164. številka. V Ljubljani, v Mrtek. 18. julija 1101. XI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avitro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se'plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. jttesečna priloga: 9fSlovenski Cehnik", Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10. h. Upravni&tva telefon št 85. Zopet prvi. I z P a r i z a . 15. julija. Tekmovanje med državami in' med narodi je dandanes velikansko. Vsnk narod si hoče zagotoviti gospo-darsko in omstveno blagostanje in >i pridobiti sredstev, da si to blagostanje ohrani tudi za bodočnost. Sreča na tem svetu, bogastvo, izobrazba in moc — to so gonilni faktorji dandanašnjega človeštva. To tekmovanje je rodilo čudovite sadove, ki so na korist vsemu Človeštvu. Nova razkritja, novi izumi, nove pridobitve so posledica tega tekmovanja in vse skupaj pospešuje občni napredek. Svet se ni videl kaj takega. Francoz] korakajo <>d nekdaj na čelu civilizacije. Angleži so sicer prekosili Francoze v mnogili ozirib kot drzavotvorei, kot trgovei in industrialei. — a prvenstvo je ostalo vendar Francozom. Prvi kulturni faktor so in ostanejo morda še dolgo. Če pogledamo samo za nekaj let nazaj, vidimo, kaj so Francozi podarili človeštvu: Pasteurjev serum, ki je pravi blagoslov za človeštvo, avtomobil, ki bo v nekaj letih preobrazi] velik del prometnik sredstev, podmorski čoln, ki je znamenitega pomena za vojn« prihodnjosti in novi element radiuni. ki nam je odpri nove npoglede v bajni svet vesoljstva. Kateri narod >e more s čim enakim ponašati Zdaj so Francozi podali svetu nov izum. Na dan francoske narodne slavnosti, v nedeljo 14. julija, ko praznuje ves francoski narod zavzetje bastile in s tem obletnico svojega OSVObojenja, na ta veliki praznik svobode je francoski narod pokazal sveta svoj novi napredek, ki pomeni uapredek za vse človeštvo. Na dan 14. julija je običajno zunaj Pariza v Longcbampsu velika vojaška parada. Navzoči ><» vedno presađeni republike, vsi visoki ravni funkcionarji, civilni in vojaški, senatorji in poslanci iu nebroj 1 ,j 11 c I - >lv;i. Tuili letos j<* bila t;o s*- lesketali meei in bajoneti. Pestra podoba s«' j«* razgrinjala pred gledalci. ;i zanimalo jih ie le malo. Vsi pogledi so bili' obrnjeni proti I nebu. j Zdaj je zadene] glas t nun ho. Da-no je lulo znamenje za defiliranje vojaštva pred prezidentom republike. Zažvenketalo je orožje, oddelki so se formirali in tedaj je iz stotisoč grl zadonel klic*: le dirigeable, ie dirige-able. Oez oblake je priveslal velik, rumen zrakoplov. Strme .i« videl svet, da ta halon ni več odvisen ne od oblakov, ne od vetra.da vesla kamor hoče, svet je, videima je izumljen balon, ki se da svobodne ra\nats, svobodno dirigirati. Kar je toliko bistrik glav toliko let iskalo, to je dognano sedaj; problem je vsaj v bistvu rešen. Balon je priveslal do Long-cbampsa, tu se je spustil nizdol in so ustavil poleg *>. ini'anterijske divizije. Zasvirale so godbe, zaplapolale so zastave, žarelo se je defiliranje iu z vojaštvom vred, točno s (>. Lnfanterij-sko devizijo je plul balon, imenovan »Patrie«. Izvedel je točno vse evolucije in plul poleg vojaštva ol> vseh ovinkih. Ko je bilo defiliranje končano, se je halon zopet dvignil in se ustavil pred tribuno prezidenta Fallieresa, pozdravil s trobojnico {»rezidenta francoske države, potem pa >e ukrenil in zopet švignil čez oblake — domov. Čudovit je bil ta prizor. Kdo hi ga mogel pozabiti! Patrie« je prvi vojni halon ua svetu, prvi halon, ki se da dirigirati. Ustvari] ga je inženir Julliot, stroške pa je plačal milijonar LeUnudv. izum seveda se ni popoln. Sedaj preleti ta halon le nekaj nad 40 klm na uro in trajalo bo se dosti dolgo, prodno bo popolnoma ustrezaj svojemu namenu. A kaj je to! Prvi brzo-vlaki so vozili tako počasno, kakor kak kamniški vlak — a k«-iko drve dandanes. Francozi so bili prvi, ki so iz-i i i : i i 1 i zrakoplov. Se 125 lel ni tega, kar je bil narejen prvi poskns. Od ti-stega časa takorCkoe neprenehoma delali na to, da rešijo problem zrakoplovstva. Y vojni 1. 1 M7< L 1871. jim .j«* va' zrakoplov dobro služil. \ zrakoplova j" iz obleganega Pariza dvignil (inmhottu iu odplul na jug. da jo poklical \ življenje narodno obrambo in ustvaril temelje tretji republiki. En sedaj imajo Francozi prvi zrakoplov; ki se da di- rigirati. Zopet so prvi med vsemi narodi. »Patrie« je baloni ki bo služil vojaškim namenom in obrambi domovine ho pač še nekaj časa \ prvi vrsti posvečeno vse zrakoplovstvo. Kako hi halon, ki se da dirigirati, tip) i val na vse vojevanje, tega ne homo preiskovali. Velik ho ta upliv vse-kako iu lahko tudi usodepoln. Francozi so s tem izumom nadkrilili vse države. Brez dvoma bo pa ta halon tudi velikega pomena za vse človeštvo, zakaj s tem, tla je rešeno bistvo problema, je zagotovljene, da bo če ne še zdaj, pa vsaj v doslednem čnsii mogoče,postaviti balon v službo uličnega prometa. Jezikovno vprašanje v parlamentu. D u u a j , 17. julija, ^linistrski predsednik baron Beck je napram predsedniku jugoslovanskega kluba, tir. 1 v če v i 6 u , izjavil, da priznava vlada v sem slovanski m strankam vse tiste ugodnosti glede parlamentarnega jezikovnega vprašanj ajd jih je priznala Cehom. Z ozi-rom mi to bodo jugoslovanski poslanci v jesenskem zasedanju zahtevali, da se bodo njihovi govori, predlogi in interpelacije sprejemali v dr-/,; vnozborsko korespondenco in V dodatek k stenografskemu zapisniku. Dunaj, 17. julija. Na seji deri torice nemških strank se je danes sklenilo v zbornici staviti tale predlog; »Zbornica skleni, naj so v- 51. poslovnika vstavi stavek: »Poslovni jezik poslanske zborni-• e j <" n «• m š k i.« V parlamentarnih krogib se sodi, da predlog no ho prodrl, ker zanj no bodo glasovali niti kršeanski soeialci. Seja klubskih načelnikov. 1> u n a j , 17. julija. Na soji klubskih načelnikov, ki so jo je vde-ležil tudi ministrski predsednik halon l.ee k . jo nasvetoval posl. (' li i- r i . naj se njegov predlog glede :» o m n OŽl 1 v e p o d p r e d s e d n i-< k i h mest postavi na dnevni red. Iver se je posl. K v a m a v izrekel za 1a predlog samo pod pogojeni, da u ide na dnevni red 1 udi njegov predlog glede protokoliranja ne-nemških govorov, se je rešitev tega \ prasanja odložila na poznejši čas. Da se reši proračunski provizorij, ho imela zbornica seje v četrtek, petek, soboto in najbrže še v ponedeljek. Kakor poročajo »Narodni Listy«, se zasedanje ne ho odgodilo, marveč se bodo poslancem izplačevale diete med 10 tedenskimi počitnicami. Proračunski odsek in proračunski provizorij. Dunaj, 17. julija. Proračunski odsek je danes razpravljal o na-kovanjn stokronskih cekinov in pet-kronskih tolarjev. Za poročevalca o predlogu glede spremembe zakona o melioraeijskein zakladu je bil določen posl. U d r ž a 1. Y poročilu proračunskega odseka se nasvetuje, naj zbornica odobri proračunski provizorij in sprejme več predloženih resolucij. Imunitetni odsek. Dunaj, 17. julija. Imunitetni odsek je sklenil izročiti sodišču poslanca Bartna ter nato razpravlja] o predlogu poslanca P e r n e r s t o r -fera, naj se vlada pozove, da predloži zbornici zakonski načrt, ki naj določa, da se ima kazensko postopanje proti poslancem takoj ustavi-t i, čini jih zbornica ne izroči sodišču. O tem predlogi] ho odsek še razpravlja] na prihodnji seji in ho k tej povabil tudi vladnega zastopnika. Češki klub pred razpadom. Dunaj, 17. julija. V češkem klubu je nastal oster konflikt radi stališča, ki ga mi j zavzamejo češki poslanci napram vladi pri proračunski debati. Mladočebi in klerikalci so zato. da naj klub glasuje za proračunski provizorij, doeiin so agrare i in radikale! odločno proti temni Opozicija v češkem klubu šteje -tO članov. Stališče trgovinskega ministra dr. F o r t a jo zelo o m a j a n o in organ posl. Kiof aca »Ceske slovo« piše. da je njegova demisija samo še v p i" a š a n j e n a j k r a j š e g a e a-s a. Kakor se čuje iz drugega vira, sla.oba češka ministra dr. P a e a k in dr. Fort že dala na razpolago svoje portfelje. Češki agrarci haje zahtevajo, da se njihovi stranki prepusti portfelj češkega ministra-roja-kn. Ce se ne posreči v zadnjem momentu poravnati med reškimi strankami nastali konflikt, bodo agrarci izstopili iz skupnega kluba, kar ho imelo za posledico, da ho kluh razpadel. Kriza na Hrvaškem. Budi m p e št a, 17. julija. Zatrjuje se, da je dala vlada hanu Ra-k o d e z a v j u popolno pooblastilo, d a 1 a h k o takoj razpusti h r-vaški s a h o r. Han ima haje že v žepu kraljev reskript, da se sabor razpusti in nove volitve se imajo razpisati že v najkrajšimi času tako, da ho v jesenskem zasedanju zastopala Hrvaško v Pešti delegacija, ki ho jo izvolil že novi hrvaški sabor. »Magvarorszag« pa javlja, da o razpustitvi hrvaškega sabora sedaj ne more hiti govora, ker han neče prebivalstvo izpostaviti razburjenju novih volitev. Budimpešta, 17. julija. ;>T'j Hirek« javlja, da ho poslanec K a r d h o r d o ustanovil družbo, ki ho pozvala vse poštanske gostilničarje, hotelirje iu hišne posestnike, naj ne dado hrvaškim delegatom, kadar pridejo zopet v Pošto, ne stanovanja, ne hrane ter jim s tem onemogočijo nadaljno bivanje v Pešti. Pogajanja s Srbijo. B e 1 g" r a d , 17. julija. Trgovinska pogajanja med Srbijo in Avstro-ogrsko so žo toliko napredovala, da se je nadejati, da se končno vendarle sklene oba dela zadovoljiva pogodba. Kakor se euje. stoji avstro - ogrska vlada na stališču, da ne pripusti uvoza živili svinj iz Srbije, pač pa dovoljuje import svinjskega mesa do 30 milijonov kil na leto; uvoz goveje živine se dovoljuje do gotove meje; transport preko Avstro - ogrske je dovoljen. Takisto se Srbiji prizna znižana carina za perutnino, juj-cn, slive in pekmez. Dogodki na Ruskem. Pet r ograd, 17. julija. V Kliznhetgradu so nameravali neki železniški uslužbenci atentat na vlak, v katerem se je vozil železniški minister. Xa železniški tir so položili jeklene droge, da hi moral vlak skočiti iz tira. K sreči so uradniki pravočasno opazili droge na tiru in jih odstranili. 1* e t r o g r a d . 17. julija. S carskim ukazom je podaljšano v Pe-trogradu obsedno stanje za nadaljnji] šest mesecev. LISTEK. Slovenke v Pragi. (I. sestanek slovanskega naprednega ženstva.) Poroča Minka Govekarjeva. (Konec.) (lovorih* so še druge Čehinje ter pozdravljale Rusinje v ruskem, Poljakinje v poljskem, Srbkinje, Hrvatice in Bolgarke v srbskem jeziku. Slovenke je pozdravila slovenski naša ljuba znanka, ga. Gabrijela Preissova. zatrjujoča nam, da smo Slovenci vedno uživali simpatije bratov Cehov; in dasi smo Ie mala veja na drevesu Slovanstvn, nas vendar čaka lepa bodočnost, saj usoda velikih narodov je, da propadajo, mali. delavni narodi pa stopajo i »a prej. Imenom Slovenk sta govorili na zborovanju ga. Karla Ponikva rjeva iz Trsta ter blagajnicarka /.Splošnega slovenskega ženskega društva«, gdč. Ant. K a «1 i v č e v a iz Ljubljane. Ga. Ponikvarjeva je izrekla svoje občudovanje mul lako razširjenim delokrogom čeških žen, kjytcrili zares veliki uspehi bodo tudi nam prijazen kažipot ter vzpodbuda za vztrajne delovanje. Izrekla je nado, naj bi se sešle še kdaj, da se spoznamo še bolj ter se tako laže združimo v skupnem, nesebičnem delu za Slovanstvo. Mnogo nas je slovanskih žen in mnogo la! ko storimo, ee bonu* imele pridne roke, železno voljo in toplo srce. (rde. K a d i v e e V a i ta je izrekla vrlim Cehinjara se enkrat zahvalo za njih požrtvovalno ljubeznivost ter zagotavljala, da homo tuđi doma svoje rojakinje z navdušenjem seznanjale z deli severnih svoiih sester ter bomo izkusnh posnemati jih. kolikor je to v naših skromnih močeh mogoče. Predvsem pa želimo, da hi se to, kar se je te fini med nami govorilo in sklepajo prav kmalu iz-premenilo v dejstvo. Govorile so Se Rusinje, Poljakinje, Hrvatice, ameriške in moravske Čehinje, vse enako navdušeno in z gorko ljubeznijo do svojega naroda m do skupne majke Stave. Zlasti pa me je ganila častitljiva sivolasa dama Rusinja E. de \\ i t t e . sorodni-ea bivšega m i nisi ;i. . sa polna mladostnega ognja Obljubila mi je, da pride še letos / Ljubljano, kjer- utrdimo svoje znanje. - Feministka, kakršnih hi želela vsakemu slovan skemu narodu prav mnogo, je tudi Moravanka K. Mac bova: mlada, temperamentna gospodična, ki jej je srce uprav prekipevalo od žarke ljubezni (k) svojega zatiranega naroda, prekipevalp od ';<"jega sovraštva do tujca, ki izknša z nasiljem in grozodejstvi izpodriniti na Moravskom češki Živel,;. Končalo :e je zborovanje parla- mentarno in v redu. kakor se je začelo. Zopet ie zadonela na galeriji jeseni češkega ženskega pevskega društva, ki je intoniralo prelepo vse-slovansko Kje dom je moj b in 500 grl je z razmahom in vročo ljubeznijo v srcih \ sesterski slogi v vseh slovanskih narečjih zapelo Kje dom je moj ?« Ogledale smo si še »Ž mi s k v v r o h n y spole k :, ki sta ga ustanovili češki slavni pesnici iu prvoboriteljiei Eliška rTrasnohorska in Karolina Svetla v 70. letih in ki je do danes v/gojil že če/. 20.000 deklic V o skein in obrtnem smislu. Vvrohnv spolek« ima veliko hišo; na pročelju so tri ženske sohe, ki ki predstavljajo Izobrazbo, Domov ino in Delo. Društvo izobražuje dekleta teoretično in praktično v vseh ženskih ročnih delih, zlasti v šivanju perila in Obleke. Naslednjega dne so nas peljale češke dame v n a r o d opisu i m u-zej, kjer so nam razlagale v hrvatskem in češkem jeziku historično in folkloristično zanimive objekte. Specijalno našemu društvu je dalo odpreti ravnateljstvo tudi takrat slučajno zntvorjeni K iidol n n m , kjer smo si ogledale bogato zbirko slikarskih iti kiparskih umo-t vorov . . . Tako so hili vsi dnevi našega bivanja v zlati Pragi posvečeni pouku in razširjanju našega duševnega obzorja, in le malo ur nam je pre- ostajalo za zabavo. Seveda smo si ogledale opetovano telovadno tek movanje ter prelestne narodne plese, pri katerih so nam zlasti ugajale graciozne plesalke v prelepih narod nih nošah, in junaški nastop vzornih čeških telovadk, ki so se umaknile šele grozni vihri iu plohi med gromom in treskom . . . Nadaljnjih naših doživljajev no bom popisovala, dasi hi mogla podati še nebroj ganljivih dokazov neverjetne gostoljubnosti iu ljubeznivosti Cehov in Ce-hirij povsod, na potu, v tramvaju, po gostilnah in kavarnah ... Vrnile smo so v Ljubljano zadnje, ko že ni bilo v Pragi skoraj nobenega Sokola, a Čehinje so nas hotele še zadržati. Vrnile smo se zopet v 111. razredu ter se ustavile spotoma še Budjejovicah, lanen in oh Vrb-skem jezeru. Y lil. razredu! Kako malo elegantno in reprezentativno, kaj ni1! -Toda naj Vam povem epizodo! Ko se je imel v Ljubljani odkriti Prešernov spomenik, sta šla na pol k nam tudi dva češka literata-prvaka. Gospod je bil največji češki pisatelj in član gospodske /hornice, dama pn znamenita češka pisateljica. Kot delegata znanstvene akademije in društva eeških pisateljev sta imela plačan 1. razred na železnici. Toda dama je vstopila v — III. razred ter sedla mirno na trdo klop. Bilo je precej mračno v kupe ju; zato zagleda šele čez nekaj časa v nasprotnem kotu kupeja gospoda z dolgimi pohešenimi brki. »Vrehlickv! Yi. tak mož. se vozi v III. razredu.' Ali Vas ni snnn!« je ostrmela dama. ►Preissovat! Yi, taka dama. se veži v III. razredu.' Ali Vas ni nič sram?« je reagiral Vrehlickv. Vozim se v 111. razredu, da bom mogla dati ostanek voznine 1. razreda Prešernovi hčeri«, je dejala Preissova. »Glejte, jaz pa iz istega vzroka! Dobro jo, voziva se torej skupaj v 111. razredu.« je dejal Vrehlickv. Po tem vzgledu smo so ravnale tudi me, zbrale svoto v naroden namen praških vrlih sloven. akademikov ter s«' vozile vesele in Srečne v svojo domovino v III. razredu... Pravila edinega slovenskega naprednega ženskega društva <£>j l!. in 3.d) določajo, da je namen > Splošnega sloven. ženskega društva« »skrbeti, da se povzdigne izobrazba rednih njegovih članov« in da se ta izobrazba doseza tudi >s p r i rej a -n j e m s k u p nih izlet o v«. Prvi tak skupni izlet je priredilo naše dru-štvo v Prago. Obnesel se je v vsakem oziru izborno. \aŠa naloga pa je poslej, da priredimo še več takih izletov iu ne dvomim, da se posrečijo istotako v splošno največje zadovoljstvo in korist. Odesa, 17. julija. V mestu so zopet na dnevnem redu poulični izgredi, ki so večinoma naperjeni proti Židom. Te dni je bilo na ulici ranjenih 30 oseb. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18 julija. — Malorasi in poslanec Ivan Hribar. Na shodu starorusinske stranke, ki je bil v ponedeljek v Livovu, se je izrekla poleg dr. Kramaru, Klofaču in Prašku tudi županu Hribarju iskrena zahvala maloru-skih zaupnikov za odločno obrambo pravic ruskega jezika v avstrijskem parlamentu. Tako poročajo Češki in ruski listi. — Deželni šolski svet ie imel včeraj sejo. Deželni predseduik gosp. Teodor Schwarz je po vsej pravici slutil, da se bo v tej seji govorilo o njegovem poročilu na ministrstvo glede Profta, in ker smatra previdnost za najboljši del hrabrosti, jo je — popihal iz Ljubljane in je namesto njega predsedoval seji dvorni svetnik grof Chorinskv. — Zemljiškim knjigam grozi velika nevarnost, tako trdijo Nemci, če se uvedejo samoslovenski ulični napisi. Deželni odbor je pred mnogo leti tudi res iel v to plitvo zanjko in med svojimi šepavimi razlogi navedel tudi tega. Navaden človek bi sodil drugače in rekel, da bo enoje-zicnost le koristna enotnosti zemljiške knjige. A nekdanji — hvala bogu že nekdanji — deželni odbornik dr. Papež je bil in famozni dr. Eger je še danes drugega mnenja. Boji se, da nastane usodna zmešnjava, če se mesto nemškega imena postavi slovensko ime. Vsak vodja zemljiške knjige ga bo lahko poučil, da je ta bojazen prazna. Bila je v zadnjem desetletju preteklega stoletja znana vse-nemška strast, da so prekrstili v vsakem mestu par ulic na vsenemške veljake. Bismarckovih trgov in cest je kar deževalo. Bog jim blagoslovi, mi zato ne bomo umrli. A kje je ostal ob teh premembah ozir na zemljiško knjigo? Človek se mora smejati, ko vidi, kako ljubljanski nemški pre-ganjanci in trpini iščejo razlogov za izgubljeno svojo igro. Zabeležiti imamo končno tudi glas o neki kompromisni struji v Ljubljani, ki hoče iti Nemcem na pol pota nasproti: ako nam dr. Eger & Comp. poskrbe po vseh spodnještajerskih mestih in trgih dvojezične napise in tiste jezikovne pravice Slovencem, ki jih uživajo Nemci v Ljubljani, če se na mestnih hišah mariborskih in celjskih in ptujskih poleg nemških napišejo tudi slovenska označila, bo začela ta kompromisna struja akcijo, da se ohrani tudi v Ljubljani status quo. Dr. Eger in drugovi imajo tedaj lepo nalogo, da pomagajo tej struji do veljave, in sicer s tem, da ji pri svojih bratih v Bismarcku poskrbe imenovano kompenzacijo na Slovenskem Štajerskem. — V nemilosti. Uboga „Glas-bena Matica". Toliko se je trudila, da bi ostala nad strankami, tako skrbno je pazila, da se klerikalcem ne zameri, toliko cerkvenih glasbenih umotvorov je spravila v javnost, da so se jih ljudje že naveličali — a vendar je zdaj padla pri klerikalcih v nemilost. nSlovenec" je snoči „Glas-beno Matico" grdo nahrulil, češ, da je postala liberalna in napoveduje ji boj na življenje in smrt. Vse to zaradi tega, ker na zadnjem občnem zboru neki gospod Slavko Ravnikar ni bil več izvoljen v odbor. „Slov." pravi, da je liberalna stranka (!) s tem storila atentat na „Glasbeno Matico" in da se je s tem postavila „Grlasbena Matica" na liberalno stališče. Kdo bi bil mislil, da je gospod Slavko Ravnikar bil v odboru tako važna oseba, da ga je vsa klerikalna stranka smatrala kot jamstvo, da je in ostane „Glasbena Matica" nad strankami, da je od osebe gospoda Slavka Ravnikarja odvisen značaj „Glasbene Matice". Pa ne da bi imeli pri „Slovencu" T,Verfolgungswahn" ? Ker imajo pri rokah dr. Robido, si lahko pomagajo. Za 48 ur v mrzle rjuhe pa bo bolje. Ne vemo sicer, iz kakih nagibov niso člani ^Glasbene Matice" več izvolili g. Slavka Rav- mharja v odbor, to pa v pomirjanje živcev lahko povemo po avtentičnih informacijah, da je narodno-napredni stranki čisto vseeno, če sedi v odboru BGlasbene Matice" g Slavko Ravnih ar ali Če ne sedi. Z a stran napredne stranke volijo lahko g Slavka Ravniharja desetkrat v „Glasb. Matico". Kar se pa tiče podpore, ki jo dobiva rGlasb. Matica" od klerikalcev, naj pa nSlov.u kar molči, ker je nikdar nič bilo ni. „ Glasbena Matica" bi bila že davno propadla, če bi bila odvisna od klerikalne podpore. — Peticijo za slovensko vseučilišče in sploh slovenske iole je vložilo tudi županstvo občine Velika Dolina na Jesenicah (Dolenjsko). — „Der slovenische Einbruch ins Rosenial". Nameravana slovenska šola v Rcžu koroške in druge Nemce silno peče. To se vidi iz strupene pisave nemških listov ob priliki zadnje elavnosti, ki se je radi slovenske šo e priredila pri sv. Jakobu v Rožni dolini. Naši Germani so kar iz sebe in graška tetka „T&gespošta" le besni same togote nad usiljivimi Slovenci, ki „seit ErofFnung des Ka-rawankentunnels" Rožno dolino preplavljajo, rum die Slov en en des Ro- sentales zu fanatisehen Werkzeugen des slov. Chauvinismus heranzubil-denu. Revčki! Vas bodemo praš&h, kam nam je hoditi! Mi vstajamo, a vas je strah! Pravite: „Anlasslich der Einweihuug eines „Nonnenklo-s ter s" in St. Jakob brachten 2 Son-derziige viele Hunderte Slovenen in nationalen Traohten und Abzeiohen! — Ne radi „kloštra", pač pa zavoljo šole smo prišli. Zakaj pa svojim ^todelnom" ne govorite resnice, he *?! Nismo rEindringlingeu, mi smo sorodniki vaših slovenskih deželanov in jih bodemo posečali, kadar nam bode drago. Va&ih pretenj se ne bojimo! Se bo dete že navadili na „skanda-loses Treiben dieser frechen Eindringlinge"! Ne igrajte se z ognjem! Ne izzivajte! Mi smo tudi avstrijski državljani ter se hočemo prosto gibati na svojih tleh ! — Kakšno dolžnost ima vsak za čast boi jo goreč duhovnik? Odgovor na to vprašanje daje katekizem in zadnji „D o m o 1 j u b". Kakšen odgovor daje katekizem, je znano, ni pa znano, kakšnega daje „Domoljub". Ta katoliški list izvaja tako-le: Ker je dekan trnovski pri II. Bistrici dr. Kržišnik udaril kmeta BevČiča tako po glavi, da je bil obsojen pred sodiščem na 80 K kazni, je storil le svojo dolžnost, kakršno bi moral vsak za čast božjj goreč duhovnik imeti. Dekan je bil Še ponGsen na to, da je „kresnil" Bevčica in se baharil, da je nekoč pri spovednici istotako po glavi butnil neko kmetico, ki si pa seveda ni poiskala sodne pomoči. — Povemo danes tukaj, da bomo naši prečastiti duhovščini že pregnali iz glave misel, da sme ali da ima celo dolžnost dejanski udrihati po ljudeh. Ta bi bila lepa, da bi kak fanatičen far, kadar bi ga ravno prijelo, pretepal svoje farane, pri tom si pa še domišljeval, da vrši bogoslužno delo. če boste s pestmi branili božjo čast, bo korenito slabo zanjo, vaša čast bo pa obtežena pred sodiščem z večjimi ali manjšimi globami. — Duhoven — oštir. Izpod Pohorja se nam piše: Župnik v Šmartnu pri Slovenjem gradcu vedel si je pridobiti koncesijo za gostilniško obrt ter to zdaj izvaja v — žup-nišču. Ni dovolj, da opravljajo naši duhovni gospodje že razne posle, recimo: občinsko tajništvo, vodstvo poštno-oddajnih postaj, direktorstvo raznih konzumov, ne, biti hočejo tudi še — oštirji. Potem pa naj Še kdo reče, da niso vsestransko „delavni" ! — Promocija brata in sestro. V soboto bosta na graškem vseučilišču promovirana za doktorja modro-slovja I. V učni k, in njegova sestra Mihaela Vučnik, učiteljica na ženskem liceju v Lincu. Kakor že ime kaže. sta promovirane a slovenskega pokolenja — Iz poštne službo. Višji poštni kontrolor v Mariboru, Josip Dolžan, je premeščen v enaki lastnosti k poštnemu ravnateljstvu v Gradcu. — Imenovanje* Poštni oficijal g. Vekoslav Gregorič v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem za poštni urad Pulj 1. — Ameriška sodba o naših klerikalcih. G. Pran S a k s e r , lastnik newyorškega lista »Glas Naroda« je bil pretekle tedne v svoji stari slovenski domovini v Evropi. Z bistrim očesom je opazoval življenje pri nas in popisal ta svoja opazovanja v svojem listu. Zanimivo je, kako sodi o naših klerikalcih. Piše namreč sledeč*': V Ljubljani je sedaj politična strast tako daleč dospela, da se ljudem drugega mišljenja javno odreka zaslužek in vsakdanji kruh. Trgovcem, ki so volili Hribarja, je »Slovenec« kar javno hotel od jemati kupce (slučaj urar Čuden!). To je u m a z a n o s t, s k r a j n a u m a -z a n o s t! Gospoda pri »Slovencu« ne ljubijo svojega bližnjega, pač bi ga pn radi utopili v čaši vode. V Ameriki smo vajeni volilne borbe, toda po volitvah je vse pozabljeno, tudi osobnosti. Koliko je ljudi, ki le s hinavščino, obrekovanjem, špijon-stvom in ovaduštvom služijo vsakdanji kruhek v klerikalni stranki, katero je zaslepila politična strast. Oni isti »Slovenec« je vedno pisal o ljubljanskih mestnih delavcih. kateri služijo po 1 £fld. 20 kr. do 3 K, a slučaj je hotel, da sem iste dni govo-ril z orgnnistom neke fare, kateri dobiva na leto 100 goldinarjev plače in je oženjen. Mora orgljnti v cerkvi, vežbati pevce in pevke in še zvoniti ob &, uri zjutraj, opoldne in zvečer, pa tudi v cerkvi mora pospravljati. Teh tako blizo stoječih ljudi oni hrumni list ne vidi. Glede načina izboljšanja socialnega vprašanja po naših klerikalnih poslancih pa piše tako: Novoizvoljeni hotrat Šuklje na tskali pri Novem mestn že študira postavni predlog v zabranjenje ali omejenje izseljevanja v Ameriko. Ne vem, koliko bode s tem dosegel. Živimo v časih prosteg-a g-ibnnja; 24 let star in vojašt-int* oproščen človek pač ne bode delal in glad trpel, ako vidi. da si drnprje lahko pomaga. Knako bode zadolženi posestnik raje zadnjo kravo prodal in se podal v Ameriko, da reši rojstni dom. poplača dolgove in še kaj popravi, nego da bi Šel s palico in enlico od prodanega nm posestva služit za hlapca. In če Suklje še tako postavo zgruntn in če jo njegovi somišljeniki sprejmejo, slovenski delavec in zadolženi posestnik pa si bode že znal pomagati in iskati pomoči v svobodni Ameriki. kjer strankarstvo še ni in ne bode oslepilo plemenita človeška čuvstva svobodo-mislečih Američanov, kjer se dobi za resno delo tudi plačilo, ne pa milodar, kjer je vsak človek prosi v mišljenju in političnem delovanju in mu zaradi tega. da je pristaš druge stranke, nihče ne sega po kruhu, ker je to ne le prepovedano, ampak tudi postavno kažnjivo. — Narodna založba v Ljub-l|ani. Pod tem poglavjem piše „E dino st": Ivan Cankar: rAleš iz Razora". Ko smo čitali po našem Časopisju, da se je v Ljubljani na zadružni podlagi osnovala rNarodna založbaa, katere namen je, izdajati po ceni leposlovne, znanstvene in strokovne knjige za ljudstvo, smo se tega iz srca razveselili. Slep bi moral biti, kdor bi ne izprevidel velikega pomena, ki ga ima to novo literarno podjetje za duševni razvoj naših širših mas, in ne bi bil pošten Slovenec, kdor bi ne želel „Narodni založbi" vsega dobrega. Kulturno nalogo v kolikor je odkazana književnosti, resnično in popolnoma izpolnjevati more samo faktor s takim programom in s takim karakterjem, kakor se nam predstavlja „Narodna založba". Takega faktorja nam je bilo že nujno treba, in da se je Narodna založba v pričujoči obliki sploh osnovala, je že njena prva velika zasluga. Pozdravljamo jo z vso odkritosrčno simpatijo in ko smo prepričani, da bo Narodna založba dajala slovenskemu narodu le dobre in koristne duševne hrane, je naša želja, da bi mu dajala te hrane tudi veliko, ker to je poglavitno ; in tako upamo, da bo iz naročja Narodne založbe urno prihajala knjiga za knjigo. — Prva knjiga, ki jo je izdala Narodna založba, je povest Ivana Cankarja „Aleš iz Razora". To je pravzaprav že nekaj samo ob sebi umljivega, da debutira Narodna založba s Cankarjem ; dolžna je to i sebi i Cankarju — saj stoji slovenska književnost danes v znamenju Cankarjevem. Ali stvar tukaj je globokejša nego samo ^častnega" pomena. Stvar pomeni za Cankarja naravnost umetniški preobrat — „Aleš iz Razora" dokazuje to. V kondiciji Narodne založbe je dirigiran Cankar pisati „za narod" in ne kakor je pisal doslej — samo „za umetnost" (1'art pour 1'art), in glejte, zdi se, kakor da im a Cankar biti, pišoč za narod, večji umetnik, nego je bil doslej, ko je pisal za umetnost. — „Aleš iz Razora" dokazuje to. In Narodna založba ima zaslugo, da je prva približala Cankarja narodu — „Aleš iz Razora" dokazuje to. In ako ostane Cankar „angažiran" Še nadalje pri Narodni založbi, je opravičeno upanje, da bo Narodna založba tista moč, ki vrne Cankarja svojemu narodu. Saj je človek doslej pri Cankarju najbolj to obžaloval, da si stojita on in narod tako tuja nasproti, da je evidentna nevarnost, da narod enega svojih najboljših pisateljev niti poznal ne bo. „AleŠ iz Razora" je prva vez med Cankarjem in slovenskim narodom. In zaradi tega je toli zanimivejša knjiga. — Vsebine ne bomo podajali, s tem bi vzeli knjigi takoj precej mikavosti. Poudarjamo samo, da je povest tako zanimiva, da človek skoro ne more odložiti knjige, predno je ni prečital do konca. Ča-robno-mikaven je zlasti kolorit povesti, in človeku je, kot da bi čital kako Gogoljevo pripovedko. In kar je glavno na tem Cankarjevem proizvodu: razumljiv je! Lahka meglica plava pač še tudi nad tem njegovim delom, vendar je mogoče tukaj tudi preprostemu očesu, da vidi, preprostemu duhu, da spozna Estetik bi imel na tej povesti mnogo hvahti, umetnik se bo radoval njene tehniške popolnosti, krifcik-poročevalee političnega lista pa nima na vsezadnje drugega več povedati, nego da svoji Široki publiki priporoči „Aleša iz Razora" z mirno vestjo kakor dobro, lepo, redko knjigo, kije zares vredna, da si jo vsak kupi, in o kateri smo prepričani, da bo vsem ugajala. Stane samo 1'50, po pošti 10 h več in se naroča pri Nar. založbi v Ljubljani. — Iz Sp. Šiške se nam piše: Otroci, ki hodijo k telovadbi, so potrebni nadzorstva. Prosimo torej slavni odbor; „Sokola", naj ukrene, kar je v tem"oziru potrebno. — Iz Zgornje Šiške se nam piše: Veselica, ki jo je priredila j,Po-žaroa bramba" iz Zgornje Šiške preteklo nedeljo pri „Svedraču" v Kosezah s pomočjo tamburaškoga društva „Zarija~ iz Rožne doline, je poleg tega, da je prav dobro uspela, pomenljiva za to, ker je bila prva veselica večjega obsega na kosez-kih tleh. Ta veselica je dokaz, da se narod bolj in bolj probuja, odkar so prevzeli občinsko vodstvo v Zg. Šiški za napredek vneti možje. Če pohvalno omenim tamburaše, domači pevski zbor in arangement sploh, ne smem prezreti domačega pirotehnika strojnika g. Klobčiča, ki je izvajal umetalni ogenj ter spuščal raznovrstne rakete. Veselico so posetile požarne brambe z Viča in Dravelj v večjih oddelkih. Zastopana pa so bila tudi druga okoliška društva. DomaČa dekleta s trobojnimi trakovi so vrlo-pridno podpirale vesebčni odbor. Denarni uspeh veselice je baje prav po-voljen. — Pokopališče v Dravljah bo do jeseni dodelano. Naj bi občinski odbor še tudi poskrbel, da se tudi ribnik ob ognjegasnem hramu iztrebi. To bo možno potem, ko se reši 28-letnega blata. Takozvana „Vodnikova luža" leži ob cesti tik ognjegasnega hrama, in bi prijetno okolico Zgor. Šiško zdatno olepšalo, če postane iz umazane luže ribnik s Čisto vodo, polno žlahtnih rib. — V hotelu ob Bohinjskem jezeru Slovenec ne dobi nobene reči, če jo želi v svojem materinskem jeziku. Ta hotel je last verskega zaklada. Vanj se načeloma ne sprejemajo osebe, ki bi umele slovensko, Če se pa kdaj vendar to zgodi, zabiča se natakarju, da ne sme razumeti slovenskih naročil. Nehote se vpraša človek: Ali smo še na Slovenskem ? V slovenskem Bohinju razen hotelirke ob jezeru ne najdeš Nemca in vendar za slovenski denar ne dobiš jedi in pijače! In sicer v onem hotelu ne, kjer kraljuje kot najemnica državnega fonda ona gospa, ki si je po naklonjenosti ministra Witteka tudi v hotelu ob predoru služila pri 20.000 goldinarskih banketih zlate na zlate. Po našem mnenju Slovenci nimajo prav nobenega povoda obiskovati ta nemški hotel, ki je sicer državna last, v katerem se pa slovenščina do skrajnosti prezira, ^uje se, da namerava poljedelsko ministrstvo, ki je oddajo tega hotela izročilo kar pod roko Nemcu, svet okrog bohinjskega jezera parcelirati, nakar opozarjamo zlasti družbo „Triglav"! — Prostovoljno gasilno društvo V Hotedršicl priredi v nedeljo 28 t. m. na vrtu g. Korčeta veselico, katere Čisti dobiček je namenjen za napravo novega gasilnega orodja. Pri veselici, za katero je sestavljen jako raznovrsten in zabaven program, bo svirala narodna godba. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na drug čas. — Vrnil se Je v Maribor blagajnik okrajne bolniške blagajne Oskar Schmidt, o katerem so govorili, da se je ubil, ker je izginil pred nekaj dnevi. Zdaj so ga zaprli. — Za kazen nož. 21 letni delavec Peter Travner iz celjske okolice je iskreno ljubil J o s i-pino Rupnik, ta pa njega. Oče deklice pa te ljubezui ni odo- braval, zato je Travnerja odpodil kot nevarnega človeka. Ker se je tudi hči izogibala ljubimca, jo je ta neki večer zvabil k sebi in ji prizadel 11 ran z nožem. Sedel bo zato 4 mesece. — Zametovana l|ubezenu 19 letni posestnikov sin Franc Dežni k a r pri Celju se je s vso strastjo zaljubil v posestnikovo hčer Marijo P e č n i k, a ni našel odmeva v dekličinem srcu. Ko je uvi-del, da je vse prizadevanje zastonj, pobil je pri njej vse Šipe. Ker je imel na vesti še neko krivo pričevanje, obsojen je bil na 4 meseoe ječe, — Parnik ponesrečil. V tržaški luki je parnik nAudax" po nesreči z vso močjo priletel v sanitetni pomol, tako da je več oseb bilo pri tem ranjenih Tudi parnik je precej poškodovan. — Glas iz Občinstva. Ob strani Lattermannovega drevoreda je steza, po kateri občinstvo prav rado hodi, zlasti vroče dni, ko tu ni tako soparno, kakor pod kostanji. Na stezi pa štrli vse polno korenik iz zemlje, kar ni samo neprijetno za šetalce, ker morajo neprestano paziti na pot, nego tudi nevarno za otroke. Dob ro bi bilo, če bi se steza nasula z zemlj 3 tako visoko, da bi bile pokrite te korenine. — Zaradi častikraie so bili ol ■ sojeni trije „prvoboritelji* klerikalizma iz ArtiČ na Štajerskem, ker so obdolžili tamošnjega nadučitelja gosp. Cernelča, da je snel križ raz šolske stene, ga razbil in zmetal koščke po otrocih. Velikaš Podvinski je bil obsojen na 150 K ali 10 dni zapora, Cestin na 7 in Knez na 14 dni zapora. Vsak ima seveda precejšnje stroške. Sedaj pa lahko premišljujejo, s čim bodo pri prihodnjih volitvah agitirali. — Za Gregorčičev spomen k priredijo vasi Rakek, Unec in trg Planina na Uncu pri g. A. Belletu v nedeljo, 21. t. m., veliko ljudsko s'av-nost. Spored: Prolog, Društvena godba iz Ljubljane, Postojnsko pevsko društvo, čarovni kabinet, prosta zabava. Vinski, pivni šotor z različnimi jest-vinami, kavarna, na raznu pečeno meso. Izletnikom k tej veselici so pri popoldanjskih vlakih ob rakovskem kolodvoru, k večernim vlakom na Uncu vozovi brezplačno na razpolago Izlet na to vesebco se spoji lahko z dopoldanjskim polptom v Škocijansko jamo ali na Cerkniško jezero, in bodo v ta namen izletnike spremljali od komiteja najeti vodniki. Kdor hoče torej 21. dopoldne na Cerkniško jezer ali v Škocijan, naj se prijavi do sobote, 20. t. m., zjutraj pri g A. Do-micelju na Rakeku, kjer bo tudi preskrbljeno za kosilo. Ker se čuje, da se ne zanima samo tukajšnje občinstvo za to veselico, temveč tudi širši, oddaljeni krogi in ker pride mnogo domaČih krasotic pomagat k uspehu te prireditve, upamo, da bode udeležba zelo mnogobrojna. Veselica B6 prične ob treh popoldne. — Za ljudske knjižnice na Koroškem so darovali nadalje: Gosp Josip Hafner, mag. oficijal v Ljubljani, 3 zvezke „Poezij Sim. Gregorčiča" ; gg. Ramovž in Majaron. dijaka v Borovnici na Notranjskem, sledeče knjige: „Jos. Kostanjevec — Iz knjige življenja", nE. Gangl — Slava Prešernu", I. in II. zvezek prevodov iz svetovne književnosti", VIII. zvezek „Knezove knjižnice" in XVIII. zvezek rZabavne knjižnice". Prisrčna hvala ! Prispevki v denarju in knjigah, primernih za ljudske knjižnice, bagovolijo naj se poslati na naslov: iur. Rafko Petrič na Lešah, p. Pre-valje, Koroško. Za akad. fer. druš rGorotan" : — iur. R. Petrič, t. 8 predsednik. — Umrl je v Hrastniku ob j. i dne 14. t. m. pri svojem zetu dr. Marciusu g. Mihael Morscher, bivši mnogoletni rudarski in distriktni zdravnik v Zagorju ob Savi, tamošnji častni občan ter imejitelj častnega križca za zasluge, v 79. letu svuj-1 starosti. Rajnki je bil kot zdravnic tu med ljudstvom daleč na okoli znan in priljubljen. — Za Celjem še — Ptuj. V mestnega odbora seji dne 16. t. m. v Ptuju je bil sprejet nasvet: „Nemiki „Sohulverein" naj kakor Celju podeli tudi mestu Ptuju 100.000 K za zgra ; prepotrebnega šolskega poslopja!" — Pa že nameravajo atentat na tam »> njo slovensko okoliško ljudsko lolo Nemcurji na Spodnjem Štajerskem postajajo skrajno agresivni. — Prostovoljno gasilno društvo V Postojni priredi 4. avgusta vrtno veselico v prostorih hotela „Ribnik". Natančni program se pravočasno razglasi. — Glasb, in pevsko društvo »Zvezda1 v Kopru se tem potom naj-topleje zahvaljuje trgovcu z lesom g. L u Šinu za les, ki ga je društvu daroval za napravo odra. — Jeseniški „Sokol" priredi v nedeljo dne 21. t. m. izlet v društve nem kroju v Bohinj. Odhod iz Jesenic z vlakom ob petih zjutraj. Po dohodu v Bistrico peš k jezeru in izviru Savice; od tam nazaj k „Zla- torogutt in po jezeru ter pe5 v Bistrico. Ob 3. uri popoldne v Bistrici javna telovadba. — Kamniška podružnica „Slovenskoga planinskega društva" napravi v nedeljo, dne 21. t. m. skupni izlet z gornjogradsko podruž-nioo na Menino planino h gornjogradski h oči, ter vabi vse prijatelje naših krasnih planin, da se tega izleta udeleže. Odhod iz Kamnika v nedeljo zjutraj ob treh z vozmi do Tuhinja, od tam naprej peš Še 3 ure do koče. Za pijačo je preskrbljeno. Jedila si mora prinesti vsak s seboj. — Slo . akad. far. društvo ,iGorOtan" priredi v nedeljo, dne 21. julija, dopoldne ob 10. uri v Kra-marjevi gostilni v Šmarjeti v Rožu svoj letni občni zbor z običajnim sporedom. Prijatelji akademične mladine dobrodošli. — Popoldne ob 3. uri se pa vrši veselica in otvoritev ljudske knjižnice. Na sporedu je tudi igra ^Zamujeni vlaku. — Smrt vsled razposajenosti. Ko se je gotoveljski župan peljal v Žalec, sta se mu zadaj na voz vsilila dva dečka kljub njegovim opominom. Blizu Žalca so se konji splašili in eden izmed dečkov pade z voza tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. — Nesreča vsled neprevidnosti. V gostilni Ivana Veho v ar j a v Pristovi pri Celju se je komiju Faisu sprožil samokres, ki mu je padel iz žepa in ga je Fais potem pobiral. Strel je zadel sedemletno domačo hčer v glavo, da bo umrla. Faisa so zaprli, ker se je hotel usmrtiti. — Kobilice v celjskem okraju. Kakor smo že poročali, se je letos pojavila velika množica kobilic v laškem okraju in napravila veliko Škodo na poljih in gozdovih. Kakor se nam poroča iz Celja, so kobilice sedaj na potu proti Spodnji savinski dolini in so se pojavile v velikih masah že v okolici celjski. Opazili so jih v vel. množinah na Šmiklavškem hribu in na Liscah pri Celju in v Grižah pri Žalcu. — Slovenska gledališka predstava v Mokronogu. Prvi pot gostujejo člani slovenskega deželnega gledališča v Mokronogu. Bralno društvo in razni ugledni rodoljubi se mnogo trudijo, da bi bil obisk te predstave čim številnejši. Sicer je čas nekoliko neugoden za gledališke predstave v zaprtem salonu, a pri tej nizki temperaturi in ve dnem deževju se da en večer že presedeti v dvorani. Na tem gostovanju nastopijo vse prve sile slov. gledališča: g. Verov-šek, gospa Kreisova itd. Opozarjamo na to predstavo, ki bo v salonu g. I. Majcena, prijatelje slov. gledališča iz mokronoške okolice. — Umrl je danes na zastrup-Ijenju krvi vsled rane na nogi dijak 6. realke Ljudevit RovŠek. Pokojnik je bil marljiv dijak in v krogu svojih tovarišev zelo priljubljen. Lahka mu zemlja! — Za opeklinami umrl. Ko je posestnica Frančiška Gregorka v Lesnovem Grabnu pri Vrhniki te dni kuhala pičo za prašiče in jo stresla v škaf, padel ji je 14mesečni sin vanj in se tako opekel po obrazu, da je umrl. — Koncert v Svicariji priredi danes in jutri zvečer ob polu osmih operni pevec (baritonist) E n-rico Amico. Petje bo spremljal ljubljanski sekstet na lok. Vstop je prost, takisto se tudi pri koncertu ne bo pobiralo. — Kaj delajo pravila prostovoljnega gasilnega društva Volosko-Opatija na e. kr. naiuestništvu v Tr-^tu? Ali so mogoče zapadle snu nirt-vegal Ta pravila so bila poslana tja v mesecu novembru 1906. Dasi so na : a mest n ist vu v Trstu februarja 1007 obljubili, da bo društvo pravila, katera so potrjena, takoj sprejelo, ko ;»odo imele »klavzulo odobrenja« od kr. namestnika. Danes smo pa že v mesecu juliju 1907., a o pravilih in » tisti osodcpolni klavzuli le ni ne duha ne sluha. Za sedaj stavlja se samo vprašanje na namestništvo v Trstu, če misli sploh rešiti pravila prostovoljnega gasilnega društva v Vo-ioski? Objava. Letos se bo v Švici potrebovalo mnogo tujih zidarjev in drugih stavbnih delavcev. Stavbna doba traja od začetka meseca marca pa do konca meseca novembra. Zidarji imajo po 0.59 do 0.60; zidarji delavci po 0.:18 do 0.48, mladoletni de-lavci pa po 0.28 do 0JJ7 frankov na uro. (Frank je nekako enak naši kroni). Odpovedi v Švici ne poznajo. Plača se odmeri prvi plačilni dan od ure pravega dela in po delavskih rspehih. Vsakih 14 dni je plačilni dan, izplačuje se pa po koučanem ., ko je bila napovedana poroku in kmalu so uganili, da ga sploh več ne bo in da se je poroke zbal in odšel po svetu »sam Bog vedi kam«. — Pes ugriznil je v obraz delavca Martina Tacerja in ga lahko telesno poškodoval. Tacer se je bil naslonil na ograjo, za katero je bil zaprt pes, ki je takoj pritekel k njemu in ga popadel. — Utonil je, ko seje kopaljs svojimi tovariši, danes dopoldne v vojaškem kopališču Fridrih Konrad, prostak tukajšnjega c. in kr. sanitetnega 8. oddelka. Zašel je predaleč v strugo, ki je zelo globoka, in ko so ga potegnili iz vode, ga niso mogli več spraviti k življenju. Njegovo truplo so prepeljan v garnizijsko mrtvašč-nico. — Nevešč kolesar. Dne 13. t. m. je 131etni Fortunat Pontello, ki še baje ni popolnoma vešč vožnje, na Marijinem trgu zadel v trgovčevo vdovo Šlitscherjevo in jo na komolcu in na nogi lahko telesno poškodoval. — „Bik naj dela, k' ie močan11. Včeraj je po mestu pritiskal za kljuke že zaradi raznih dobrih dejanj pred-kaznovani Soletni Fran Kermavner, rodom iz Unanjih Goric in kjer ni dobil daru radovoljno, ga je hotel s silo izprešati. Ko so mu očitali, da je še mlad in da lahko dela, se je odrezal: „Bik naj dela. k' je močan, jaz se pa lahko preživim z beračenjem." Delomržnega Kermavnerja je stražnik spravil v luknjo. — Tatvina. Služkinji Ani Sten-kovi sta biia iz odklenjenega kovčega na Marije Terezije cesti št. 16 ukradena dva zlata prstana, zlata broža in ženska dolga verižica iz amerikanskoga zlata v skupni vrednosti 23 K — Jugoslovanske vesti. Zdravniki na Bolgarskem. Bolgarska ima 644 zdravnikov. Od teh jih je dovršilo svoje medicinske nauke 81 v Montpellierju, 62 v Moskvi, 55 v Atenah, 48 na Dunaju, 45 v Ženevi, 54 v Parizu, 39 v Nanciju, 36 v Carigradu, 33 v Lionu, po 26 v Petrogradu in Kijevu, 21 v Tuluzu, 13 v Lozanu, po 12 v Berolinu, Bordoju in Bukureštu, 10 v burinu, 9 v Vircburgu, 8 v Gradcu, 6 v Lilu, po 6 v Monako-vem in Lipski, po 4 v Harkovu in Pizi, po 3 v Pragi in Liježu, po 2 v Bruselju, Gemu, Inomostu, Bazlu, Fri-burgu in Turinu in po 1 v Londonu, Odesi, Krakovu, Konigsbergu. Heidel-bergu, Štrasburgu, Kaleju, Padovi, Filadelfiji in Cincinatu. Po narodnosti je 526 Bolgarov, 24 Židov, 15 Armencev, 53 Grkov, 3 Čehi, 4 Poljaki, 2 Levantinca, 2 Nemca, 4 Hrvati in po 1 Italijan, Črnogorec, Albanec in Rus. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Zagrebu vseuČiliški profesor dr. J o s. Pliverić, ki je za časa bana Khuen-Hedervaryja v ma-džaronski stranki igral veliko vlogo. — Predvčerajšnjim pa je preminil v Zagrebu tajnik trgevske in obrtne zbornice v Senju Sebald C i hI ar. Pokojnik je bil, dasi rodom Čeh, velik hrvatski rodoljub in oče bivšega „Obzorovega" urednika dr. Cihlaf-Nehajeva. — „Ltnblfanski društvena godbo" priredi danes v restavraciji „pri Novem svetu" (Mraku) Marije Terezij e cesta d r u š t v e nti koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani so prosti, nečlani plačajo 40 vin. — Drobne vesti. — Bank- rotna banka. VKasluna Nemškem je propadla banka Wertheim. Pasiva znašajo 2 milijona. Vse premoženje jo izgubilo 30.000 manjših vložiteljev. — Nov vojn? zrakoplov. Te dni so V Berolinu preizkušali nov vojni zrakoplov. Balon je manevriral v visokosti 1500 metrov in s hitrostjo 45 do 50 kilometrov na uro. V gondoli je prostora za šest oseb in se zrakoplov lahko opremi z avtomatičnimi topovi. — Konec ljubavne afere. Ruski veliki knez Ciril, ki se je udeležil pomorske vojne pred Port Ar-turjem, se je pred leti strastno zaljubil v ločeno veliko vojvodinjo hesensko. Car Nikolaj je bil tej zvezi nasproten, ko se je pa Ciril vrnil iz vojne, je car dovolil v to zvezo in Ciril je pred dvema letoma poročil veliko vojvodinjo. Toda ljubezen je trajala le kratko, kmalu so se pojavila v zakonu nesoglasja, ki so se poostrila tako, da zakonca sedaj resno mislita na ločitev. — Cesarjev dar sultanu. Cesar Fran Josip je podaril turškemu sultanu Abdul Hamidu dva krasna čistokrvna belca. Sultanu jih je te dni izročil g ar dni nadporočnik princ Lieohtenstein. — Japonski častniki v Pešti. Te dni je dospelo v Pešto 5 japonskih častnikov, ki imajo nalogo študirati ogrsko konjerejstvo in nakupiti več konj za japonsko armado. Japonci so gostje ogrske vlade. * Ženske, ki po cele tedne molče, se dobe v Koreji. Navada je tam, da poiorenka, ki kaj drži nase, ne izpiv-govori nn poročni dan nobene besede, sicer bi izgubila svojo kasto in bi se .sploh osmešila. Žene boljših stanov ne govore še dolgo po poroki, ker čim dalje molče, za toliko fine j še se smatrajo same in tudi drugi sodijo tako. Ko je konec molčanja, govori korejska žena kolikor mogoče malo in še to takrat, kadar je neobhodno potrebno. Samo stare žene sinejo go-\ oriti, kolikor hočejo in mlada dekleta, ki jih še ne upoštevajo. — Pri nas je nekoliko drugače! Želeti bi le bilo, da bi se naše ženske, ki tako rade govore, pogovarjale o gospodinjstvu in vzgoji otrok! — Molčeče ženske so pa bile že tudi v Ameriki iu v Kvropi. V Peusilvaniji je nekoč stavila neka ženska z drugo, da bo molčala cel mesec po poroki. Ker mož 0 tej stvari ni nič vedel, je skušal sprva ženo z ljubeznjivostmi pripraviti do govorjenja, ko je pa videl, da ničesar ne opravi, jo je pustil in se preselil od nje. Pozneje se je vrnil skesan k njej. V Bruslju se je neka žena skregala poročni dan z možem in bila tako jezna, da je prisegla, da ne l>o nikdar več govorila. Držala je prisego vse življenje. V Brnu je z lahkomiselnim klepetanjem žena izdala neko možev«) \»rotizakonitost po-lieiji. Zato se je tako kesala. da ni nikoli več govorila. * Ce prideš v roko ameriški policiji. V nekem ameriškem listu beremo: V Clevelandu sta se na verandi Hribarjevega farovža čula zvečer dva strela, vsled česar so se bližnji sosedje prestrašili. Otroci so začeli jokati in kričati. Kmalu sta prišla dva policista zraven. Nekateri so se jima smejali, nekdo je pa zaklicali »beeee«. Vsled tega sta bila policista vsa razjarjena in sta jo ubrala na dvorišče rojaka Trčka, katerega sta pograbila in mu naznanila aretacijo. Trček je temu izlepa ugovarjal in vprašal policaja, zakaj ga hočeta aretirati. Namesto pojasnila je pa Trček dobil vse kaj drugega. Policista sta ga zgrabila vsak za eno roko, ga vlekla v ozadje dvorišča, kjer sta ga pričela s krepeljci nabijati, da je bil ves krvav. Prizadela sta mu osem ran, od katerih so nekatere precej hude. Ko je Trčkova žena Ivanka videla, kako policista pretepata njenega moža. ga je hotela braniti. A slabo je naletela. Policist jo je udaril po roki, nato pa še sunil v trebuh, da je padla na tla. Ker je Trčkovka v drugem stanu, je vsled strahu in sunkov obolela. —- Prav prijetno je res v Ameriki! * Hišo so ukradli — seveda v Ameriki. Neka newyorška pivovarna je imela v zapuščenem kraju dvonadstropno hišo, katero je prodala pretekli teden. Ker dosedanji prebivalci niso plačali nobene stanarine, jih je novi gospodar kratkomalo pometal iz hiše. Zato so se mu sklenili maščevati. Prihodnjo noč so se vrnili z vsakovrstnim orodjem in odnesli od hiše vse, kar so mogli. Ko je prišel gospodar drugo jutro ogledat si Še enkrat svojo hišo, našel je le kleti, vse drugo je izginilo. Policija je sicer aretirala več oseb, vendar lastnik si bo moral že na svoje stroške sezidati hišo, če jo bo hotel imeti. * 240.000 K za slabo juho. Pred sodifčem v Edinburghu se obravnava zdaj jako interesantna stvar. Gospa Edit Govan toži I. in W. Mac Killog, lastnika znamenite restavracije v Glasgovu, češ, da je njen mož, ravnatelj tovarne za motorje, jedel v njuni restavraciji slabo pokvarjeno juho in umrl vsled nje na zastrup-ljenju. Gospa Govan zahteva 240.000 K odškodnine. Truplo umrlegB so izkopali in je preiskava dognala, da je nesrečnež res umrl za zastrupljenjem. * Železna glava* ClifTord Gross-man v Ameriki se lahko ponaša s svojo trdo glavo. Na železniškem križišču ga je pograbil brzovlak in ga zagnal 100 Čevljev daleč od sebe. Padel je nesrečnež na glavo in obležal. Ko je pa dospela ambnlanca, je vstal in rekel, da mu ni nič. Pregovorili so ga, da se je podal v bolnico, kjer so zdravniki našli, da ni čisto nič poškodovan. * Ameriški odmev. Ko je prišel Američan na Angleško in so ga pozivali, naj občuduje odmev v njih kraju, je dejal: „To vse skupaj ni niČ. Jaz imam poletno stanovanje v Rocky Mountains, kjer slišite odmev Sele čez 8 ur. Predno grem zvečer spat, zavpijem pri oknu: čas je, da vstaneš! in odmev me vzbudi drugo jutro!« * Slave Angležev so manjšajo. Eden najimenitnejših klobučmh tovarnarjev Zveznih držav ameriških je izjavil proti Jamesu Barru, predsedniku vseučilišča v Liverpoolu, da se je povprečna velikost klobukov v zadnjih 50 letih za oelo številko zmanjšala. James Barr je mnenja, da to zmanjšanje da misliti vsakemu zavednemu Angležu. Z zmanjševanjem črepinje se zmanjšujejo tudi duševne zmožnosti Angležev in če poj de tako naprej, bo kmalu kak drug narod stopil na njih mesto, Nemci seveda mislijo, da so oni tisti narod. * Novi topovi. 9. t. m. so bile v Steinfeldu velike strelne vaje z novimi topovi. Baterija, obstoječa iz šestih topov, je streljala v vseh načinih deloma na stalne, deloma na premakljive cilje v oddaljenosti 2300 do 2800 m. Nedavna točnost in velika hitrost streljanja (20 strelov v minuti) je vse presenetila, tako da so vešČaki izjavili, da je naš novi top najmodernejši in najboljši. Baterija je bila izdelanan vsa v c. in kr. oro-žarnici. Novi osemcentimetrski top M 5 je takozvani „Rohrriicklaufge-schtitz", z oklepi in meče krogi je po 6 68 kg. Začetna hitrost kroglje znaša 500 m, največja strelna daljava 6800 m. Top z vso opravo tehta 2665 kg. Odprtina cevi znaša 76.5 mm, izdelan je iz kovanega brona in dolga 2295 mm. Za naboj se rabi 530 g smodnika, ki se nahaja v svilnati vrečici. Uporabljajo se granate in Šrapneli. * Ameriška. Iz Pittsburja, Pa. se poroča, da je ondotna 601etna žena nočnega čuvaja Davida Lvncha v novejšem Času prava uganka za zdravnike, ki prihajajo k njej iz vse države. Lvnchova je bila pred 6 leti težka 125 funtov, dandanes pa tehta nad 500 funtov. Njena stegna merijo v premeru po 7 čevljev. Telefonsko in brzojavno poročila Dunaj 18. julija V današnji seji poslanska zbornica je vkžil poslanec Hribar nujni predleg, tičoč se podaljšanja zakona o davčni prostosti novih stavb in prezidav v Ljubljani do 2 julija 1910; drugi Hribarjev nujni predlog se tiče odpisa brezobrestnih predujmov in od plačila 30/0 posojila; nadalje je vležil Hribar interpelacijo na finančnega ministra radi avanziranja uradnikov pri dež. plačilnem uradu v Ljubljani. Seja se je pričela šele ob po-ludvanajstib. ker so se deslej vpisovali govorniki za proračunsko debato. Začetkoma seje je ministrski predsednik baron Beck na interpelacijo „ jugoslovanskega klubau glede pritegnitve hrvaških delegatov k avstro ogrskim na-godbeoim pogajanjem in o izjavi ogrskega ministrskega pred sednika dr Wekerla glede Bosne. Nato se je pričela debata o proračunskem provizoriju. Oglašenih je nad sto govornikov. Prvi je govoril češki ra-dikalec V. Klofać, za njim Maver in slovenski klerikalec dr. Krek. Za Krekom se j a r glasil za besedo ministrski predsednik baron Beck Saja še traja. Prihodnja seja bo jutri. Dunaj 18 julija. V imenu v jugoslovanskem klubu združenih Slovencev, Hrvatov in Srbov bo podal klubov načelnik dr Ivče-vić pri proračunski debati iz avo, da bo jugoslovanski klub sicer glasoval za proračunski provizorij, a da s tem neče izreči zaupanja vladi, ki 5e ni nič storila, da bi izpolnila upravičene zahteve Slovencev, Hrvatov in Srbov. Le ker se klub nadeja, da se bo vlada v bodoča ozirala na pritožbe jugoslovanskih poslancev, bo glasoval za provizorij Dunaj 18. julija Konflikt v Češkem klubu je poravnan. Češki agrarci bodo glasovali za proračunski provizorij. Na jesen poda trgovinski minister dr. Fort ostavko in bo na njegovo mesto imenovan eden izmad agrarnih poslancev. Dunaj 18 julija. Češki agrarci so sklenili, da bodo glasovali za proračunski provizorij, ali pa se bodo pred glasovanjem odstranili. London 18. julija. Iz Seula poročajo, da je korejski cesar poklical k sebi markiza I ta in vse ministre k seji, ki bo te dni. Splošno se sodi, da se bo cesar na tej seji odpovedal prestolu. London 18. julija. Iz Tokija javljajo, da se je korejski cesar napram svojemu ministru izrazil, da se bo odpovedal prestolu. Svila za neveste od 85 kr. do gld. 11*35 per meter v vseh barvah. Franko in ž« ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje 8 prvo pošto. Tovarna z» svilo Hrnnebcrc, £iirleh. 3 107 - 6 Dobro domare zdravilo. Med domaČimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINTMENT. CAPSICI C0MP. s „sidrom-nadomestilo za „PauvExpeller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru. Borzna poročila , ftradifna banka v Ljubljani1' J radni kurzi duo. bo t ze 18. julij« 1907. Nalolbeni papirji. 4-2°/. majska renta. . . 4*2°/0 srebrna renta . . 4°/# avstr. kronska renta . 40/. „ zlata n 4#/# ogrska kronska renta 4'/ zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/,°/0 posojilo mesta Spljet 4V,°/o » ■ Zadar 41/i0/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 49(9 češka dež. banka k. o. 49/° ■ », - , h 5-41/«-/« zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . •*/••/• Pešt- kom- k- °- 2 10u n pr...... !*/«■/• zast. pisma Innerst. hranilnice..... 41/«0 o zast. pisma ogr. cent dež. hranilnice . . 47,°/o z- Pis- °Sr- niP- ban-4Vi°/o obt ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4t/fo/Q obi. češke ind. banke 4*/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4«/0 prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. »/tVi 41 ,°, avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860'6 . . . , od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... _ zem. kred. I. em-sije * . H- . w ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne » . . . Inomoške • • . • Krakovske , . . . Ljubljanske » . . . •Avstr. rdeč. križa , . . . Ogr. „ m . . . . Rudolfove » . . . Salcburške B . . • Dunajske kom. . . . Delnice. Južne železnice . . - • • . Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . • Živnostenske » . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . Praške že!, ind. dr. . . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbi Češke sladkorne dru2.be 9750 985"» 9750 11640, 93 15 lil-! 98-90) 104 b0| 93 85 9770 98-70 97 70 115 60 93 3«) 111*2) U990 102 — 10085 99 20: 100 20 99 50! 100 50 97 25! 97*75 99 80 103 — 9875 98 — 99 25 98 5» 99 75 93 60 298-75 100 - 149 25 250 75 141 — ?6? -273 236 2 ^ 92 50 !83 - 2C-50 420 — 80 - 88 !6--44-50 27 — 65 8450 4E6 — 144-50 65350 1803 -6511J 7^6 — »41 — 735 -592-40 »610 -S41-50 267 — 5<8 — !4S - 100 — 104-99 75 99 - li»n 25 99 53 1>j 75 9976 300 75 101 — 151 25 254 75 143 — 272 — 283 — ?37 25 10260 184 — 22-50 430 — 90-94 — 6^-— 46 60 29--75 — 90*50 466 — 145-50 665 50 I8f3 — 65210 757—. 241-. 789-. 593()g •;6'7- 6420*. 261 -520^ 146- Valute. C. kr. cekin..... 11-83 11-37 20 franki...... | 19-11 *"*U 20 marke....... $3-62 23.^8 Sovereigns....... U f 2 24 10 Marke........J 117 70 1 790 Laški bankovci.....j 96 76 96 90 Rublji........B *-52 2-3 Dolarji........| 4*3di 6 £»tne osno v BudimpeSti. Dne 18. julija 1907 T ***** - i • Pšenica za oktober •«* 60 *c K 11*61 R* , - . . 50 . m 8 90 Koruza B m«J . . M 5C „ t 6 24 Oves oktober 40 m m 8 06 _10 h viaje._ MeteoroloSKno poročilo. Vfetfn* nad morjem 06-9 Sredami vraoni tl&fc 7S0O 3 Cas j opazovanja ! Stanje barometra v mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 17. 9. 733 2 17 9 al. jzah. jasno 18- 7. n}. 732 2 15-6 brezvetrno jasno a pop. 730 3 261 sr jjzah. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 17 0 nor-male 19 8°. — Padavina v mm 0 0. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni brat, svak in stric, gospod 2382 Jtfatija Žtgur zasebnik po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 17. t. m. ob 1 popoldne v 86. letu svoje starosti, blaženo v Gospodu zaspal Pogreb bo v petek, dne 19. t. m. ob t> ur; zvečer iz hiše žalosti v Sp. Š;ški št. 66 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Marijinega ozna-nenja. Dragega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev. V S p. Šiški, 18. julija 1907. Žalujoči ostali. (Mesto vsakega drugega obvestila.) Psica toxterierka, bela z Črnorjavo glavo, brez ovratnika, se je zatekla« Stranka, kanu r <*e zateče, naj blagovoli to naznaniti upravništvu „Slov. Naroda". 2383 Sprejmem 2380—1 gospodično ki je vešča trgovine s čevlji. J MEDVED, Gorica. na starem šolskem trga se zaradi preselitve proda. Stavba je dvonadstropna, v pritličju je kavarna. Vse podrobnosti in podatke je poizvedeti od lastnice Ivane Serfun v Idriji. 2378—1 Švicarija. Danes 18. in jutri 19. julija Sgr. Amico fcncm. operni beriteni^t katerega spremlja I. ljublj. sekstet na lok. Začetek ob .1 zvečer. Vstop prost. Brez poblranfa. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi 2381 I. KENDA reatavrater. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „JSlov. Naroda-.) Lična brošura obaeza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na Samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, S poStnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schwentnerju, kojiRarji v LJubljani, Prešernove ulice. Sprejmem pod dobrimi pogoji več dedkov m deklet za labko bišno in kuhinjsko delo. „J. V." Kranj, poete reet. Večje Število tesarjev *pr*-tirna proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster! Dunajsda ceara St. 40. 1666 26 Gospodična išče s 1. avgustom stanovanje s hrano pri pošteni rodbini ali samici v predmestju ali v mesta. 2372 2 Ponndbe s ceno na uoravu. nSlov. Naroda" pod šifro „Trajno1*. čevljarskih RT pomočnikov sprejme 2m-i Josip Kolman na Bledu Upravni odbor Simon Gregorčičeve Javne čitalnice in knjižnice v LJubljani razpisuje mesto čitalniškega in knjižniskega upravitelja. Kompetenti, ki imajo za to mesto primerno sposobnost, naj naslove svoje pismene ponudbe do 25. julija t. L na pisarno dr. Viadimirja Ravni« barja, odvetnika v Ljubljani. Prednost imajo starejši moški prosilci. Plača po dogovoru. Nastop takoj. 3377—1 Pristno sliuovko wr tropinouec in vinsko žganje priporoča JOSIP KOM ? Ljubljani. hiša št. 145 V Boittl dolini pri Ljubljani pod ugodnimi pogoji. 23C8—4 Več se izve pri lastnika istotam. RAKI okusno pripravljeni, In tudi živi se dobe vsak dan vrestavaciji ,Dri Zlati ribr. Toči ae tudi izborna pijača. S spoštovanjem Jttarija Rozman. Mizarska zadruga e Gorici sprejme za Egipet spretnega mizarja neomenjenega, ki pozna popolnoma izdelovanje pohištva in vsa mizarska stavbna dela Plača mesečnih 100 frankov ter prosto stanovanje in dobra hrana. Obvezati se mora na dve leti. Ponudbe takoj predsedstvu Miz. zadruge v Gorici, Solkan 2352-2 2 39-4 Gospodarski - - oskrbnik ] z dobrimi (večletnimi) izpričevali, vešč ] novodobnega gospodarstva, vseh panog kmetijstva, želi službo premeniti na kako graščino ali veleposestvo s 1. avgustom t. 1. ali pozneje. Naslov na upravništvo »Slov. Narodau pod šifro „Gospodarski oskrbnik" 2368 -2 l>346-2 pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka Jtutsol Bergmanna&Ko. DeČin n. L. Ta izvleček prekaša po svojem prirodnem barvanju las in brade vsa dosedanja barvila. Naprodaj v steklenicah 00 K 2*50 pri: O. Fettich- Frankheim v Ljubljani. 111 2103- 2 Stiskalnice za seno za zamotavanje sena, slame, volne, lanu, lesne volne, šotne stehe itd, stiskalnice za koie in usnje, hi-dravliske stiskalnice izdelujejo v izvrstni kakovosti 2379—1 Ph. Mayfarth & Co. na Dnnafn III. HftfBflftK* zsptonj In poštnine prosto. 8 papir[em — eventualno tudi od galanterijske stroke in 2364—2 gospodična ki je dobro izvežbana v eni oroeojemb strok, s. sprejmejo pod ugodnimi pogoji. £. Schwentner o UuMJani, Prešernove ulice 3. 5000 Kron zaslužka plačam onemu, ki mi dokaže, da moja čudesna zbirka 600 kosov samo za fl. 2 50 ni priložnostni nakup in sicer: Pristna Švicarska pat. sist. Roskopf Žepna ura, točno regul. in ki natančno gre, 8 31etno tvorničko pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. doub e-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: man še tn i, ovratoiški in naprsni gumbi; bdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi; prekrasna naprsna jgla s biuiili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nsnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jntrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 350 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2'50. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja S. UR B n C H, svetovna razno šili al ni en Krakov *»t e %". t N. B. Kdor naroči 2 zavitka, inu pridenem zastonj prima angl. britev ali H najrin. žepnih robcev. Za neugujajoČe denar takoj nazaj, vsak riziko terej izključen. 2;-75 se preda po nizki eeni. Kje, — pove upratnifitvo „SIov. Narodau. 2325 - 3 fipsB mm špecerist in ielezninar, želi tekom 6 tedoov premeniti službo. Cenjeni dopisi naj ae poSiljajo pod »Soliden 100", poste restante Trebnje, Dolenjsko. 2348-2 Sprejmem dacarj a z dobrimi izpričevali, ki lahko s 1 avgustom nastopi službo. Ponudbe na A. Kajfeža V Kočevju. 236?-; IzveŽbanega, pridnega in poštenega kuri sprejme takoj kranjska tovarna lanenega olja ZABRET & HUTER Britol pri Kranju. — Ravnotam se naprodaj se v popolnoma dobrem stanju valjarji (Walzenstiihl) in dobro ohranjena za 20 konj močne, zelo pripravna za kako žago ali manjši mlin. 2336-2 U četrtek, dne 18. lulija t. L velik vojaški mm j v restavraciji na južnem kolodvoru. Zočetek.ob 8. uri zvečer. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vabi z vsem spoštovanjem Jos. Schrev, 2369 - 2 restavrater. Dolenjske Toplice m Kranjskem, dol. železnic poslala Straža-TopUce. Gorek vrelec 38r C, pitno in kopalno zdravljenje. Izrednega učinka za protin, revmati zem, ishias, nevralgijo, kotne in ženske belezni. Veliki kopalni basini, odločene kopeli, mahovite kopeli. Razkošno opravljene tujske, igralne in družabne sobe. Dob cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 1895 Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. Oglas. Meščanska korporacija v Kamniku proda na skladišču v stahovci pri Kamniku potom 2366-2 javne dražbe dne 24. julija 1907 ob 10. uri dopoldne Št. 27 771. Razglas. V smislu § 125:4 vojnih predpisov I. del se razglaša, da po Kctol reparticiji rekrutov tvori žrebna številka 46/11 doslejno zaključno Številko rekrutnega kontingenta -vojsko, irebna številka 51 III pa doslejno zaključno Številko rekrutnega kODtlU genta za domobranstvo; vsi ostali rekrutje se pri kontingentnem obračunu uvrste v nadomestno rezervo kot ŽezŠtevilni. Eventualni primanjkljaji v rekrutnem kontingenta se pokrijejo z naj-bližnjimi žrebnimi Številkami. Jttestni magistrat v £jubljani9 dne 13. julija 1907. 30 hlodov = 7-37 m3, 500 rižov-cev = 73-50 m, 100 sežnjev bukovih drv 1. vrste, 39 sožnjov trdih in mehkih slab. drv za kurjavo. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" 12-»1 FOdraftDira ▼ SFWETUi Stritarjeve ulice hi. 2. . Podruinki V CELOVCU. DolnUbn alavnlfa K l,OOOiOOOa K«.«!-™! «V»«m«l K£ 200.000» obrestuje vloge na knjižico In tekočI ra£un po 41/,0/, od dne vloge do dne v zdi ga. — Sprejema zglasila za subskrip cijo deležev snuječe ae „Hotelsko družbe z omejeno zavezo Triglav'1 po K 500—, 1000—, 5000 — in 10.000. Benftni davek plaća banka sama, Bentnl davek placa banka sama. Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfovo ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. priporoma slavnemu obćinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje Bjejr* izboru O Številka telefona 210. v i_ju lhjciiii, nunvvo uhvo oiot. 4012103--- marčno pivo v sodcih in steklenicah. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ mmj Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne 78 B$D LE