v mnogih krajih zelo skrito in nepripravno za delitev. Pri tem pa je gosp. Smrekar pokazal svojo spretnost, pokazal svojo jekleno voljo in neumornost, kako treba delati, da se še tako težavna dela hitro in natančno vrše. V tem pa, za kar še posebej odobrujemo njegova dela, je, da se vede strankam nasproti popolnoma nepristransko in uijudno. Za to bodi mu v zahvalo od naše strani to, da ga kar najtopleje priporočamo povsod, kjer nastopa. ^___ OoMtt h mu urice. Osebne vesti, — Gosp, Josip Z i lih, glavni učitelj na c. kr, učiteljišču v Kopru, je imenovan profesorjem slovenščine na c. kr. realki v Gorici. Dobili smo torej vrednega naslednika gospodu šolskemu svetniku Plohlnu, kakor je zahtevala interpelacija poslanca Gabrščeka v deželnem zboru. Gosp. M. Šoštarič, prof. na c. kr. gimnaziji v Gorici, je imenovan ha c. kr. gimnazijo v Pazin. — Gosp. Š. je Hrvat, služboval je celo leto v Gorici, toda Slovenci ga ne poznamo; redki so, ki poznajo njegovo lice. Postnima vežbenikoma sta imenovana doučeni trgovinski akademik Dragotin Kavčič v Gorici in gojenec vinorejske šole Josip Rzebak v Gradišču Jb Soči. Ravnateljem pri tukajšnji plinarni je imenovan mnogoletni njeni uradnik g. Franjo Ferfila. Poroka, — Včeraj se je poročil gosp, Fran Kaučič, vsletržec na Komu v Gorici, z gospodično Karlo K1 a n č i č e v o iz znane rodoljubne rodbine v Podgori, Novoporo-čencema vse najbolje! Hud volilni boj na Vipavskem (Kranjskem) se bije te dni. V nedeljo so bili kar 3 shodi. V Vipavi se je vršil shod klerikalcev, na katerem je govoril dr. Žitnik, Fran-celjna Habetovega ni bilo, narodno-napredni volitci so imeli shod v Št. Vidu, kjer je govoril Božič, klerikalci pa so imeli shod tudi na Colu; tam je govoril župnik Košir. NaS g. poročevalec z Vipavskega je tega mnenja, da sode po obstoječih razmerah je upati vsekakor, da zmaga sigurno narodno-napredni kandidat Ivan Božič. Iz govora g. Ivana Božiča nasho<*u v Vipavi dne 25. avg. t. 1. Med drugim se je taknil na imenovanem shodu v Vipavi kandidat bratske narodno-napredne stranke na Kranjskem tudi tega, da nunci razglašajo med volilci, da gre za vero v deželnem zboru, kar seveda je laž, kakor klerikalci na sploh delajo pri predstoječih volitvah edino le z lažjo. Božič je govoril tako-le: .Častiti volilci! To je bila prav gola slika o delovanji deželnega zbora, (govoril je prej o tem) in zastonj ste pričakovali, da Vam navedem samo en slučaj, v katerem bi bili.imeli klerikalci priliko kaj predlagati ali zagovarjati v obrambo vere in cerkve, ali pa da bi bili napredno - narodni poslanci kaj zoper cerkev ali verske resnice predlagali ali storili! Deželni zbor nima s cerkvijo in vero ničesar opraviti -— zato so cerkveni zbori, kjer pa nimamo in nočemo imeti mi prav »Njo osvobodi Kristus.c " Popeja, ki je bila za Rufijevo rešitev pripravljena! prinašati žrtve vsem bogovom sveta, se je še tega večera napotila na Forum k vestaikam, zaupavši skrb za otroka svoji zvesti pestunji Silviji, katera je tudi njo samo odgojila. Toda na Palatina je bila že izdana zapoved, da mora to dete umreti. Komaj so Augustine nosilnice zginile za velikimi vratmi, vnideta dva cesarjeva opro-ščenca v sobano, v kateri je ležal mali Ruflj. Jeden plane nad staro Silvijo ter ji zamaši usta, drugi po-grabivši meden kip Sfinge, jo omami ž njim z jednim udarcem. Na to pristopita k Rufiju. Fanta je kuhala vro-činica, torej se ni zavedal, kaj se godi okrog njega. Nasmehnil seje ter ju gledal s svojimi krasnimi očmi, kakor bi se trudil, spoznati ju. Toda ona vzameta pestunji pas, »cingulum« imenovan, zadrgneta mu ga okrog vrata ter ga začneta daviti. Deček, zaklicavši samo enkrat mater, je kmalu umrl. Na to ga zavijeta v ogrtač in zasedši pripravljena konja, odjezdita v Ostijo, kjer ga vržeta v morje. Popeja ni našla velike vestalke doma, ki je bila z drugimi vred pri Vaciniju, in se je kmalu vrnila v Palatin. Ko je pa našla prazno t deteljo ter otrpnelo truplo stare Silvije, je omedlela :,; Uo so jo zdramili, je pričela plakati, in ta njen divji ', lačse je razlegal naokrog vso noč in ves drugi dan. toda tretjega dne jej je, zaj jvedal cesar, naj pride na gostijo. Ona, navlekši na-se ametistovo tuniko, je tudi zares prišla ter sedela kakor okamenela, zlatolasa, molčeča, zala in zlokobna, kakor angelj smrti. XIII. Dokler Flavijevci niso pozidali koloseja, stavili so se amfiteatri v Rimu največ iz lesa, zato so tudi ob požaru vsi zgoreli. Nero pa je vsled bližajočih se obljubljenih iger dal postaviti nekoliko amfiteatrov, med njimi jednega orjaškega, za katerega so takoj po ugašenju ognja jeli dc^ažati mogočna debla dreves, posekanih na višini. Atlasa. In ker so nove igre s svoje sijajnostjo in ž velikim številom žrtev imele prekositi vse poprejšnje, so priredili dokaj večje prostore za gledalce in za zverino. Na tisoče delavcev je delalo pri stavbi dan in noč. Stavba se je dvigala brez prenehljeja. Ljudje so si pripovedovali kakor o čudežu : o sedežih, obloženih z bronom, jantarom, slo-hovo kostjo z biseri in zamorsko želvovino. Poleg sedežev so bili napravljeni žlebovi, napolneni s svežo vodo iz gor, čijih namen je bil: širiti prijeten hlad celo ob najhujši vročini. Orjaški škrlatasti »velariume pa je branil gb> dalce sblnčnih žarkov. Med vrstami sedežev so bile postavljene kadilnice, da so sežigali na njih arabske dišave; zgoraj pa je bila prirejena naprava, s katero so na gledalce sipali cvetice in :efran. Slavna stavbarja Sever in Gelersta napela vse moči, da postavita neprekosljiv amfiteater, v katerem bi moglo stati toliko ljudij, kolikor jih doslej ni mogel obseči noben drugi. Za to pa so onega dne\ ko so se imele začeti »ludi matutinic, velike tolpe ljudij čakale že od jutra na to, da se odprč vrata, poslušaje zadovoljno rjovenje levov, hripavo tuljenje panterov in lajanje psov. Zverini že več dnij niso dajali jesti, marveč so Jej namesto tega kazali krvave kose mesa, da v njej še huje vzbudi besnoto in glad. časih se je začulo takšno rjovenje divjih glasov, da se ljudje, stoječi pred cirkom, niso mogli razgovarjati, bojazljivi pa so kar bledeli od strahu. Ob enem se je s solnčnim vshcdom oglasilo iz prostorov v cirku doneče, mirno p-jtje, katero so vsi z začudenjem poslušali, ponavljaje: »Kristijanje! Kristijanje !« Cele množice kristijanov so že po noči odpeljali v amfiteater, a to ne samo iz jedne ječe, marveč iz vsake nekoliko. Prostakom je bilo že znano, da se igra raztegne na cele tedne, nemara celo na mesce, samo to še ni bilo gotovo, aH bodo z onim številom kristijanov, odločenim za danes, mogli biti gotovi v jednem dnevu. Moški, ženski in otroški glasovi, ki so prepevali jutranjo pesem, so bili tako številni, da so mnogi trdili, da lih sto ali celo dve sto pošljejo nakrat na pozorišče in da se zverina poprej izmuči iii nasiti, predno jih do večera vse raztrga. Drugi so se zopet pritoževali, ako pride preveliko število žrtev nakrat na pozorišče, da ne bo mogoče vsega dobro videti v gledališču. čim bolj se je bližal čas, da seodprš hodniki, po katerih se je šlo v notranjščino eirka, tem živahnejša je postajala množica ter se pričkala o stvareh, ki so se tikale igre. Jele so se tvoriti stranke, katerih jedna je hvalila pri trganju kristijanov izurjenost levov, druga pa tigrov. Tu pa tam so celo stavlj ali. Nekateri so pripovedovali o gladijatorjih, ki bi imeli pred kristijani nastopiti na pozorišču, in zopet ondi so nastale stranke, tu Samnitov, tam Galov, tu Mirmilijonov, tam pa Trakov. (Dalje pride.) ' " nobene besede, —> pač pa se peča, kakor ste videli, s samimi vsakdanjimi posvetnimi potrebami ljudstva. Duhovščina trdi s celo svojo stranko vred, da napredno-narodni poslanci nasve-tujejo in sklepajo zoperverske postave, Prijatelji! Tudi to je prav navadna lumparija, kajti poslanci res postave sklepajo, ali veljavne so šele takrat te postave, kadar jih nas cesar odobri in izda; da bi pa nas pobožni vladar kako zoperversko postavo potrdil in izdal, tega menda tudi noben najbolj zarobljen klerikalec ne veruje! Častiti volirčilNrgre^prh-Y§litvah za-Ur«Lpri »Ielanu*,ko je blagovolil slavni, po- vero in cerkev, pač ?a za posvetno duhovniško oblast nad kn <.tom in drugimi stanovi. Mi pustimo duhovščini, kar' jih gre v verskih zadevah; v posvetnih rečeh pa ne potrebujemo kmetje nobenega jerobstva ali varuštva, kajti tudi nam .kraatom daL je Bog zdrave možgane, in ako znamo duhovnika rediti, znali bodemo tudi brez duhoraiškega _va-ruStva za se misliti in delati, in vzlasti iskati sredstev in pomoči, da bodemo to gospodo laglje redili! Vsak stan skrbi za-se: kmet za kmeta, gospod za gospoda, s farovSkimi petolizniki pa v kraj!' To so moške in resnične besede. Volilci, imetje jih pred očmi, kadar bodo Vas slepa-rili, da gre za vero. Vpisovanj© na e. kr. leobralevallita za učiteljice v ftorlei in ha obeh i nJim združenih vadnleak. — a) Na c. kr. izo-braževaliSču za učiteljice se bodo vpisovale gojenke dne 13. in 14. septembra od 8—12 ure. Gojenke, ki so ta zavod že obiskovale, zglasijo se s tem, da dopoSljejo ravnateljstvu zadnje Šolsko spričevalo. Nove gojenke se pa imajo predstaviti ravnateljstvu v spremstvu svojih roditeljev ali zastopnikov, predati krstni (rojstni) list, zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti, zdravih očeh ter stavljenju koz, spričevalo o lepem vedenju (ako ne pridejo iz kake" občne Šole) in eventualno zadnje šolsko spričevalo. One 16. septembra ob 8. uri se začnejo ponavljalni in sprejemni izpiti. Po dovršenih teh izpitih prične redni pouk. b) Na c. kr. dekliški in deski v a d n i c i bode vpisovanje dne 13. septembra od 8—12 ure. Učenke in učenci, ki so to Šolo Že obiskovali, prinesd Seboj zadnje Šolsko sporočilo. Novinci za 1. razred se imajo izkazati s krstnim (rojstnim) ter ubožnira listom; učenke in učenci pa, ki želijo prestopiti iz drugih Sol v kateri višji razred vadnice, naj prineso seboj krstni (rojstni) ter ubožni Ust, zdravniško spričevalo o zdravih očeh in stavljenju koz in zadnje šolsko sporočilo; za te slednjič navedene učenke in učence bode pismeni in ustmeni sprejemni izpit dne 14. septembra ob 8. uri. Šolsko leto 1901—1902 začne dne 16. sept., redno poučevanje na obeh vadnicah pa 17. septembra ob 8. uri. Opaža se, da se zavrne od izpita vsakdo, ki se k istemu pravočasno ne prijavi. Odhodnica. ~ 224 kron za aaslavo. — Pred 10 meseci je prišel v Gorico 20-letni Hrvat g. Bogdan pl. Kovači6, farmacevt v Gironcoli-jevi lekarni. Priljubil in prikupil se je vsem, ki so ga poznali, posebno ljub član pa je bil v slovenski družbi. Bil je tudi zvest član »Pevskega in glasbenega društva*. •— Jutri odpotuje iz Gorice, da dovrši svoje nauke na zagrebškem vseučilišču.— Sinoči se je zbrala »pri črnem orlu" večja vesela družba prijateljev in znancev, da se poslovč od dragega tovariša. Med krasnim petjem možkega zbora in odu-Sevljenimi napitnicami je le prekmalu prišla polnočna ura. Gosp. pl. Kovačič sam je predlagal, naj se vesela družba razide z dobrim delom: zbira naj se za novo zastavo (Sokolovo in Pevskega društva). — Njegove besede so rodile nepričakovan vspeh. V živahnem tekmovEflju so udeleženci zložili — 224 kron. Slava na toliki požrtvovalnosti. Gosp. Kovačiču pa: Sretan put! Goriški Slovenci ga ohranimo v najlepšem spominu 1 ,11 FrlulI Orientale" In naši Sokoli. Pišejo nam: ,11 Friuli Orientale" od 30. avgusta prinaša pod »Provoeazioni slave* tako kopico najnesramnejših laži in grdih zavijanj o obnašanju naših Sokolov v nedeljo dne 25. avgusta prilikom odhoda z goriškega kolodvora v Devin, da smo prepričani, da se tolerantnim Italijanom, ki so bili navzoči pri omenjenem odhodu, tako pisarjenje naravnost studi. So mej drugimi taki .šlagerji*, da res ne vemo, aH se je dopisnik ,11 Friuli Orientale* blagovolil iz nas samo šaliti, ali da je skrajno hudoben in istočasno tudi malo prismojen. Mej drugim pravi, da so Sokoli »naskočili* (presero d'assalto) vozove in pričeli potem prepevati slovenske pesmi. Vlak, kateri je štel morda 30 vozov, je naskočilo torej 24 Sokolov!! Kako ste smešni!! Da bi bili pa Sokoli peli, je naravnost rečeno nesramna laž. Pričajo lahko italijanske družine, ki so bile v istem vozu s Sokoli, pričajo lahko nekateri železniški uradniki, ki so bili takrat na peronu, pričajo gotovo tudi oni Italijani — izletniki, katerim morda ni na tem ležeče, da se z lažmi sramoti naše mirne Sokole, da se peti niti poskušalo ni! Kaj bi pa, prašamo, vendar le bilo, ako bi se bilo pelo ? Ali ne smejo goriški Slovenci, ko gredo na kak izlet, peti? Ali nam bodete morda vi, goriški prenapeteži, to prepovedali? JMolite se, gospodje! Bodite prepričani, da bodo naši dostojno se vedoči mlaueuiči vedno, kadar bodo le hoteli v takem' slučaju, peli, naj Vam bije slovenska pesem, prijazno na ušesa ali ne! Poživljamo tem potem onega lažnjivega dopisuna, da nam bližje označi oni »con-tegno inurbano* naših Sokolov! Mirno so se vedli vseskozi, za različne provokacije od italijanske strani se niti zmenili niso, med tem ko je italijanska druhal, ko so isti že stopili v vlak, kakor besna divjala in žvižgala, ko se je ,upal*(?) Sokolov trobentač poklicati s trobento nekatere zaostale Sokole. Mirni so'ostali naši tudi zvečer v Go- liciji že dobro-znani Šapla, katerega zibelka je tekla menda v Šturjah na Vipavskem (kukala ti majka!) zabrusiti Sokolovemu trobentaču v obraz; eccolo il cornista dei ma-ramei! Gospod Šapla naj se ne upa drugič kaj takega storiti, ker tudi našim Sokolom zamore kedaj zavreti kri in v najboljšem takem sluCaju bi se mu morda pripetilo, da ga isti tirajo na policijo. Bodi mu to v direktivo za prihodnjost! Ta možak se je pa obnaSal »urbanalmente*!!! Kar se pa tiče »citta italiana*, zadostuje naj to, da navedemo nekaj imen, katerih nositelji so izdajatelji, odgovorni uredniki in lastniki vašega ultralahonskega ,11 Friuli Orientale*! Cujte: Kome!, B resa n in (oh jej!) P o v o d n i k! (veri patrioti i J!) Kje je pa Vam ali vsaj Vašim očetom zibelka tekla P? Odgovor je menda nepotreben. Vrhu tega tiska Vaš list Se Zaje. Pojte se no solit vi in vaSa »citta italiana!* Vzrok pa, da nam politična oblast, oziroma c. kr. namestnistvo, katero je potrdilo »Sokolova* pravila z odlokom dne 19. maja 1887. opr. št. 6435/1887, ne zabrani naše društvene noše, je pač ta, da »Goriški Sokol* ne uganja nobene politike, tim manj pa politike takega značaja, kakor jo je blagovolila uganjati vaša bivša tržaška in morda tudi goriška »Unione ginnastica*. Zatorej bodite le tiho in ne hrulite tam, kjer nimate pravice hruliti, pometajte raje pred svojim pragom, ki je poln irredentističnih smeti. Italijanske barve in znake bodete pa takrat nosili (le »potrofltajte* se na boljše »cajte*), ko bo vihrala izza goriškega grada bela-rudeča-zelena zastava 1 Nikar ne zamet Ste, da vam ne moremo dati boljših »troštov*, ali verjamite nam, pri najboijo volji — ne gre. Kar se pa tiče »eolori nazionali della santa Russia", ne zdi se nam vredno odgovarjati, ker se je pred leti že toliko pisalo in govorilo o tem, in ker sami dobro veste, kako budalostna je bila tista vaša opazka. S svojimi lažnjivimi in nesramnimi napadi nam nikakor ne imponujete in bodite prepričani, da se bomo potrudili odslej še bolj radikalno kakor doslej braniti svoje narodne pravice, katere nam hočete vi odrekati. GabrSčekova obsodba — potrjena 111 — »Gorica* od sobote je prinesla novico, da najvišje sodišče na Dunaju je potrdilo razsodbo, s katero je bil obsojen Gabršček v Trstu na dva meseca zapora dr. Gregorčiču v veselje. Ako je ta vest resnična, tedaj je najvišje sodišče razsodilo tako že v — tajni seji, ne da je razpisalo javno obravnavo. In glejte čudo! Gabršček o vsem tem še ničesar ne ve, pač pa vedo to v uredništvu klerikalnega trobila. Najbolj prizadeta oseba nič ne ve\ klerikalci pa javno povedd, da že vedd o vspehu celo tajne seje najvišjega sodišča! — Kaj to dokazuje? Nič drugega nego: kako strašno so se klerikalni zdražbarji zanimali za to vprašanje, ki razburja ogromno večino slovenskega prebivalstva, zanimali tako, da so vohali celo po sklepih tajne seje najvišjega sodišča. — Dr. Gregorčič se je res veliko potrudil. O priliki povemo, kod vse je drsal s svojo posvečeno kožo, da bi uničil svojega 10-letnega najzvestejšega delavca, ki je delal — zanj, da je on lože lenobo pasel pa Nežki kratek čas delal. »Pevsko in glasbeno društvo*. — V četrtek ob 8. zvečer pričnd zopet redne pevske vaje za mož ki zbor. Prav bi bilo, da bi se oglasilo tudi večje število gospa in gospodičen, da bi imeli za zimsko dobo veselic in koncertov tudi mogočen mešani zbor. Dr. Žlindra — pogorel. — »Slov. Narod* piše: Šusteršič je pogorel pri generalni prokuraturi. Le-ta ni hotela v zadevi žlindre dvigniti pritožbe y varstvo zakona in je vrnila vse akte sodišču v Kamniku, kjer bodo sedaj počivali do sodnega dne. — Dr, Šusteršič pa iraa umazane roke, ker je sedaj spregovorila tudi zadnja instanca, na katero sta Šusteršič in Treuenfels tako trdno upala! Ali vse molestiranje generalnega prokuratorja na Dunaju in višjega državnega pravdnika v Gradcu bilo je brevspešno. Kamniška sodba je obvisela na čelu dr. Susteršiča, in otrese se je nikdar več. PerosIJev oratorij. Opozarjamo z nova na to oratorij, ki bo v laškem Vidmu 5., 6., 7. in 8. t. m. v katedralni cerkvi, in kateri bo vodil slavni skladatelj sam. V Št. Andrežu so bili prijeli, kakor smo svoj čas poročali, Nanuta Jožefa in Katarino ter jo odvedli v zapor v Gorico, ker sta bila ovadena da sta si razdelila denar 50 gld., o katerem so trdili, da ga je njunin sin ukradel. V preiskovalnem zaporu sta bila 27 dnij; med tem časom pa se je pokazalo, da je bila ovadba ne sproti njima brez podlage, radi česar sta bila pretekli teden spuščena na prosto. Sam se Je vjel. — Poročajo nam: V _ Andrežu je hotel neki tet vlomiti v stanovanje Blaža Tabaja, občinskega redarja, ko je ta še spal. Tabaj je tatu slišal, skočil s postelje in ga vjel ter ga dobro zvezal, se oblekel v policijsko uniformo in tatu odpeljal v občinski zapor, od koder so ga potem odpeljali v Gorico. izjavil je, da je doma z Reke, ali po zunanjosti je soditi, da je najbrže iz blažene Italije. Star je okoli 20 let. Listnica. — Radi pomanjkanja prostora je izostalo več gradiva, kar naj gg. dopisniki in poročevalčr oprosteT Pride prihodnjič. Razgled po svetu. Dcželnozborske volitve aa Kranjskem. — Kandidatje narodno - napredne stranke so ti-le: za okraj Kamnik-Brdo Feliks Stare, veleposestnik; za okraj Radovljica-Kranjskagora Ivan Čop, posestnik; za okraj Postojna - Logatec - Senožeče Fr. Arko in MaUja Ambrožič, posestnika; za okraj Vipava-Idrija Ivan Božič; za okraj Novo^ mesto-Kostanjevica-Krško Ivan Globočnik, župan v Kostanjevici; za okraj Trebnje-ViSnjagora Janez Bukovec in Fr. Zupančič, posestnika; za okraj Kočevje - Ribnica Fr. Višnikar, c. kr. sodni svetnik; za okraj Črnomelj-Metlika, Fr. Setina, učitelj in posestnik v Metliki. V volilnih okrajih ljubljanska okolica in Kranj - Skofjaloka niso postavili kandidatov, j $lromaStro t Galiciji. — Izkazi o iznosu dobodarine podajejo žalostno sliko gali-cijske bede, V celi Galiciji ima od sedem in pol milijona prebivalstva samo 65.000 oseb letnih dohodkov več kot 1200 kron. Med temi je 52.588 oseb, katerih dohodek znaša 1200 do 3600.kron, več kakor 3600 kron na leto ima samo 2412 oseb, in več kakor 12.000 kron letnih dohodkov ima 1405 oseb. V celi Galiciji, ki tvori četrtino prebivalstva cele Avstrije, je torej samo 1405 oseb, o katerih se lahko reče, da žive v blagostanju. Med temi srečneži se nahajajo veleposestniki, lastniki petrolejskih izvorov, veletržci in veliki kapitalisti, ki vladajo Galicijo na gospodarskem in političnem polju. Nasprotno pa ima Dunaj sam 8370 oseb, ki imajo letnega dohodka nad 12000 kron; Gradec ima takih bogatinov 620. Vojna ? Južni Afriki. — Angleški prestolonaslednik je doSel s svojo soprogo v Kapstadt ter je bil sijajno sprejet od — Angležev. Nizozemsko prebivalstvo se je vedlo uprav demonstrativno proti prestolonasledniku ter je zaprlo vsa okna in vrata svojih hiš, raz katerih tudi ni razobesilo zastav. Angleži doma ne morejo dobiti več prostovoljcev, ki bi hoteli v Afriko. - Tudi obljube, da dobe vojaki dobro p! , ne izdajo. Na Angleškem se nihče več hoče prijaviti za pot v južno Afriko, zato je angleška vlada ustanovila pod roko v Hamburgu urad, ki nabira brezposelne ljudi pod pretvezo, da jih bo neka športna družba rabila pri lovu na leve, v resnici pa jih nabira za Angleže v južni Afriki. — Nemško časopisje protestuje proti takemu »angleškemu delovanju" na nemških tleh. Iz Krugerjeve okolice se čuje trdna nada, da bode pot ruskega carja v Pariz pričetek intervencije za Bure in da bode potovanje ruskega zunanjega ministra grofa Lambsdorffa v Pariz, Berolin in na Dunaj v zvezi s to intervencijo. Položaj v Kapski napravlja Angležem resne , skrbi. V okraju Quenstown so Angleži izdali naredbo, vsled katere morajo v tem okraju biti zaprte vse prodajalnice, vse stvari, ki bi Burom in vstašem mogle koristiti, pa se morajo prepeljati v glavna taborišča Angležev. Prebivalci tega okraja smejo imeti na svojih domovih le toliko hrane, kolikor jo potrebujejo za teden dnij. Rudniki na Finsbergu pri Johannesburgu so dobili dovoljenje, da smejo pričeti zopet z obratom. Koncem julija je bilo v koncentracijskih taborih v Transvalu vsega skupaj 62.479 oseb, med temi 10.000 moških, nad 23.000 žen in nad 28.000 otrok v dobi od 1—12 let. Do konca julija je umrlo 1067 oseb, med njimi 860 otrok. Več glasov v veljavnih listih iz Kaps-tadta trdi, da se je položaj za Angleže izredno poslabšal. V Kapski koloniji vlada neka nepopisna razburjenost in vse se pripravlja na odpor proti Angležem. Potem je vpošte-vati to, da se bližajo v južni Afriki toplejšim letovnim časom, kat»rih se Angleži, kakor lani, silno boje, ker na južnoafriško vročino niso navajeni, Buri pa se vesele prav teh časov, ker jim dajejo ugodnejšo priliko, bojevati se vspešno proti svojim sovražnikom. Raznotero. — V soboto sta dospeli v Trst ruski vojni ladiji »Hrab^6 in »Abrek"; v kratkem pridejo še druge ladije prisostvovat, ko spuste v morje neko novo avstrijsko la-dijo. — Dne 31. pr. m. so otvorili na Dunaju hišno razstavo. Pred otvoritvijo se je vstrelil ravnatelj razstave. — V Carigradu je vstrelil nekdo na turškega finančnega ministra Zukdipaša, kateri pa je ostal nepoškodovan. _____ Narodno gospodarstvo. »Goriška ljudska posojilnica* je imela v mesecu avgustu t, 1. prometa K 132.428*85, kar je povsem povoljno, ker meseca avgusta ni prištevati v nikakem pogledu za prometne mesece pri denarnih zavodih. Vinska trgatev v Brdib. bo, letos, kakor nam poročajo, izredno ugodna. Pravijo, da že 20 let ni bilo take. Radi tega se priporočajo Brici že sedaj krčraarjem in vinskim trgovcem, da se pobrigajo ob času, ako hočejo biti postrežem z dobro briško kapljico. Posebno se opozarja vinske trgovce in krčmarje s Kranjskega, kateri hodijo leto za letom na Goriško po vino, na to, da vinska trta je v Brdih letos izredno bogato in dobro obrodila. Torej prizadetim, ki hočejo imeti kapljico dobrega belega Brica, pozor! Kos klerikalnega gospodarstva. •— »Slov. Narodu* pišejo iz Rečice v Sav o,jk.v dolini na Štajerskem. Naše uzorno konsumno društvo je dalo vse svoje knjige okrožnemu sodišču celjskemu v pregled. V četrtek, dne 29. t. m. prišel je namreč preiskovalni sodnik iz Celja z dvema orožnikoma ter z vozom pred štacuno našega konsumnega društva, dal pobrati in naložiti vse knjige v voz in jih odpeljal v Celje. Govori se, da so račune, katere je baje delal uradnik »Gospodarske zveze* iz Ljubljane, tako »imenitno prefri-gano" sestavili, da najde kazensko sodišče vzroka dovolj, uvesti kazensko razpravo. —• Reveži kmetje, ki so se dali od brezvestnih ljudij zapeljati k osnovanju nepotrebnega konsuma! Književnost »Sad greha*. — Drama v 4. dejanjih. Spisal Engelbert Gangl. — Pod tem naslovom je izšla v trojnatem snopiču »Slov. knjižice* izvirna drama plodovitega mladega pisatelja, Oceno prepuščamo veščakom. Rečemo le, da se cita prav zanimivo; igrala se bo letos v ljubljanskem gledališču. — Naročniki dobe lepo tiskano delo le za 45 kr.; v knjigarnah po 60 kr. — Prihodnjič izide tudi izvirna drama »Deseti brat" iz peresa Siroko-znanega pisatelja Govekarja. — Rojaki, podpirajte »Slov. knjižnico*! Trpljenje ženstva v srednjem veku. (Spis izven urednUtva.) (Daljo.) Živel je v biskupijah na Nemškem, kjer je inkvizicija proti copernicam divjala najhujše, ter bil spovednik nesrečnic, ki so prišle v roke teh inkvizitorjev. Spisal je knjižico imenovano; Gantio eriminalis. Ta knjižica se je izdala anonimno, torej ni imela potrjenja, odobrenja jezuitskega generala, kar so imeli drugi v prilog inkvizicije pisani spisi jezuitov vsi. Ta knjižica je zbudila veliko nejevolinost v jezuitskem redu in Speč je bil zaradi nje strogo pod nadzorstvom. Ta jezuit piše mej drugim: »Povej mi kratek zapopadek pravde zaradi «•• ,>ernije, kako se v našem času odpM^ io*hočem storiti. Najprej moraš v o&r vzeti, da je v nas katolikih praznovernost, nevoScljivost, obrekovanje, grdenje bližnjega, tihotapno ovajanje neverjetno globoko ukoreninjeno. Posvetna oblast kaj takega ne kaznuje in raz leče se ne graja in iz tega nastaja prvi sum coperništva, iz tega izhaja, da morajo vse božje kazni, katere je Bog v svojih svetih izrekih nepokornežem zagrozi), nastati po copernikih in copernicah; copernice so povzročile vse zlo, ki se človeku pripeti. Iz tega pride, da vsak neumnež ali zlobnež vpije, da naj oblastva iščejo copernice, copernice namreč, ki so jih ustvarili ti jesharji s svojimi hudobnimi jeziki. Na to da oblast svojim sodnikom nalog, da nastopijo proti tem sumljivim razupitim pregrešnim osebam. Ti sodniki začetkoma ne vedč, s kom naj začnejo, ker nemajo sumljajsv, dokazov. Na to pride drugi, tretji nalog. In če se posvetna oblast še ne gane, pridejo cerkveni inkvizitorji, komisarji. Njih neumnost in strast se zove potem bo-goljubna zavzetost za pravičnost in ta bogo-ljubna zavzetost se še bolj razkuri v upanju na grabljivo mezdo, posebno, če je dan inkvi-zitorju razgled po lepi svotici tolarjev in isti pobira še lahko druge davke od kmetov. Ako -dobi potem inkvizitor kako sumljivo govoričenje o kaki ubogi kmetici ali drugi ženski, je začetek podan; uboga ženska mora pred inkvizitorja. Ta kmetica je ali grdo ali pobožno živela. Prvo je jako važen sunujaj. Pobožnost nič minj, ker copernice se delajo rade pobožne. Zapove se, da se ta ženska zapre v ječo. V ječi da ženska druge sumljaje. Ista da spoznati po izjavih, da se sodbe ne boji, ali da se boji. Ako kaže boječnost, — in kdo bi se ne bal, ko ve, kaj je raztezavanje v mučilnicah teh inkvizitorjev, — potem je ta bojazen znamenje slabe vesti; ako se ne boji in se zanaša na njeno nedolžnost, potem je to tudi dokaz proti njej, ker zlodej dela copernice korajžne, Da pa ne manjka drugih sumljajev, ima inkvizitor svoje ljudi pripravljene, ki preiščejo vse življenje uboge kmetice. Ti ljudje so brezbožni, lahkomiseljni ubožci. Ti kaj izvohajo, kar hudobni ljudje kot hudobijo smatrajo ter copernijo. Ce ima revica kaj sovražnikov v sosedstvu, potem ti nastopijo in podajo nekaj sumljajev. Zaradi tega mora potem ženica na raztezalnico. Zagovornika ni treba. Gopernija je posebno hudodelstvo, ki posvetnemu sodišču ni podvrženo. Ce bi kdo hotel zagovarjati, ta pride sam na sum copernije. Tako vse boljše utihne. Nobeden se ne upa ziniti kaj v prilog nesrečnega bitja, ali kaj pisati. Da se pa infcvizitorjem ne more očitati, da so obtožence pustili brez obrambe, fzptfaibjejo obtoženca* —¦ obtoženko o sumljajih, <5e se to zvali more izpraševati. Če obtoženka, obtoženec suraljaje zanika, potem to nema pomena, sumrjaji ostanejo v prvotni moči in ubogo bablje mora zopet v luknjo. Ker se brani, je trdovratna, in če se dobro brani, je copernica; lfe copernice se vedd dobro braniti. Afco ostaja pri obrambi, je stvar vzeti, kakor se ne bi branila in obtdženka pride v mučilnico. Predno se vrže obtoženka na raztezal-nico, jo pregleda kronik-rabelj po vsem golem telesu. Zlodej jo je napravil nemara s kako coperniji' neobčutno za bolesti. Da zlo* deja ali njegove copemije ne more skriti, se obrije po vsem telesu, po vsem in opali. In inkvizitorji Škofov in prelatov so v tem oziru mojstri. Ko je revica opaljena, brez lasu, se jo vrže na raztezalnico, da na isti izpove .resnico", to je, da pripozna, da je čarovnica. Kar drugega pove, ni resnično, ne sme resnično biti. Začetkoma se z lahka muči, to je lahko proti onem trpinčenju, kar ima po tem slediti. Ako to stvorče kmalo prizna, da je čarovnica, potem se zapise v zapisnik, da je brez raztezanja udov priznala. O tem si inkvizitorji ne mučijo vesti, izročijo jo posvetni oblasti, da jo ista usmrti. To bi se bilo tudi storilo, ako ženska ničesar ne bi bila priznala. Ako se je enkrat začelo, je pravda kmalu pri kraju; obtoženka mora obstati, ona mor* omleti. — Naj obstane, ali ne, lecko jedno je! Ako obstane, potem je stvar jasna in se usmrti; preklic tu ne velja. Ako ne obstane, potem se jo muči na raztezalnici v drugo, tretje, Četrto. To se zove po tedajnem duhovniškem izraževanju: nadaljevanje, ne prva, druga tortura. V tem mučenju velja, kar se pobožnemu »nkvizitorju spoljubi. Kako dolgo se udje telesa raztegu-jejo, ščipljejo, po kljeSčah zgrabljajo, kolikokrat se to dogaja, kako ojstro, to vse je dano na voljo, na spoljubje krščanskega duhovnika - iokvizitorja. (Dajje pride.) Foulardovo svilo od65kr.dogld.365 meter na bluze in obleke; ravno tako Srne, bele in barvane »Hennebergave svile" od 65 kr. do fl. 14-65 meter. Vsakemu franko In carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto. — Pismena naročila naj se frnnkirnjo v Švico s 25 vin. G. Henneberg", tovarnar svile (55) (c. in kr. dvorni zalagate]}} v Curihu. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni bili). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Birski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Sode iz hrastovega lesa male od 56 litrov do 50 hektolitrov popolnoma v dobrem stanu ima na prodaj Peter Birsa, gostilničar v Gorici, Corte Caraveggia. r^arol praša)^, pekovski niojster in sladdičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanee, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Zahvala. O priliki nenadomestne izgube našega nepozabnega soproga in očeta Josipa Vogriča izrekamo tira potoni vsim blagim srcam za izkazana sočutja svojo naj-prisrčnejo zahvalo. Enako zahvaljujemo' spoštov. učno osobje c. kr. gimnazije in veterane za udeležbo pri pogrebu ter splob vse one, kateri so bodisi s polaganjem vencev ali ^ z udeležbo pri pogrebu skazali ranjkemu zadnjo čast. Žalujoča rodbina. Trpv.-obrfRa registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GORICI, Scmeniška al. št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 41/, % in vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 (Kletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure; od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka ,OHva« društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem ttradeu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: »Oliva" - Kraljevi Gradec. Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vetturini štev. II. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. Dobre ure In po eenf! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter izvoz zlatnine Most (ČeSko). Dobra nra Rem. iz niklja fl. 3-75; „„_ srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna ^*SV< verižica fl« 120; budilnik iz niklja ^ ^ fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate j in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilastrovan cenik zastonj! Veliki prazni sodovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7,. 20/30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp, L. Sternil, na Franc-Josipovi cesti št. 9. GristoMetti t Gorici Prave in edine želodfine kapljice z znamka sv. Antona Padovanskega. Zdravilna ni «5 teh kapljic je '.apre-kosljiva — Te kapljice vredifo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno Žlicico popije. Okrspd pp- (Vratvena raamka). fvarjg„; ^/^00 store\ da zgine v kratkem easu omotica in živcfna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse traje sivstro - ogerske monarhije v sodih od r>6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana zaiarna. Poafraiaa poitana. Pozor! Dvokolesa Helioal-Premier prva znamka svetovne angleške tovarne z zaviro zadej in s prostim tekom spredaj, kakor tudi dvokolesa Regent-Special in Gourir pa jako zmernih cenah imata v zalogi podpisana, k se priporočata sorojakom. Z vsem spoštovanjem launig S lekleva, Eorica, ulica luniGipio 1. iliiiiiiliiil Karol Kavšek-a nasl. Schneider